—

za Ecco Sko A/S H. S. Hansen in T. K. Kristjánsson, odvetnika,

—

za dansko vlado J. Liisberg, zastopnik, skupaj s P. Bieringom, odvetnik,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti B. Stromsky in S. Schønberg, zastopnika,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago tarifnih številk 6403 in 6404 kombinirane nomenklature iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2388/2000 z dne 13. oktobra 2000 (UL L 264, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Skatteministeriet (davčno ministrstvo) in Ecco Sko A/S (v nadaljevanju: družba Ecco) v zvezi s tarifno uvrstitvijo sandale.

3

Kombinirana nomenklatura, kot jo je določila Uredba št. 2658/87, temelji na harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je izdelal Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija, in je bil določen z mednarodno konvencijo, ki je bila sklenjena v Bruslju 14. junija 1983 in v imenu Skupnosti odobrena s Sklepom Sveta 87/369/ES z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1). Povzema šestmestne številke in podštevilke iz HS, sedma in osma številka, ki označujeta pododdelke, pa sta ji lastni.

4

Drugi del KN obsega oddelek XVII z naslovom Obutev, pokrivala, dežniki, sončniki, sprehajalne palice, palice-stolčki, biči, korobači in njihovi deli; preparirano perje in izdelki iz perja; umetno cvetje; izdelki iz človeških las, ki zajema štiri poglavja, med njimi poglavje 64 z naslovom Obutev, gamaše in podobni izdelki; deli teh izdelkov.

5

Poglavje 64 KN vsebuje med drugim naslednje številke in podštevilke:

6

Za obutev, uvrščeno pod tarifno podštevilko 64039933 KN velja 8-odstotna carina, medtem ko se obutev iz podštevilke 64041990 KN carini po 17-odstotni stopnji.

7

Na začetku vsakega oddelka KN in znotraj vsakega oddelka je pred vsakim poglavjem nekaj opomb, in sicer opombe k oddelkom oziroma k poglavjem. Opomba 4(a) k poglavju 64 KN določa, da se šteje kot:

„material za zgornji del tisti sestavni material, ki ima največjo zunanjo površino, pri čemer niso vključeni dodatki ali ojačenje, kot so vložniki okrog gležnjev, obšivki, bordure, okraski, zaponke, pasovi, osnove za očesca in podobni dodatki“.

8

V skladu s členom 9(1) Uredbe št. 2658/87 lahko Komisija Evropskih skupnosti zaradi zagotavljanja enotne uporabe te uredbe v kombinirano nomenklaturo uvede dodatne in pojasnjevalne opombe.

9

Dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN, ki je bila dodana z Uredbo Komisije (EGS) št. 3800/92 z dne 23. decembra 1992, s katero je bila spremenjena Uredba št. 2658/87 (UL L 384, str. 8), določa:

„Pri opombi 4(a) so pod ‚ojačenjem‘ mišljeni vsi deli materiala (npr. plastike ali usnja), pritrjeni na zunanjo površino zgornjega dela, da ga ojačajo, in so pritrjeni tudi na podplat ali ne. Potem, ko se ojačenja odstranijo, mora material, ki se pokaže, imeti značilnosti zgornjega dela, ne pa podloge.

Ob določanju sestave zgornjega dela je treba upoštevati poglavja, ki zajemajo dodatke [in/]ali ojačenja.“

10

Pojasnjevalne opombe k poglavju 64 v različici, kot je veljala v času nastanka dejstev v glavni stvari (UL 2000, C 199, str. 1), za razlago izrazov „podplat“ in „zgornji del“ napotujejo na pojasnjevalne opombe HS.

11

Pojasnjevalne opombe je sprejel odbor HS, katerega organizacijo ureja člen 6 mednarodne konvencije, navedene v točki 3 te sodbe, in jih je pod pogoji, določenimi v členu 8 te konvencije, potrdila Svetovna carinska organizacija.

12

Odstavek D, drugi pododstavek dela Splošno poglavja 64 k navedenim pojasnjevalnim opombam določa:

„Če je zgornji del sestavljen iz več materialov, se uvrstitev določi z tistim sestavnim materialom, ki ima največjo zunanjo površino, pri čemer se za uvrstitev ne upoštevajo dodatki ali ojačenja, kot so obliži za zaščito gležnja, različne bordure (zaščitne ali okrasne), ostali okraski (čopki, vrvice, cofki), zaponke, gumbi, osnove za očesca, čipke in patentna zadrga. Sestavni material morebitne podloge ne vpliva na uvrstitev.“

13

Spor o glavni stvari se nanaša na tarifno uvrstitev sandale, glede katere je družba Ecco avgusta 2001 vložila zahtevek za izdajo tarifne informacije.

14

Danski davčni organi so 19. novembra 2001 izdali zavezujočo tarifno informacijo, s katero je bil zadevni proizvod uvrščen pod tarifno podštevilko 64041990 KN kot „obutev s podplati iz gume, plastične mase, iz usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz tekstilnih materialov“.

15

Ker je družba Ecco ocenila, da bi morala biti sandala v postopku v glavni stvari uvrščena pod podštevilko 64039933 KN kot „obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja“, je odločbo izpodbijala pred Landsskatteret.

16

Ker je slednje tej zahtevi ugodilo, je Skatteministeriet vložilo pritožbo pri Vestre Landsret.

17

Predložitveno sodišče zadevni proizvod v postopku v glavni stvari opisuje kot „sandalo s profiliranim podplatom iz gume z visokim robom. V spodnji del podplata so vdelani manjši deli iz različnih barv in materialov. Na podplat je nalepljen vmesni podplat/srednji podplat, ki ga sestavlja plast pene iz etilen vinil acetata (EVA) in plast pene lateksa, ki je pokrita s tekstilom iz mikrovlaken. Zgornji del ima pri prednjiku, pri zavihu pri nartu in pri peti usnjene trakove za pričvrstitev, pokrite s pasom velcro, da se sandala lahko prilagodi nogi/pričvrsti na nogo; pri zavihu pri nartu in pri notranjem delu pete so trakovi za zapenjanje iz tekstilnih tkanih pasov. Zgornji del ima odprtine pri prstih, pri ojačanem notranjem loku in pri zunanji strani stopala ter pri zgornjem delu stopala in pri obeh straneh pete. Zgornji del ima izrezane kose, kamor so vstavljeni trakovi in logotip znamke iz gume. Usnje in tekstilni material sta zlepljena pri vmesnem podplatu. Če upoštevamo trakove za pričvrstitev in okraske, usnje pokriva 71 % zunanje površine zgornjega dela“.

18

Glede na to, da je rešitev spora, predloženega sodišču, odvisna od razlage tarifnih številk in opomb k poglavju 64 KN, je Vestre Lansdret prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

19

Družba Ecco trdi, da je treba obutev iz postopka v glavni stvari, pri kateri je zunanja površina zgornjega dela 71 % iz usnja, v skladu z opombo 4(a) k poglavju 64 KN a priori uvrstiti kot obutev z zgornjim delom iz usnja, ki spada pod tarifno številko 6403 KN.

20

Poleg tega usnje ne predstavlja niti dodatka niti ojačenja v smislu navedene opombe 4(a), zlasti pa se zgornji del, ki je v celoti iz usnja, ki se lahko popolno uporablja brez spodaj ležečega tekstilnega materiala, ne more šteti za „dele materiala“ v smislu dodatne opombe 1 k poglavju 64 KN.

21

Družba Ecco iz tega sklepa, da bi bilo treba sandalo v postopku v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 6403 KN kot „obutev z zgornjim delom iz usnja“.

22

Danska vlada in Komisija pa nasprotno menita, da bi bilo treba sandalo v postopku v glavni stvari obravnavati kot obutev z zgornjim delom iz tekstilnih materialov v smislu tarifne številke 6404 KN.

23

Danska vlada trdi, da čeprav je treba usnje, ki pokriva največjo zunanjo površino zgornjega dela sandale v postopku v glavni stvari, šteti kot dodatek in/ali ojačenje v smislu dodatne opombe 1 k poglavju 64 KN, saj ojača zgornji del, in da če se usnje odstrani, ima spodnji material običajno fizično obliko zgornjega dela.

24

Komisija meni, da tekstilni material pokriva v nasprotju z usnjem celotno zunanjo površino sandale in ji daje nezanemarljivo togost in trdoto. Če bi usnje odstranili, bi imela torej naravno obliko obutve, tako da naj bi dajal sandali v veliki meri značilnosti obutve.

25

Tako kot danska vlada tudi Komisija trdi, da je do vprašanja uvrstitve proizvodov v postopku v glavni stvari prišlo med zasedanjem Odbora za carinski zakonik 18. in 19. marca 2003, na koncu katerega so države, ki so bile prisotne, sklenile, da je treba sandale, katerih zgornji del je iz tekstilnega materiala, na katerem so usnjeni deli zašiti na zunanjem delu obutve, šteti, kot da imajo zgornji del iz tekstila. Po mnenju danske vlade je odbor za carinski zakonik prišel do te ugotovitve, ker je bil tekstilni material viden na stranskih delih zgornjega dela in ker je imel, potem ko je bilo usnje odstranjeno, obliko zgornjega dela, v skladu z opombo 4(a) k poglavju 64 KN.

26

S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba sandalo v postopku v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 6403 KN kot obutev z zgornjim delom iz usnja ali pod tarifno številko 6404 KN kot obutev z zgornjim delom iz tekstilnih materialov.

27

Najprej je treba spomniti, da je treba po ustaljeni sodni praksi Sodišča, z namenom zagotavljanja pravne varnosti in lahkega nadzora, odločilno merilo za tarifno uvrstitev blaga na splošno poiskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, kakor so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in opomb oddelkov ali poglavij (glej zlasti sodbo z dne 27. septembra 2007 v združenih zadevah Medion in Canon Deutschland, C-208/06 in C-209/06, ZOdl., str. I-7963, točka 34).

28

Iz besedila tarifnih številk 6403 in 6404 KN izhaja, da se obutev v postopku v glavni stvari uvrsti pod eno ali drugo tarifno številko glede na to, iz katerega materiala je zgornji del.

29

V tem primeru je zgornji del sandale v postopku v glavni stvari v glavnem iz usnja in tekstilnega materiala. Tako usnje kot tekstilni material sta zlepljena pri vmesnem podplatu.

30

V opombi 4(a) k poglavju 64 KN je določeno, da se pri določanju sestave zgornjega dela upošteva tisti sestavni material, ki ima največjo zunanjo površino, pri čemer niso vključeni dodatki ali ojačenja.

31

Iz predložitvene odločbe izhaja, da usnje predstavlja, vključno s trakovi za pričvrstitev in okraski, 71 % zunanje površine zgornjega dela.

32

V takih okoliščinah je treba ugotoviti, ali se usnje, ki ima največjo zunanjo površino, šteje kot zgornji del ali kot ojačenje v smislu opombe 4(a) k poglavju 64 KN.

33

Dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN določa, da so pod ojačenjem mišljeni deli materiala, pritrjeni na zunanjo površino zgornjega dela, da ga ojačajo, in so pritrjeni tudi na podplat ali ne.

34

Povedati je treba tudi, da je v besedilu dodatne opombe 1 k poglavju 64 KN določeno, da mora imeti material, ki se pokaže, potem ko se ojačenja odstranijo, značilnosti zgornjega dela, ne pa podloge.

35

Iz zgoraj navedene presoje izhaja, da mora pri uvrstitvi sandale v postopku v glavni stvari v KN predložitveno sodišče ugotoviti, ali ima po odstranitvi usnja tekstilni material sandale v postopku v glavni stvari značilnosti zgornjega dela.

36

To velja, če tekstilni material, ki nima usnjenih delov, opravlja funkcijo zgornjega dela, torej če zagotavlja določeno oporo uporabnikovemu stopalu, tako da ta lahko obutev uporablja za hojo.

37

Glede tega je treba poudariti, da tekstilnega materiala ni mogoče opredeliti kot zgornji del le zato, ker bi, če bi usnje odstranili, ohranil obliko zgornjega dela. Ker je podloga namenjena podlaganju materiala, ki ga pokriva, je popolnoma razumljivo, da ima sama po sebi obliko zgornjega dela.

38

Poleg tega dejstvo, da se tekstilni material pokaže okoli usnja in pri peti, ne more ovreči tega, da se ga opredeli kot podlogo.

39

Ker namreč odstavek D, drugi pododstavek, dela Splošno poglavja 64 pojasnjevalnih opomb HS določa, da sestava materiala podloge ne vpliva na uvrstitev obutve, katere zgornji del je iz več materialov, posredno priznava, da je podloga na nekaterih delih lahko vidna, torej ni pokrita z materialom podloge.

40

To razlago potrjuje pojasnjevalna opomba 1(b) k poglavju 64 KN, kot izhaja iz pojasnjevalnih opomb KN, ki jih je objavila Komisija 28. februarja 2006 (UL C 50, str.1) s popravkom 28. oktobra 2006 (UL C 260, str.18), ki čeprav ni veljala v času nastanka dejstev v glavni stvari, določa, da „[p]odloga ni izpostavljena na zunanji površini obutve, z izjemo blazinjenja npr. ob robu zgornjega dela“.

41

Glede sandale v postopku v glavni stvari lahko najprej povemo, da se zdi, da je tekstil zgornjega dela iz dokaj voljnega in elastičnega materiala in da bi odstranitev usnja lahko tej sandali odvzela trakove za pričvrstitev, zlasti pri zgornjem delu narta. Treba je tudi povedati, da je tekstilni material v neposrednem stiku s stopalom in tako preprečuje, da bi bilo usnje v neposrednem stiku s stopalom. Nazadnje se zdi, da je namen tekstilnega materiala, ki se pokaže okoli usnja in pri peti, udobnejše nošenje te obutve.

42

Ta presoja daje misliti, da če usnje odstranimo, tekstilni material ne omogoča več opore za stopalo in torej nima značilnosti zgornjega dela in ne izpolnjuje funkcije podloge, katere namen je zagotoviti večje udobje uporabniku.

43

Vendar pa mora potrebno presojo glede tega izvesti predložitveno sodišče.

44

Če predložitveno sodišče ugotovi, da ima tekstilni material sam po sebi značilnosti zgornjega dela, mora sandalo v postopku v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 6404 KN.

45

Nasprotno pa mora predložitveno sodišče, če pride do obratnega sklepa, sandalo iz postopka v glavni stvari uvrstiti pod tarifno številko 6403 KN.

46

V slednjem primeru ima namreč ali samo usnje značilnosti zgornjega dela, tako da sandala iz postopka v glavni stvari spada pod tarifno številko 6403 NK, ali teh značilnosti nima; v slednjem primeru je treba zgornji del sandale iz postopka v glavni stvari šteti, kot da je hkrati iz tekstilnega materiala in usnja. Ker torej usnje predstavlja, glede na ugotovitve predložitvnega sodišča, 71 % zunanje površine zgornjega dela, se ga obravnava kot sestavni material, ki ima največjo zunanjo površino v smislu opombe 4(a) k poglavju 64 KN. Zato je to sandalo treba uvrstiti pod tarifno številko 6403 KN.

47

Nazadnje, mnenje odbora za carinski zakonik, omenjenega v stališčih, predloženih Sodišču, ne sme ovirati uvrstitve sandale v postopku v glavni stvari pod tarifno številko 6403 KN. Iz ustaljene sodne prakse namreč izhaja, da je treba v zvezi s sklepi odbora poudariti, da čeprav pomenijo pomembna sredstva za to, da carinski organi držav članic enotno uporabljajo Carinski zakonik in lahko kot taki štejejo za veljavna sredstva razlage tega zakonika, pa le-ti nimajo obveznega pravnega značaja (sodba z dne 11. maja 2006 v zadevi Friesland Coberco Dairy Foods, C-11/05, ZOdl., str. I-4285, točka 39). Sodišče je celo dodalo, da bi bilo treba mogoče presoditi, ali je vsebina teh sklepov v skladu s samimi določbami carinskega zakonika in ali ne spreminja njihovega obsega (v tem smislu glej sodbo z dne 11. julija 1980 v zadevi Chem-Tec, 798/79, Recueil, str. 2639, točka 11).

48

Zato je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba KN razlagati tako, da se sandala, kot je ta v postopku v glavni stvari, z zunanjim podplatom iz gume, katere zgornji del je sestavljen iz dveh usnjenih delov, ki sta na vmesni podplat prilepljena in sta med sabo povezana s trakovi za pričvrstitev, pokritimi s pasovi velcro, pri katerem usnje pokriva približno 71 % zunanje površine zgornjega dela in pri katerem je elastični tekstilni material, ki je pod usnjem, na nekaterih delih še vedno viden, uvršča:

49

Družba Ecco trdi, da dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN lahko natančno določi uvrstitev, ki izhaja iz besedil tarifnih številk KN in iz opombe 4(a) k temu poglavju, vendar ne more povzročiti, da se zgornji del, ki se šteje, če povzamemo to dodatno opombo, kot zgornji del iz usnja, nasprotno obravnava kot zgornji del iz tekstilnega materiala.

50

Dodaja, da čeprav dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN pojem „ojačenje“ razširi tako, da bi bilo treba sandalo iz postopka v glavni stvari obravnavati, kot da je njen zgornji del iz tekstilnega materiala, ta določba ni združljiva z opombo 4(a) k temu poglavju in je zato neveljavna. Vendar družba Ecco trdi, da ta dodatna opomba, če se jo pravilno razlaga, ne vodi k drugačnemu rezultatu, kot izhaja neposredno iz navedene opombe 4(a).

51

Danska vlada in Komisija Sodišču predlagata, naj ugotovi, da je dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN združljiva z opombo 4(a) k temu poglavju.

52

V drugem vprašanju se predložitveno sodišče sprašuje glede veljavnosti dodatne opombe 1 k poglavju 64 KN glede na opombo 4(a) k temu poglavju.

53

Iz predložitvene odločbe izhaja, da je bilo to vprašanje zastavljeno zaradi trditve družbe Ecco v okviru postopka v glavni stvari, da dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN ni združljiva z opombo 4(a) k temu poglavju, če bi razlaga te opombe vodila k tem, da se obutev, katere največja zunanja površina je iz usnja, ki ima obliko zgornjega dela, uvršča pod tarifno številko 6404 KN, ker ima tekstilni material, ki je skrit pod njim, tudi obliko zgornjega dela.

54

Glede tega lahko ugotovimo, da opomba 4(a) k poglavju 64 KN izrecno določa, da sestavni deli morebitnih ojačenj nikakor ne vplivajo na določanje sestave materiala zgornjega dela obutve za namene uvrstitve te obutve v KN. V tej določbi ni nobenega sklicevanja ali omejitve glede površine, pokrite s temi ojačenji.

55

Po drugi strani je treba ugotoviti, da dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN daje, kot izhaja iz njenega naslova, le določena pojasnila glede izraza ojačenje v smislu navedene opombe 4(a) in zlasti glede njegove funkcije.

56

V teh okoliščinah ni protislovja med vsebino opombe 4(a) k poglavju 64 KN in vsebino dodatne opombe 1 k temu poglavju, ki bi lahko ogrozilo veljavnost slednje.

57

Zato je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je dodatna opomba 1 k poglavju 64 KN združljiva z opombo 4(a) k temu poglavju.

58

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (peti senat) razsodilo: