—

za Bäckerei und Konditorei Gerhard Flöckner OHG H. Hübel, odvetnik,

—

za avstrijsko vlado C. Pesendorfer in M. Winkler, zastopnici,

—

za grško vlado E.-M. Mamouna ter K. Georgiadis in M. Apessos, zastopniki,

—

za italijansko vlado I. M. Braguglia, zastopnik, skupaj z W. Ferrante, avvocato dello Stato,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti M. van Beek in V. Kreuschitz ter I. Kaufmann-Bülher, zastopniki,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L 348, str. 1).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru spora med S. Mayr, tožečo stranko v postopku v glavni stvari, in njenim nekdanjim delodajalcem Bäckerei und Konditorei Gerhard Flöckner OHG (v nadaljevanju: družba Flöckner), toženo stranko v postopku v glavni stvari, ker je slednja tožečo stranko odpustila.

3

Člen 2(1) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev (UL L 39, str. 40) določa, da „[…] načelo enakega obravnavanja pomeni, da ne sme biti nobene diskriminacije na podlagi spola, bodisi posredne ali neposredne, še zlasti ne glede na zakonski ali družinski status“.

4

Člen 2(3) določa, da Direktiva 76/207 „ne vpliva na določbe, ki se nanašajo na varstvo žensk, še zlasti kar se tiče nosečnosti in materinstva“.

5

Člen 5(1) Direktive 76/207 določa:

„Uporaba načela enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji, vključno s pogoji, ki uravnavajo odpuščanje, pomeni, da se moškim in ženskam zagotovijo enake možnosti brez diskriminacije na podlagi spola.“

6

S členom 34(1) Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (UL L 204, str. 23) je bila razveljavljena Direktiva 76/207, kot je bila spremenjena z Direktivo 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2002 (UL L 269, str. 15).

7

Vendar pa se direktivi 2002/73 in 2006/54 ratione temporis ne uporabljata za dejansko stanje v postopku v glavni stvari.

8

Iz devete uvodne izjave Direktive 92/85 izhaja, da varnost in zdravje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile, ali delavk, ki dojijo, ne bi smela neugodno vplivati na položaj delavk na trgu dela niti delovati v nasprotju z direktivami, ki se nanašajo na enako obravnavanje moških in žensk.

9

Petnajsta uvodna izjava te direktive določa, da lahko tveganje odpusta zaradi razlogov, povezanih z njihovim stanjem, škodljivo vpliva na fizično in psihično stanje nosečih delavk, delavk, ki so pred kratkim rodile ali ki dojijo, in da je treba storiti vse potrebno za prepoved takega odpusta.

10

Noseča delavka je opredeljena v členu 2(a) Direktive 92/85 kot „noseča delavka, ki svojega delodajalca obvesti o svojem stanju v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali nacionalno prakso“.

11

Člen 10 Direktive 92/85 določa:

„Da bi delavkam [nosečim, tistim, ki so pred kratkih rodile, in tistim, ki dojijo] iz člena 2 zagotovili uresničevanje njihovih pravic iz varnosti in zdravja, kot so priznane po tem členu, je treba zagotoviti, da:

12

Člen 12 Direktive 92/85 določa:

„Države članice v svoje nacionalne pravne sisteme uvedejo takšne ukrepe, ki so potrebni, da bi vsem delavkam, če bi bile oškodovane zaradi neizpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, omogočili uveljavljanje njihovih zahtevkov v sodnih postopkih (in/ali v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso), preko postopkov pred drugimi pristojnimi organi.“

13

Člen 10 zakona o materinskem varstvu (Mutterschutzgesetz, v nadaljevanju: MSchG) določa:

„1.   Delavk ni mogoče zakonito odpustiti med nosečnostjo in štiri mesece po porodu, če je bil delodajalec o nosečnosti ali o porodu obveščen.

2.   Odpust je nezakonit, tudi če je bil delodajalec o nosečnosti ali o porodu obveščen v petih delovnih dneh po obvestilu o odpustu ali vročitvi odločbe o odpustu, kadar je šlo za pisni odpust. Šteje se, da je pisno obvestilo o nosečnosti ali porodu pravočasno, kadar je bilo na pošti oddano v petih dneh. Kadar delavka obvesti o nosečnosti ali porodu v roku petih dni, mora hkrati dokazati nosečnost ali domnevo o nosečnosti, tako da predloži zdravniško spričevalo ali dokument o rojstvu otroka […]“

14

Člen 17(1) zakona o oploditvi z medicinsko pomočjo (v nadaljevanju: FMedG) določa, da se razvojne celice, in sicer po členu 1(3) FMedG oplojene jajčne celice in celice, ki iz teh izvirajo, lahko hranijo do deset let.

15

V skladu s členom 8 FMedG se lahko oploditev z biomedicinsko pomočjo izvede le, če partnerja soglašata, ženska pa lahko svoje soglasje umakne do prenosa razvojnih celic v njeno telo.

16

S. Mayr je od 3. januarja 2005 kot natakarica delala za družbo Flöckner.

17

V okviru poskusa oploditve in vitro in po hormonskem zdravljenju, ki je trajalo približno mesec in pol, so S. Mayr 8. marca 2005 opravili punkcijo folikla. Lečeči zdravnik ji je predpisal bolniški dopust od 8. do 13. marca 2005.

18

Družba Flöckner je 10. marcav telefonskem pogovoru S. Mayr obvestila, da bo od 26. marca 2005 odpuščena.

19

Tega dne je S. Mayr družbi Flöckner poslala dopis, v katerem jo je obvestila, da je v okviru posega umetne oploditve prenos oplojenih jajčec v njeno maternico predviden za 13. marec 2005.

20

V predložitveni odločbi je navedeno, da so bila jajčeca, odvzeta S. Mayr, na dan, ko je bila odpuščena, in sicer 10. marca 2005, oplojena s semenčicami njenega partnerja, torej so na ta dan že obstajala jajčeca, oplojena in vitro.

21

13. marca 2005, torej tri dni potem, ko je bila S. Mayr obveščena o odpustitvi, sta bili dve oplojeni jajčeci preneseni v njeno maternico.

22

S. Mayr je od družbe Flöckner zahtevala svojo plačo in ustrezen delež svojih letnih prejemkov in zatrjevala, da je bil odpust, izrečen 10. marca 2005, pravno ničen, saj je bila 8. marca 2005, torej na dan, ko je bila opravljena oploditev in vitro njenih jajčec, zavarovana pred odpustom s členom 10(1) MSchG.

23

Družba Flöckner je ta zahtevek zavrnila, ker naj nosečnost na dan, ko je bila S. Mayr odpuščena, še ne bi obstajala.

24

Landesgericht Salzburg, ki je odločalo o tej zadevi na prvi stopnji, je zahtevku S. Mayr ugodilo, ker je presodilo, da se v skladu s sodno prakso Oberster Gerichtshof varstvo pred odpustom, določeno v členu 10 MSchG, začne z oploditvijo jajčeca. V skladu s to sodno prakso naj bi bil to začetek nosečnosti. Landesgericht Salzburg je torej presodilo, da mora biti tako tudi v primeru oploditve in vitro, in da če se prenos oplojenega jajčeca ponesreči, varstva zoper odpust vsekakor ni več.

25

Vendar je Oberlandesgericht Linz, ki odloča o pritožbah na področju delovnega in socialnega prava, razveljavilo sodbo Landesgericht Salzburg in zavrnilo zahtevek S. Mayr, ker neodvisno od vprašanja, kdaj v nosečnosti dejansko pride do hormonskih sprememb, nosečnosti ni mogoče obravnavati ločeno od ženskega telesa in se zato pri oploditvi in vitro nosečnost začne šele s prenosom oplojenega jajčeca v žensko telo. Torej naj bi se varstvo nosečnice pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi začelo šele s tem prenosom.

26

Ta izpodbijana sodba pa je bila predmet revizije pri Oberster Gerichtshof. Po sodni praksi tega sodišča se varstvo, določeno s členom 10 MSchG, upošteva le, če se je v trenutku odpusta nosečnost resnično začela. Cilj varstva materinstva, od katerega ni mogoče odstopiti, naj bi bil ohraniti zdravje matere in otroka v interesu obeh in v primeru varstva pred odpustom zagotoviti sredstva za obstoj matere. Potreba po varstvu med spreminjanjem stanja ženske naj bi obstajala neodvisno od tega, ali je bila že opravljena implantacija oplojenega jajčeca v maternično sluznico (drugače rečeno „vgnezdenje“), in dejstvo, da lahko že poročamo o dokazu nosečnosti, v tem pogledu sploh ni pomembno. Vgnezdenje oplojenega jajčeca v maternično sluznico naj bi bila po mnenju prevladujočega znanstvenega mnenja le faza obstoječega stanja nosečnosti, do katere pride po spočetju, in naj je glede varstva pred odpustom ne bi bilo mogoče samovoljno izbrati, kot da označuje začetek nosečnosti.

27

Vendar naj bi ta sodna praksa Oberster Gerichtshof glede člena 10 MSchG temeljila izključno na primerih spočetja in utero, torej po naravni poti. To sodišče poudarja, da mora tokrat prvič odločati o vprašanju, od kdaj je noseča ženska upravičena do varstva pred odpustom, določenega s členom 10 MSchG, pri oploditvi in vitro.

28

Ker je menilo, da je za spor, o katerem odloča, potrebna razlaga prava Skupnosti, je Oberster Gerichtshof prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali je delavka, pri kateri se opravi oploditev in vitro, ‚noseča delavka‘ v smislu prvega dela člena 2(a) Direktive [92/85], če so bile med tem, ko je bila odpuščena, njene jajčne celice že oplojene s partnerjevimi semenskimi celicami in so torej že obstajali zarodki in vitro, ki pa še niso bili preneseni v njeno maternico?“

29

Predložitveno sodišče sprašuje, ali je treba Direktivo 92/85 in med drugim prepoved odpusta nosečih delavk, določeno v členu 10, točka 1, te direktive, razlagati tako, da se ne nanaša na delavko, pri kateri se opravi oploditev in vitro, če je na dan, ko je bila odpuščena, do oploditve njenih jajčnih celic s semenskimi celicami njenega partnerja že prišlo in so torej že obstajale jajčne celice, oplojene in vitro, vendar še niso bile prenesene v njeno maternico.

30

Najprej je treba povedati, da oploditev in vitro pomeni oploditev jajčeca zunaj telesa ženske. Komisija Evropskih skupnosti meni, da ta poseg vključuje več faz, med drugim hormonsko stimulacijo jajčnikov ženske, da bi nastalo več jajčec hkrati, punkcijo foliklov, odvzem jajčec, oploditev jajčeca ali več jajčec z vnaprej pripravljenimi semenskimi celicami, prenos oplojenega jajčeca ali oplojenih jajčec v maternico – bodisi tretji bodisi peti dan po odvzemu jajčec – razen v primerih ko se oplojena jajčeca ohranijo z zamrznitvijo, in vgnezdenje.

31

Povedati je treba, da je namen Direktive 92/85 spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo.

32

Glede tega je Sodišče prav tako opozorilo, da je cilj, ki mu sledijo pravila prava Skupnosti o enakosti med moškimi in ženskami na področju pravic nosečih žensk ali žensk, ki so pred kratkim rodile, varovati delavke, preden rodijo in po tem (glej sodbi z dne 8. septembra 2005 v zadevi McKenna, C-191/03, ZOdl., str. I-7631, točka 42, in z dne 11. oktobra 2007 v zadevi Paquay, C-460/06, ZOdl., str. I-8511, točka 28).

33

Sodišče je že pred začetkom veljavnosti Direktive 92/85 razsodilo, da je treba na podlagi načela prepovedi diskriminacije in zlasti členov 2(1) in 5(1) Direktive 76/207 ženski priznati varstvo pred odpustom ne le med porodniškim dopustom, ampak med celotnim trajanjem nosečnosti. Po mnenju Sodišča se odpust v teh obdobjih lahko nanaša le na ženske in zato pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi spola (glej v tem smislu sodbi z dne 8. novembra 1990 v zadevi Handels- og Kontorfunktionærernes Forbund, C-179/88, Recueil, str. I-3979, točka 13, in z dne 30. junija 1998 v zadevi Brown, C-394/96, Recueil, str. I-4185, točke 16, 24 in 25, ter zgoraj navedeni sodbi McKenna, točka 47, in Paquay, točka 29).

34

Ravno zaradi upoštevanja dejstva, da morebiten odpust pomeni tveganje za telesno in duševno počutje nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, vključno s posebej hudim tveganjem spodbujanja delavke k prostovoljni prekinitvi nosečnosti, je normodajalec Skupnosti na podlagi člena 10 Direktive 92/85 z določitvijo prepovedi odpusta med obdobjem od začetka nosečnosti do konca porodniškega dopusta določil posebno varstvo za ženske (glej sodbo z dne 14. julija 1994 v zadevi Webb, C-32/93, Recueil, str. I-3567, točka 21; zgoraj navedeno sodbo Brown, točka 18; sodbo z dne 4. oktobra 2001 v zadevi Tele Danmark, C-109/00, Recueil, str. I-6993, točka 26, in zgoraj navedeni sodbi McKenna, točka 48, in Paquay, točka 30).

35

Prav tako je treba poudariti, da v navedenem obdobju člen 10 Direktive 92/85 ni določal nobene izjeme ali odstopanja od prepovedi odpusta nosečih delavk, razen v izjemnih primerih, ki niso povezani z njihovim stanjem, in če delodajalec pisno utemelji razloge za ta odpust (zgoraj navedene sodbe Webb, točka 22; Brown, točka 18; Tele Danmark, točka 27, in Paquay, točka 31).

36

Glede na cilje Direktive 92/85 in natančneje glede na člen 10 je treba določiti, ali se varstvo zoper odpust iz te določbe razširi na delavko v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari.

37

Vendar pa tako iz člena 10 Direktive 92/85 kot tudi iz njenega glavnega namena, ki je povzet v točki 31 te sodbe, izhaja, da je pogoj za varstvo pred odpustom, ki ga zagotavlja ta člen, dejstvo, da se je nosečnost že začela.

38

Zato je treba navesti, da čeprav je res, da je avstrijska vlada navedla, da je poseg z umetno oploditvijo in razvojnimi celicami zelo občutljiva tema v mnogih državah članicah, ki jo zaznamujejo mnoge tradicije in sistemi vrednot, Sodišče v primeru te predložitvene odločbe ne more presojati medicinskih ali etičnih vprašanj, ampak mora podati zgolj pravno razlago upoštevnih določb Direktive 92/85 glede na njeno besedilo in sistematiko.

39

V petnajsti uvodni izjavi Direktive 92/85 je določeno, da je namen prepovedi odpusta, ki je določena v členu 10 te direktive, preprečiti, da tveganje odpusta iz razlogov, povezanih z njihovim stanjem, škodljivo vpliva na fizično in psihično stanje nosečih delavk.

40

V teh okoliščinah je očitno, kot je tudi zatrjevala avstrijska vlada, da je treba za varnost in varstvo nosečih delavk upoštevati najzgodnješi datum obstoja nosečnosti.

41

Vendar tudi če predpostavimo, da se pri oploditvi in vitro upošteva datum prenosa oplojenih jajčec v maternico ženske, zaradi razlogov pravne varnosti ne moremo sprejeti, da se varstvo, ki ga določa člen 10 Direktive 92/85, razširi na delavko, kadar na dan, ko je bila odpuščena, še ni prišlo do prenosa jajčec, oplojenih in vitro, v maternico te ženske.

42

Kot namreč izhaja iz stališč, predloženih Sodišču, in iz točk od 43 do 45 sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, je v določenih državah članicah mogoče ta jajčeca pred prenosom v maternico zadevne ženske shraniti za krajše ali daljše obdobje in glede tega nacionalna zakonodaja v postopku v glavni stvari predvidi možnost ohranjanja oplojenih jajčec za največ deset let. Tako bi lahko torej uporaba varstva delavke pred odpustom, določenega v členu 10 Direktive 92/85, pred prenosom oplojenih jajčec povzročila priznanje ugodnosti tega varstva, tudi kadar se ta prenos zamakne iz različnih razlogov za nekaj let ali kadar se je prenosu dokončno odreklo, ker je bila oploditev in vitro opravljena zgolj kot previdnostni ukrep.

43

Čeprav se Direktiva 92/85 ne uporablja za položaj, kot je ta v postopku v glavni stvari, pa je res, da Sodišče v skladu s svojo sodno prakso lahko upošteva predpise prava Skupnosti, na katere se predložitveno sodišče v vprašanju za predhodno odločanje ne sklicuje (sodbi z dne 12. decembra 1990 v zadevi SARPP, C-241/89, Recueil, str. I-4695, točka 8, in z dne 26. aprila 2007 v zadevi Alevizos, C-392/05, ZOdl., str. I-3505, točka 64).

44

V postopku pred Sodiščem so grška in italijanska vlada ter Komisija predlagale, da čeprav iz Direktive 92/85 ni mogoče sklepati o varstvu pred odpustom delavke v položaju, kot je ta v postopku v glavni stvari, bi se taka delavka lahko morebiti sklicevala na varstvo pred diskriminacijo na podlagi spola, ki ga določa Direktiva 76/207.

45

Glede tega je treba spomniti, da člen 2(1) Direktive 76/207 natančno določa, da „[…] načelo enakega obravnavanja pomeni, da ne sme biti nobene diskriminacije na podlagi spola, bodisi posredne ali neposredne, še zlasti ne glede na zakonski ali družinski status“. Člen 5(1) te direktive določa, da „[u]poraba načela enakega obravnavanja v zvezi z delovnimi pogoji, vključno s pogoji, ki uravnavajo odpuščanje, pomeni, da se moškim in ženskam zagotovijo enake možnosti brez diskriminacije na podlagi spola.“

46

Kot je razvidno iz točke 33 te sodbe, je Sodišče že presodilo, da je treba na podlagi načela prepovedi diskriminacije in zlasti na podlagi členov 2(1) in 5(1) Direktive 76/207 ženski priznati varstvo pred odpustom ne le med porodniškim dopustom, ampak med celotnim trajanjem nosečnosti. Po mnenju Sodišča se odpust delavke zaradi nosečnosti ali zaradi razloga, ki temelji v glavnem na tem stanju, lahko nanaša le na ženske in zato pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi spola (glej v tem smislu zgoraj navedene sodbe Handels- og Kontorfunktionærernes Forbund, točka 13; Brown, točke 16, 24 in 25; McKenna, točka 47, in Paquay, točka 29).

47

Ker v predložitveni odločbi razlogi, zaradi katerih je družba Flöckner odpustila S. Mayr, niso bili natančno navedeni, mora predložitveno sodišče opredeliti upoštevne okoliščine spora, o katerem odloča, in če je bila tožeča stranka v postopku v glavni stvari odpuščena med tem, ko je bila na bolniškem dopustu, namenjenemu posegu oploditve in vitro, preveriti, ali tak odpust temelji v glavnem na dejstvu, da je bil opravljen ta poseg.

48

Če bi bil to razlog odpusta tožeče stranke v postopku v glavni stvari, je treba ugotoviti, ali ta razlog velja brez razlikovanja za delavce obeh spolov, ali pa nasprotno velja izključno za enega od njiju.

49

Sodišče je že ugotovilo, da če je bila delavka odpuščena zaradi odsotnosti zaradi bolezni pod enakimi pogoji kot delavec, ko je šlo za delavke in delavce, ki so bili enako izpostavljeni bolezni, ne gre za neposredno diskriminacijo na podlagi spola (glej zgoraj navedeno sodbo Handels- og Kontorfunktionærernes Forbund, točka 17).

50

Gotovo je res, da so delavci obeh spolov lahko začasno nezmožni za delo zaradi zdravljenja, ki jim je bilo predpisano. Vendar se zadevna posega v zadevi v glavni stvari – in sicer punkcija foliklov in prenos jajčec, ki so nastala s to punkcijo, v maternico ženske takoj po oploditvi – neposredno nanašata le na ženske. Iz tega izhaja, da odpust delavke v glavnem zaradi tega, ker je bila opravljena ta pomembna faza oploditve in vitro, pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi spola.

51

Priznati, da lahko delodajalec odpusti delavko v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, bi bilo v nasprotju z namenom varstva, ki ga določa člen 2(3) Direktive 76/207, če je do odpusta prišlo v glavnem zaradi oploditve in vitro in med drugim zaradi specifičnih posegov, naštetih v prejšnji točki, ki so del te oploditve.

52

Člena 2(1) in 5(1) Direktive 76/207 torej nasprotujeta odpustu delavke, ki je v okoliščinah, kot so te v postopku v glavni stvari, v poznejši fazi oploditve in vitro, torej v fazi punkcije foliklov in takojšnjega prenosa jajčnih celic, oplojenih in vitro, v njeno maternico, če se dokaže, da je razlog za odpust v glavnem to, da je bil pri stranki opravljen tak poseg.

53

Glede na navedeno je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti tako, da je treba Direktivo 92/85 in med drugim prepoved odpusta nosečih delavk, določeno v členu 10, točka 1, te direktive, razlagati tako, da se ne nanaša na delavko, pri kateri se opravi oploditev in vitro, kadar je na dan, ko je bila odpuščena, do oploditve njenih jajčnih celic s semenskimi celicami njenega partnerja že prišlo, tako da že obstajajo jajčne celice, oplojene in vitro, vendar te še niso bile prenesene v maternico te delavke.

54

Člena 2(1) in 5(1) Direktive 76/207 nasprotujeta odpustu delavke, ki je v okoliščinah, kot so v postopku v glavni stvari, v poznejši fazi oploditve in vitro, torej v fazi punkcije foliklov in takojšnjega prenosa jajčec, oplojenih in vitro, v njeno maternico, če se dokaže, da je razlog za odpust v glavnem to, da je bil pri stranki opravljen tak poseg.

55

Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

Direktivo Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (deseta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) in med drugim prepoved odpusta nosečih delavk, določeno v členu 10, točka 1, te direktive, je treba razlagati tako, da se ne nanaša na delavko, pri kateri se opravi oploditev in vitro, kadar je na dan, ko je bila odpuščena, do oploditve njenih jajčnih celic s semenskimi celicami njenega partnerja že prišlo, tako da že obstajajo jajčne celice, oplojene in vitro, vendar te še niso bile prenesene v maternico te delavke.

Člena 2(1) in 5(1) Direktive Sveta 76/207/EGS z dne 9. februarja 1976 o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev nasprotujeta odpustu delavke, ki je v okoliščinah, kot so v postopku v glavni stvari, v poznejši fazi oploditve in vitro, torej v fazi punkcije foliklov in takojšnjega prenosa jajčec, oplojenih in vitro, v njeno maternico, če se dokaže, da je razlog za odpust v glavnem to, da je bil pri stranki opravljen tak poseg.