SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 26. septembra 2007

Zadeva F-129/06

Rocío Salvador Roldán

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoji iz člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom – Običajno prebivališče – Tožba, ki je očitno brez pravne podlage“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero R. Salvador Roldán predlaga, po eni strani, razglasitev ničnosti odločbe organa Komisije za imenovanja, z dne 18. avgusta 2006 o zavrnitvi njene pritožbe, vložene 15. maja 2006 zoper odločbo Komisije z dne 6. aprila 2006, s katero ji je bil zavrnjen izselitveni dodatek, in, po drugi strani, naložitev Komisiji, da ji plača zneske, ki ustrezajo navedenemu dodatku, z učinkom od 1. aprila 2006, povečane za obresti.

Odločitev: Tožba se zavrne kot očitno neutemeljena. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

Uradniki – Osebni prejemki – Izselitveni dodatek – Pogoji za dodelitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VII, člen 4(1)(a))

Običajno prebivališče, na katero se sklicuje člen 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom za dodelitev izselitvenega dodatka, ustreza kraju, v katerem je zadevna oseba v želji, da bi mu podelila stalnost, določila stalno ali običajno središče svojih interesov, ker je treba za določitev običajnega prebivališča upoštevati vse dejanske elemente, ki sestavljajo to prebivališče, in zlasti dejansko prebivališče uradnika.

V zvezi s tem je kraj opravljanja poklicne dejavnosti osebe, ne glede na pomen, ki ga ima kot samostojno merilo za uporabo člena 4(1)(a) Priloge VII h Kadrovskim predpisom, resen indic za določitev običajnega prebivališča.

Okoliščina, da je oseba lahko imela namen iskati zaposlitev zunaj države svojega prebivališča, ne more ovreči določitve njenega običajnega prebivališča, ker ni sporno, da je ta oseba v celotnem referenčnem obdobju ohranila središče svojih interesov v poznejšem kraju opravljanja dela, v katerem je imela prebivališče in v katerem je v bistvenem delu referenčnega obdobja opravljala svojo poklicno dejavnost. Take zahteve po obstoju želje, da se središču svojih interesov podeli stalnost, ni mogoče razlagati tako, da mora zadevni uradnik izključiti možnost vrnitve v matično državo ali odhoda v drugo državo Evropske unije.

Navezne okoliščine uradnika z njegovo matično državo, kot so lastništvo avtomobila, zdravniški pregledi, nepremičnine njegovih staršev v tej državi, podaljševanje uradnih osebnih dokumentov v tej državi, uveljavljanje njegovih državljanskih pravic, davčni domicil v tej državi, obstoj premoženjskih interesov in premoženja v tej državi, kot je bančni račun, ter njegovi obiski v tej državi so samo običajne vezi, ki jih osebe ohranijo z državo, v kateri živijo njihovi starši in v kateri so dolgo prebivale, vendar pa z njimi ni mogoče dokazati, da je običajno prebivališče v tej državi.

(Glej točke 48, 51, 56 in 59.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 8. april 1992, Costacurta Gelabert proti Komisiji, T‑18/91, Recueil, str. II‑1655, točka 42; 28. september 1993, Magdalena Fernández proti Komisiji, T‑90/92, Recueil, str. II‑971, točka 30; 13. april 2000, Reichert proti Parlamentu, T‑18/98, RecFP, str. I‑A‑73 in II‑309, točka 25; 3. maj 2001, Liaskou proti Svetu, T‑60/00, RecFP, str. I‑A‑107 in II‑489, točki 53 in 64; 13. september 2005, Recalde Langarica proti Komisiji, T‑283/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑235 in II‑1075, točka 114; 25. oktober 2005, Salazar Brier proti Komisiji, T‑83/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑311 in II‑1407, točki 56 in 71, zoper katero pri Sodišču poteka pritožbeni postopek, C‑9/06 P; 27. september 2006, Koistinen proti Komisiji, T‑259/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-177 in II-A-2-879, točka 34; 16. maj 2007, F proti Komisiji, T‑324/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-0000 in II-A-2-0000, točka 87.