SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 20. februarja 2009

Združene zadeve od T-359/07 P do T-361/07 P

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Marli Bertolete in drugim

„Pritožba – Javni uslužbenci – Pogodbeni uslužbenci OIB – Nekdanji delavci po belgijskem pravu – Sprememba ureditve, ki se uporabi – Odločbe Komisije o osebnih prejemkih – Enako obravnavanje“

Predmet: Pritožbe zoper sodbe Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 5. julija 2007 v zadevah Bertolete in drugi proti Komisiji (F-26/06, še neobjavljena v ZOdl. JU), Abarca Montiel in drugi proti Komisiji (F-24/06, še neobjavljena v ZOdl. JU) ter Ider in drugi proti Komisiji (F-25/06, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katerimi se predlaga razveljavitev teh sodb.

Odločitev: Sodbe Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 5. julija 2007 v zadevah Bertolete in drugi proti Komisiji (F-26/06, še neobjavljena v ZOdl. JU), Abarca Montiel in drugi proti Komisiji (F-24/06, še neobjavljena v ZOdl. JU) ter Ider in drugi proti Komisiji (F-25/06, še neobjavljena v ZOdl. JU) se razveljavijo. Tožbe tožečih strank na prvi stopnji − Marli Bertolete in osmih drugih pogodbenih uslužbencev Komisije, Sabrine Abarca Montiel in 19 drugih pogodbenih uslužbencev Komisije ter Béatrice Ider, Marie-Claire Desorbay in Lina Noscheseja − se zavrnejo. Tožeče stranke na prvi stopnji in Komisija nosijo svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Osebni prejemki – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 62 in naslednji; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, člen 19 in naslednji, člen 92 in Priloga, člen 2(2))

2.      Uradniki – Pogodbeni uslužbenci – Osebni prejemki – Nadomestilo za znižanje osebnih prejemkov uslužbencev, ki so bili prej zaposleni v okviru nacionalnih kadrovskih predpisov

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, Priloga, člen 2(2))

3.      Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Enako obravnavanje – Uporaba za prehodno ureditev

1.      Ob upoštevanju dejstva, da pojem osebnih prejemkov, kot je opredeljen v členu 62 in naslednjih Kadrovskih predpisov in ki se uporablja za pogodbene uslužbence, ki so bili prej zaposleni v okviru nacionalnih kadrovskih predpisov, na podlagi člena 19 in naslednjih Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev v povezavi s členom 92 teh pogojev, zajema družinske dodatke, je treba obveznost, ki jo imajo institucije na podlagi člena 2(2) Priloge k navedenim pogojem, da upoštevajo razlike med davčno zakonodajo in zakonodajo s področja socialne varnosti in pokojnin države članice zaposlitve po eni strani ter določbami, ki se uporabljajo za pogodbenega uslužbenca, po drugi strani, razlagati tako, da morajo institucije, kadar želijo nadomestiti znižanje osebnih prejemkov ob prehodu v sistem pogodbenih uslužbencev Skupnosti, upoštevati vse elemente tega pojma osebnih prejemkov. Zato morajo upoštevati posebnosti nacionalne davčne zakonodaje in zakonodaje s področja socialne varnosti in pokojnin, ki se je prej uporabljala, ki lahko vplivajo na raven teh osebnih prejemkov v pomenu, ki ga ima ta izraz v Kadrovskih predpisih Skupnosti, čeprav morebitne finančne ugodnosti, ki spadajo med te posebnosti, niso nujno del osebnih prejemkov v smislu nacionalne zakonodaje. Posledično je v členu 2(2) Priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev določeno, da morajo institucije, ko sprejemajo diskrecijsko odločitev o nadomestilu znižanja osebnih prejemkov, pri izračunu dodatnih zneskov upoštevati vse plačne, davčne in socialne ugodnosti, ki izhajajo iz nacionalne zakonodaje, ki bi v pravu Skupnosti, ki se uporablja, spadale v pojem osebnih prejemkov. Zato je institucija, s tem ko je družinske dodatke v smislu nacionalne zakonodaje, ki spadajo med socialna nadomestila, ki jih izplačuje država, in ne med osebne prejemke, ki jih plačuje delodajalec, vključila v izračun dodatnih zneskov, dodeljenih zadevnim uslužbencem, pravilno uporabila člen 2(2) Priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev.

(Glej točke od 45 do 47.)

Napotitev na: Sodišče, 7. maj 1987, Komisija proti Belgiji, 186/85, Recueil, str. 2029, točki 26 in 29; Sodišče, 7. maj 1987, Komisija proti Nemčiji, 189/85, Recueil, str. 2061, točka 18.

2.      Institucija mora za uporabo načela enakega obravnavanja pri določitvi dodatnih zneskov, ki se dodelijo uslužbencem, ki so bili prej zaposleni v okviru nacionalnih kadrovskih predpisov, po njihovem prehodu v sistem pogodbenih uslužbencev Skupnosti, primerjati zadevne položaje z vidika cilja člena 2(2) Priloge k Pogojem za zaposlitev drugih uslužbencev, ki je ohraniti raven prejšnjih osebnih prejemkov, kot so opredeljeni v Kadrovskih predpisih, to je prejšnje skupne osebne prejemke, skupaj z družinskimi dodatki, in jih pretvoriti v osebne prejemke v smislu Kadrovskih predpisov. Ta primerjava z vidika cilja določb, ki se uporabljajo, in pojma osebnih prejemkov, kot je opredeljen v Kadrovskih predpisih Skupnosti, tako pomeni, da mora institucija upoštevati družinski položaj zainteresiranih oseb in zlasti dejstvo, ali imajo otroke ali ne. Vendar se z dejanskega in pravnega vidika ob prehodu v sistem pogodbenih uslužbencev, določen v členih 7(1) in 8(1) Splošnih določb za izvajanje prehodnih določb, ki se uporabljajo za uslužbence, zaposlene v Uradu za infrastrukturo v Bruslju, družinski in plačni položaj osebe, ki ima enega ali več otrok, bistveno razlikuje od položaja osebe brez otrok, saj ta nima pravice – niti na podlagi prejšnjega nacionalnega pogodbenega sistema niti na podlagi Kadrovskih predpisov Skupnosti – do družinskih dodatkov za vzdrževane otroke kot posebnega dela osebnih prejemkov. Nasprotno, različen družinski in plačni položaj teh dveh kategorij oseb je upoštevno merilo za razlikovanje, ki ga institucija ne more zakonito zanemariti glede na cilj predpisov, ki se uporabljajo.

(Glej točki 50 in 51.)

3.      Uporaba načela enakega obravnavanja za prehodno ureditev pomeni, da institucija upošteva osebni položaj vseh zainteresiranih oseb ob spremembi njihovega statusa, ta sprememba pa je pomemben element, ki lahko bistveno spremeni vse njihove pravice in obveznosti. Če bi bilo drugače, bi morale institucije Skupnosti za upoštevanje načela enakega obravnavanja v takem položaju ad hoc spremembe statusa zainteresiranih oseb pri sprejemanju splošnih ukrepov upoštevati hipotetične spremembe osebnega položaja vsake zainteresirane osebe, zaradi česar bi jim bila naložena čezmerna in nepraktična zahteva po vnaprejšnji in primerjalni obravnavi. Ta presoja vseeno ne vpliva na potrebo po rednem preverjanju osebnega položaja zadevnih uslužbencev in, če je primerno, odpravljanju prihodnjih neenakosti med osebami, ki bodo v prihodnosti v podobnih ali enakih položajih.

(Glej točko 54.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 14. februar 2007, Simões Dos Santos proti UUNT, T-435/04, še neobjavljena v ZOdl., točka 90 in naslednje.