Zadeva C‑516/06 P

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Ferriere Nord SpA

„Pritožba – Konkurenca – Odločba Komisije – Globa – Izvršitev – Uredba (EGS) št. 2988/74 – Zastaranje – Akt, ki posega v položaj – Nedopustnost“

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 6. decembra 2007 

Povzetek sodbe

Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti z zavezujočimi pravnimi učinki

(člena 230 ES in 256 ES, četrti odstavek,; Uredba Sveta št. 2988/74, člen 5(1)(a))

Sporna ukrepa, s katerima je Komisija naložila podjetju plačilo preostanka zneska globe za kršitev pravil o konkurenci in mu zagrozila z uveljavitvijo bančnega poroštva, ki ga je dalo navedeno podjetje, je treba šteti kot pisna opomina za izvršitev odločbe, s katero je naložena globa, kot taka in ne glede na to, ali sta bila izdana pred morebitnim nastopom zastaranja ali po njem, teh ukrepov ni mogoče šteti za ukrepa z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko vplivata na interese sankcioniranega podjetja, ker dejansko pomenita le pripravljalna ukrepa za akte, ki so izključno izvršitveni. Iz tega izhaja, da taki ukrepi ne pomenijo aktov, ki so lahko predmet ničnostne tožbe.

Ta razlaga ne omaja – če se Komisija poleg tega s svojimi ukrepi strinja s prenehanjem teka obresti v določenem trenutku po razglasitvi sodbe Sodišča, s katero je bila potrjena sankcija – obstoja pojma „odločba“ v členu 5(1)(a) Uredbe št. 2988/74 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v pravu konkurence, v skladu s katerim se rok zastaranja za izvajanje sankcij prekine „z vročitvijo odločbe, s katero se spremeni prvotni znesek globe, kazni ali periodične denarne kazni ali zavrne prošnja za spremembo.“ Tudi ob domnevi, da odločba v smislu te določbe v vseh okoliščinah pomeni izpodbojni ukrep v smislu člena 230 ES, Komisija z zgoraj navedenima ukrepoma sankcioniranemu podjetju ni vročila odločbe, „s katero se spremeni prvotni znesek globe, kazni ali periodične denarne kazni“ v smislu prvonavedene določbe.

Poleg tega ni mogoče šteti, da lahko zgolj dejstvo, da se je Komisija v določenem trenutku po razglasitvi sodbe Sodišča, s katero je bila potrjena sankcija, strinjala s prenehanjem teka obresti, spremeni ukrep, ki ni izpodbojni akt, v izpodbojnega. Ta okoliščina kot taka ne more, glede situacije, kot izhaja iz odločbe, s katero je bila naložena globa, povzročiti zavezujočih pravnih učinkov, ki bi lahko vplivali na interese sankcioniranega podjetja.

Nazadnje, te razlage tudi ni mogoče izpodbiti s trditvijo, da naj bi obstajala pravna praznina, če sporna ukrepa ne bi bila izpodbojna na podlagi člena 230 ES. Prisilna izvršitev odločbe Komisije, s katero je bila določeni osebi naložena denarna obveznost, je namreč urejena s členom 256 ES, ki v četrtem odstavku predvideva določbe, ki zagotavljajo učinkovito sodno varstvo. V vsakem primeru ostaja dejstvo, da čeprav je treba pogoj dopustnosti ničnostne tožbe, ki se nanaša na zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke, tako da značilno spremenijo njen pravni položaj, razlagati ob upoštevanju načela učinkovitega sodnega varstva, taka razlaga tega pogoja ne more odpraviti, ne da bi presegla meje pristojnosti, ki jih Pogodba ES podeljuje sodiščem Skupnosti.

(Glej točke od 28 do 33.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 6. decembra 2007(*)

„Pritožba – Konkurenca – Odločba Komisije – Globa – Izvršitev – Uredba (EGS) št. 2988/74 – Zastaranje – Akt, ki posega v položaj – Nedopustnost“

V zadevi C‑516/06 P,

zaradi pritožbe na podlagi člena 56 Statuta Sodišča, vložene 11. decembra 2006,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopata V. Di Bucci in F. Amato, zastopnika,

pritožnica,

druga stranka v postopku:

Ferriere Nord SpA, ki jo zastopata W. Viscardini in G. Donà, odvetnika,

tožeča stranka v postopku na prvi stopnji,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, J. Makarczyk, P. Kūris, J.-C. Bonichot, sodniki, in C. Toader, sodnica,

generalni pravobranilec: J. Mazák,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

1       Komisija Evropskih skupnosti s pritožbo predlaga razveljavitev sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 27. septembra 2006 v zadevi Ferriere Nord proti Komisiji (T-153/04, ZOdl., str. II-3889, v nadaljevanju: izpodbijana sodba), s katero je Sodišče prve stopnje razglasilo za nični odločitvi Komisije, ki sta bili sporočeni z dopisom z dne 5. februarja 2004 in s telefaksom z dne 13. aprila 2004 (v nadaljevanju: sporna ukrepa), v zvezi z neporavnanim zneskom globe, ki je bila naložena Ferriere Nord SpA (v nadaljevanju: Ferriere Nord) z odločbo Komisije 89/515/EGS z dne 2. avgusta 1989 v zvezi s postopkom na podlagi člena 85 Pogodbe EGS (IV/31.553 – Varjene jeklene mreže) (UL L 260, str. 1, v nadaljevanju: odločba Varjene jeklene mreže).

 Pravni okvir

2       Uredba Sveta (EGS) št. 2988/74 z dne 26. novembra 1974 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence Evropske gospodarske skupnosti (UL L 319, str. 1) v členu 4 z naslovom Rok zastaranja za izvajanje [izvršitev] določa:

„1.      Za pooblastilo Komisije glede izvajanja [izvršitve] odločb, ki odrejajo globe, kazni ali periodična denarna plačila zaradi kršitev predpisov transportnega prava in prava konkurence Evropske gospodarske skupnosti, velja petletni rok zastaranja.

2.      Rok začne teči z dnem, ko odločba postane pravnomočna.“

3       Člen 5 te uredbe z naslovom Prekinitev roka zastaranja za izvajanje sankcij [izvršitev] v odstavku 1(a) določa:

„1.      Rok zastaranja za izvajanje sankcij [izvršitev] se prekine:

a)      z uradnim obvestilom [vročitvijo] odločbe, s katerim [katero] se spremeni prvotni znesek globe, kazni ali periodične denarne kazni ali zavrne prošnja za spremembo.“

 Dejansko stanje

4       Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, je Komisija sprejela odločbo Varjene jeklene mreže, s katero je med drugim ugotovila udeležbo Ferriere Nord SpA pri vrsti kršitev na trgu Skupnosti varjenih jeklenih mrež in ji naložila plačilo globe v višini 320.000 ekujev.

5       V skladu s členom 4 odločbe Varjene jeklene mreže je bilo treba globo, naloženo Ferriere Nord, plačati v roku treh mesecev od vročitve te odločbe. Poleg tega je bilo določeno, da naj bi znesek te globe samodejno vključeval obresti od izteka tega roka po obrestni meri, ki jo Evropski sklad za monetarno sodelovanje zaračuna za svoje transakcije v ekujih prvi delovni dan meseca, v katerem je bila sprejeta odločba Varjene jeklene mreže, povečana za 3,5 odstotne točke, to je po 12,5-odstotni obrestni meri.

6       Ferriere Nord je 18. oktobra 1989 pri Sodišču prve stopnje vložila tožbo za razglasitev ničnosti odločbe Varjene jeklene mreže.

7       Po naročilu Ferriere Nord in s soglasjem Komisije je bilo 26. oktobra 1989 izdano bančno poroštvo za znesek globe in obresti.

8        Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 6. aprila 1995 v zadevi Ferriere Nord proti Komisiji (T-143/89, Recueil, str. II-917) zavrnilo tožbo Ferriere Nord.

9       Pritožba zoper to sodbo je bila zavrnjena s sodbo z dne 17. julija 1997 v zadevi Ferriere Nord proti Komisiji (C-219/95 P, Recueil, str. I-4411).

10     Ferriere Nord je z dopisom z dne 28. julija 1997, v katerem se je sklicevala na močno devalvacijo italijanske lire, ki je nastala med datumom odločbe Varjene jeklene mreže in zgoraj navedeno sodbo z dne 17. julija 1997 v zadevi Ferriere Nord proti Komisiji, ter na skoraj osemletno trajanje sodnega postopka, zaprosila Komisijo, naj ponovno premisli o znižanju zneska globe in obresti. Komisija je to prošnjo zavrnila z dopisom z dne 11. septembra 1997.

11     Ferriere Nord je s priporočenim dopisom z dne 2. decembra 1997 svojo prošnjo ponovila. V istem dopisu je navedla, da je poleg tega plačala znesek v italijanskih lirah, kar ustreza znesku globe, to je 320.000 ekujev, glede na menjalniški tečaj, ki je veljal leta 1989. Ta znesek je bil 15. decembra 1997 vknjižen na račun Komisije v vrednosti 249.918 ekujev.

12     Komisija na dopis z dne 2. decembra 1997 ni odgovorila.

13     Glede nadaljnjih dogodkov je Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotovilo:

„14.      Komisija je z dopisom z dne 5. februarja 2004 (v nadaljevanju: dopis z dne 5. februarja 2004) [Ferriere Nord] obvestila, da znesek, ki ji ga dolguje, 27. februarja 2004 znaša skupaj 564.402,26 eura (osnovni znesek globe 320.000 ekujev, zmanjšan za 249.918 ekujev, plačanih 15. decembra 1997, in povečan za obresti za obdobje od 17. novembra 1989 do 27. februarja 2004). Komisija je [Ferriere Nord] opomnila, naj čim prej poravna dolg, in navedla, da bo po izvedenem plačilu privolila v prenehanje bančnega poroštva.

15.      [Ferriere Nord] je z dopisom z dne 25. februarja 2004 odgovorila Komisiji, da zahteve iz dopisa z dne 5. februarja 2004 niso utemeljene in so prepozne. [Ferriere Nord] je zlasti trdila, da je petletni rok zastaranja za izvršitev, ki ga določa člen 4 Uredbe št. 2988/74, potekel 18. septembra 2002 in da v teh okoliščinah Komisija ne more več izterjati svojega dolga niti ne more uveljavljati bančnega poroštva.

16.      Komisija je s telefaksom z dne 13. aprila 2004 (v nadaljevanju: telefaks z dne 13. aprila 2004) [Ferriere Nord] odgovorila, da kar zadeva zastaranje po členu 4 Uredbe št. 2988/74, se ta določba v tem primeru ne uporablja zaradi obstoja bančnega poroštva, ki ga je mogoče vedno uporabiti in ima učinek začasnega plačila, tako da prisilna izvršitev ni bila nujna. Komisija je tudi priznala, da [Ferriere Nord] ni opomnila, naj svoj dolg poravna po tem, ko je sodba Sodišča potrdila odločbo Varjene jeklene mreže, in na tej podlagi privolila, da se obresti obračunajo le za pet mesecev po razglasitvi navedene sodbe, do 17. decembra 1997. Iz tega je sledilo, da je Komisija od [Ferriere Nord] zahtevala le znesek 341.932,32 evra namesto 564.402,26 evra, ki jih je zahtevala v dopisu z dne 5. februarja 2004. Komisija je nazadnje navedla, da naj bi zaradi neplačila pred 30. aprilom 2004 uveljavljala bančno poroštvo.“

 Tožba pred Sodiščem prve stopnje in izpodbijana sodba

14     Ferriere Nord je v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 23. aprila 2004 z vlogo predlagala razglasitev ničnosti spornih ukrepov.

15     Sodišče prve stopnje je v točkah od 37 do 53 izpodbijane sodbe najprej preučilo vprašanje, ali je Komisijino pooblastilo za izvršitev odločbe Varjene jeklene mreže v času sprejetja spornih ukrepov, namreč 5. februarja in 13. aprila 2004, zastaralo v smislu člena 4(1) Uredbe št. 2988/74. Ker je razsodilo, da je pooblastilo zastaralo, se je o dopustnosti tožbe izjavilo takole:

„54.      Opozoriti je treba, da je odločba v smislu člena 249 ES vsak ukrep, ki na značilen in dokončen način spremeni pravni položaj svojega naslovnika (sodbi Sodišča z dne 31. marca 1971 v zadevi Komisija proti Svetu, 22/70, Recueil, str. 263, točke od 33 do 43, in z dne 11. novembra 1981 v zadevi IBM proti Komisiji, 60/81, Recueil, str. 2268).

55.      Iz sklepanj v zvezi z zastaranjem (točke od 37 do 53 zgoraj) izhaja, da Komisija zaradi zastaranja svojega pooblastila za izvršitev odločbe Varjene jeklene mreže ni imela več pravice od [Ferriere Nord] zahtevati plačila neporavnanega ostanka in da je [Ferriere Nord] od 18. septembra 2002 smela upravičeno šteti, da je varna pred vsemi zahtevami Komisije v zvezi z izvršitvijo navedene odločbe.

56.      Komisija je s [spornima] ukrepoma na [Ferriere Nord] naslovila odredbo za plačilo preostalega zneska in ji zagrozila z uveljavitvijo bančnega poroštva. [Sporna] ukrepa, za katera a priori velja domneva zakonitosti, na značilen in dokončen način spreminjata njen pravni položaj in na tej podlagi pomenita odločbo v smislu 249 ES, ki po definiciji ne potrjuje prejšnjih ukrepov.

57.      Ugovor nedopustnosti je zato treba zavrniti kot neutemeljenega.“

16     Glede temelja je Sodišče prve stopnje v točki 59 izpodbijane sodbe razsodilo, da je tožbeni razlog kršitve člena 4(1) Uredbe št. 2988/74 utemeljen. Zato je sporna ukrepa razglasilo za nična.

 Predlogi strank

17     Komisija s pritožbo Sodišču predlaga, naj:

–       izpodbijano sodbo razveljavi v delu, v katerem je razglasilo za dopustno ničnostno tožbo, ki jo je Ferriere Nord vložila zoper sporna ukrepa;

–       razglasi za nedopustno in zavrže ničnostno tožbo, ki jo je na prvi stopnji Ferriere Nord vložila zoper sporna ukrepa, in

–       Ferriere Nord naloži plačilo stroškov prvostopenjskega in pritožbenega postopka.

18     Ferriere Nord Sodišču predlaga, naj:

–       pritožbo zavrne kot očitno neutemeljeno in

–       Komisiji naloži plačilo stroškov.

 Pritožba

19     Komisija v pritožbenih predlogih uveljavlja edini pritožbeni razlog z naslovom „kršitev povezanih določb členov 230, prvi odstavek, ES in 249 ES; pomanjkanje ali napačna obrazložitev; nepristojnost Sodišča prve stopnje“.

20     Po mnenju Komisije Sodišče prve stopnje po tem, ko je v točki 54 izpodbijane sodbe določilo merilo, ki se uporablja pri presoji, ali gre za izpodbojni ukrep, ni dokazalo, da je bilo v obravnavanem primeru to merilo izpolnjeno. Nasprotno naj bi v točki 55 izpodbijane sodbe opozorilo na rezultat svoje analize vprašanja zastaranja. Ta analiza naj ne bi bila pomembna za presojo dopustnosti tožbe, ker vprašanje, ali ukrep ustvarja pravne učinke ali ne, ni odvisno od vprašanja, ali so trditve in predlogi, ki jih vsebuje, utemeljeni ali ne.

21     Komisija zatrjuje, da zgolj odredba za plačilo sama po sebi ne ustvarja pravnih učinkov. Meni torej, da Sodišče prve stopnje ni obrazložilo oziroma je očitno napačno obrazložilo svoj zaključek, da bi izpodbijana ukrepa lahko bila predmet ničnostne tožbe. Ta obrazložitev, tudi če bi priznali, da obstaja, naj bi temeljila na napačni razlagi „izpodbojnega ukrepa“ v smislu povezanih določb členov 230, prvi odstavek, ES in 249 ES.

22     Komisija dodaja, da je Sodišče prve stopnje odločilo o sporu, čeprav ni bilo pristojno.

23     Zatrjuje, da če bi od Ferriere Nord kljub zavrnitvi želela doseči plačilo preostanka, bi morala sprožiti postopek prisilne izvršitve pri pristojnem nacionalnem sodišču in v skladu s pravili civilnega postopka, ki veljajo na ozemlju zadevne države, kot to predvideva člen 256, drugi odstavek, ES. V skladu s četrtim odstavkom istega člena naj bi nadzor nad zakonitostjo izvršilnih ukrepov spadal v pristojnost nacionalnih sodišč.

24     Ferriere Nord zatrjuje, da je, ker zastaranje, do katerega je prišlo, pomeni pravno dejstvo, ki je povzročilo ugasnitev obstoječe obveznosti plačila globe, pravni učinek pisnega opomina iz dopisa z dne 5. februarja 2004 obstajal v „ponovni obuditvi“ (ali v poskusu obuditve) že ugasle pravice z neposrednim in avtonomnim vplivom na pravni položaj Ferriere Nord.

25     Poleg tega naj bi telefaks z dne 13. aprila 2004 vseboval novo in dodatno vsebino v primerjavi z vsemi drugimi predhodnimi akti, ker je Komisija z njim sporočila, da je celotno globo, ki jo zahteva od Ferriere Nord, spremenila tako, da je zmanjšala znesek obresti. Člen 5(1)(a) Uredbe št. 2988/74, v skladu s katerim se rok zastaranja za izvršitev prekine „z vročitvijo odločbe, s katero se spremeni prvotni znesek globe, kazni ali periodične denarne kazni […]“, naj bi zmanjšanje obresti štel za „odločbo“.

26     Ferriere Nord dodaja, da če naj dopis z dne 5. februarja 2004 ne bi bil izpodbojen na podlagi člena 230 ES, bi to pomenilo praznino v pravnem redu Skupnosti in kršitev pravic obrambe. Ni ji namreč jasno, kako bi lahko drugače uveljavljala nastalo zastaranje.

27     V zvezi s tem je treba opozoriti, da le ukrepi, ki povzročijo zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke tako, da značilno spremenijo njen pravni položaj, pomenijo akte ali odločbe, ki so lahko predmet ničnostne tožbe (glej zlasti sodbo z dne 12. septembra 2006 v zadevi Reynolds Tobacco in drugi proti Komisiji, C-131/03 P, ZOdl., str. I-7795, točka 54 in navedena sodna praksa).

28     Iz točke 56 izpodbijane sodbe izhaja, da je bil pravni položaj Ferriere Nord po mnenju Sodišča prve stopnje značilno spremenjen z dejstvom, da je Komisija s spornima ukrepoma na Ferriere Nord naslovila odredbo za plačilo preostanka zneska in ji zagrozila z uveljavitvijo bančnega poroštva.

29     Vendar je, kot izhaja iz ugotovitev Sodišča prve stopnje glede spornih ukrepov v točkah 14 in 16 izpodbijane sodbe, navedena ukrepa treba šteti kot pisna opomina za izvršitev prej sprejete odločbe, to je odločbe Varjene jeklene mreže. Kot taka in ne glede na to, ali sta bila izdana pred morebitnim nastankom zastaranja ali po njem, teh istih ukrepov ni mogoče šteti za ukrepa z zavezujočimi pravnimi učinki, ki lahko vplivata na interese Ferriere Nord. Dejansko namreč pomenita le pripravljalna ukrepa za izvršitvene akte. Niti prvi niti drugi ukrepi tako niso izpodbojni (glej v tem smislu sodbo z dne 1. decembra 2005 v zadevi Združeno kraljestvo proti Komisiji, C-46/03, ZOdl., str. I-10167, točka 25, in zgoraj navedeno sodbo Reynolds Tobacco in drugi proti Komisiji, točka 55).

30     Te razlage ne omaja obstoj pojma „odločba“ v členu 5(1)(a) Uredbe št. 2988/74. Tudi ob domnevi, da odločba v smislu te določbe v vseh okoliščinah pomeni izpodbojni ukrep v smislu člena 230 ES, je namreč treba navesti, da Komisija s spornima ukrepoma Ferriere Nord ni vročila odločbe, „s katero se spremeni prvotni znesek globe, kazni ali periodične denarne kazni“ v smislu prvonavedene določbe.

31     Poleg tega ni mogoče šteti, da lahko zgolj dejstvo, da se je Komisija v telefaksu z dne 13. aprila 2004 strinjala s prenehanjem teka obresti pet mesecev po razglasitvi zgoraj navedene sodbe z dne 17. julija 1997 v zadevi Ferriere Nord proti Komisiji, ukrep, ki iz razlogov, navedenih v točki 29 te sodbe, ni izpodbojen akt, spremeni v izpodbojnega. Ta okoliščina kot taka ne more, glede situacije, kot izhaja iz odločbe Varjene jeklene mreže, povzročiti zavezujočih pravnih učinkov, ki bi lahko vplivali na interese Ferriere Nord.

32     Nazadnje je treba glede trditve, da naj bi obstajala pravna praznina, če sporna ukrepa ne bi bila izpodbojna na podlagi člena 230 ES, navesti, da je prisilna izvršitev odločbe Komisije, s katero je bila osebi, kot je Ferriere Nord, naložena denarna obveznost, urejena s členom 256 ES, ki v četrtem odstavku predvideva določbe, ki zagotavljajo učinkovito sodno varstvo. Poleg tega ni dokazano, da Ferriere Nord v primeru, če bi se Komisija sklicevala na bančno poroštvo, ki je bilo izdano na podlagi naročila Ferriere Nord, ne bi mogla biti deležna učinkovitega sodnega varstva pred negativnimi posledicami tega ravnanja.

33     V vsakem primeru ostaja dejstvo, da čeprav je treba pogoj, ki se nanaša na zavezujoče pravne učinke, ki lahko vplivajo na interese tožeče stranke, tako da značilno spremenijo njen pravni položaj, razlagati ob upoštevanju načela učinkovitega sodnega varstva, taka razlaga tega pogoja ne more odpraviti, ne da bi presegla pristojnosti, ki jih Pogodba ES podeljuje sodiščem Skupnosti (zgoraj navedena sodba Reynolds Tobacco in drugi proti Komisiji, točka 81).

34     Iz navedenega izhaja, da je Sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravo, s tem ko je sporna ukrepa opredelilo kot izpodbojna ukrepa v smislu člena 230 ES. Zato je treba izpodbijano sodbo razveljaviti in glede na člen 61, prvi odstavek, Statuta Sodišča tožbo za razglasitev ničnosti spornih ukrepov razglasiti za nedopustno.

 Stroški

35     Na podlagi člena 122, prvi odstavek, Poslovnika Sodišče v primeru, ko je pritožba utemeljena in če samo dokončno odloči v sporu, odloči tudi o stroških. Na podlagi člena 69(2) tega poslovnika, ki se uporablja za pritožbeni postopek na podlagi člena 118, se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni.

36     Ker sta Komisijina pritožba in ugovor nedopustnosti utemeljena, je treba Ferriere Nord naložiti plačilo vseh stroškov, priglašenih pred Sodiščem prve stopnje in Sodiščem.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1)      Sodba Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti z dne 27. septembra 2006 v zadevi Ferriere Nord proti Komisiji (T-153/04) se razveljavi.

2)      Ničnostna tožba Ferriere Nord SpA zoper odločitvi Komisije Evropskih skupnosti, ki sta bili sporočeni z dopisom z dne 5. februarja 2004 in s telefaksom z dne 13. aprila 2004, v zvezi z neporavnanim zneskom globe, ki je bila Ferriere Nord SpA naložena z odločbo Komisije 89/515/EGS z dne 2. avgusta 1989 v zvezi s postopkom na podlagi člena 85 Pogodbe EGS (IV/31.553 – Varjene jeklene mreže), ni dopustna.

3)      Ferriere Nord SpA se naloži plačilo stroškov postopkov na obeh stopnjah.

Podpisi

---

* Jezik postopka: italijanščina.