1

Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Portugalska republika, s tem da je v členu 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 z dne 11. marca 2003 (Diário da República I, serija A, št. 59 z dne 11. marca 2003) prepovedala pritrjevanje barvnih folij na stekla motornih vozil, ni izpolnila obveznosti iz členov 28 ES in 30 ES ter iz členov 11 in 13 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru z dne 2. maja 1992 (UL 1994, L 1, str. 3, v nadaljevanju: Sporazum EGP).

2

Zakonodajalec Skupnosti ni sprejel predpisov v zvezi z barvnimi folijami za pritrditev na stekla motornih vozil.

3

Obstajajo pa predpisi Skupnosti v zvezi s homologacijo varnostnih stekel motornih vozil, ki so nameščena že od samega začetka oziroma, drugače povedano, preden so ta vozila dana v promet, ki se nanašajo zlasti na barvo stekel. Med te predpise spada Direktiva Sveta 92/22/EGS z dne 31. marca 1992 o varnostnih steklih in materialih za zasteklitev na motornih vozilih in njihovih priklopnikih (UL L 129, str. 11), kot je bila spremenjena z Direktivo Komisije 2001/92/ES z dne 30. oktobra 2001 (UL L 291, str. 24, v nadaljevanju: Direktiva 92/22).

4

Tretja uvodna izjava in Priloga II B k Direktivi 2001/92 napotujeta na pravilnik št. 43 Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo z naslovom „Enotni pogoji za odobritev materialov za varnostna stekla in za vgradnjo teh stekel v vozila“ (E/ECE/324-E/ECE/TRANS/505/Rev.1/Add 42/Rev.2, v nadaljevanju: pravilnik št. 43).

5

V členu 4 tega pravilnika je določeno, da prepustnost svetlobe pri vetrobranskih steklih ne sme znašati manj kot 75 %. Druga varnostna stekla, ki se nahajajo v prednjem vidnem polju voznika, morajo prepuščati vsaj 70 % svetlobe. Prepustnost svetlobe pri varnostnih steklih, ki se nahajajo v vzvratnem vidnem polju voznika, sme znašati manj kot 70 %, če ima vozilo dve zunanji vzvratni ogledali.

6

V členu 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 je določeno:

„Prepovedano je pritrjevanje barvnih folij na stekla osebnih ali tovornih motornih vozil, razen lepljenja v skladu s predpisi in lepljenja temnih, neodsevnih folij na nosilno ploskev tovornih motornih vozil“.

7

Komisija je 1. aprila 2004 Portugalski republiki poslala pisni opomin, v katerem je navedla, da ta država, s tem da je v členu 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 prepovedala pritrjevanje barvnih folij na stekla osebnih ali tovornih motornih vozil, razen lepljenja v skladu s predpisi in lepljenja temnih, neodsevnih folij na nosilno ploskev tovornih motornih vozil, in s tem da Komisiji ni posredovala besedila osnutka te uredbe-zakona, ni izpolnila obveznosti iz členov 28 ES in 30 ES, iz členov 11 in 13 Sporazuma EGP ter iz člena 8 Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L 204, str. 37).

8

Portugalska republika je na pisni opomin odgovorila z dopisom z dne 28. junija 2004.

9

Ker Komisije ta odgovor ni prepričal, je 22. decembra 2004 Portugalski republiki poslala obrazloženo mnenje, v katerem jo je pozvala, naj obveznosti izpolni v roku dveh mesecev od prejema tega mnenja.

10

Portugalska republika je na obrazloženo mnenje odgovorila z dopisom z dne 22. julija 2005 in v njem navedla, da namerava določbo, ki prepoveduje pritrjevanje barvnih folij na stekla osebnih ali tovornih motornih vozil, torej člen 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003, razveljaviti.

11

Poleg tega je Komisijo obvestila, da je, kar zadeva pritrjevanje barvnih folij na takšna stekla, v pripravi osnutek tehničnih predpisov, ki bodo vključeni v zakonodajni akt. Decembra 2005 je bila Komisija v skladu z Direktivo 98/34 uradno obveščena o osnutku uredbe o določitvi teh predpisov.

12

Komisija se je na podlagi tega obvestila odločila, da umakne očitek v zvezi z opustitvijo obvestitve o osnutku člena 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003.

13

Vendar pa je Komisija vztrajala pri očitku v zvezi z nezdružljivostjo te določbe s členoma 28 ES in 30 ES ter s členoma 11 in 13 Sporazuma EGP in je 16. junija 2006 vložila to tožbo.

14

Komisija meni, da člen 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003, ki prepoveduje pritrjevanje vseh vrst barvnih folij, namenjenih za filtracijo svetlobe, na vetrobransko steklo in na stekla ob sedežih potnikov v motornih vozilih, dejansko preprečuje, da bi se na Portugalskem prodajale barvne folije, ki so se v drugi državi članici ali državi pogodbenici Sporazuma EGP proizvedle in/ali prodajale v skladu s predpisi, s čimer sta kršena člena 28 ES in 30 ES ter člena 11 in 13 Sporazuma EGP.

15

Po mnenju Komisije potencialne zainteresirane osebe, trgovci ali posamezniki, takšnih folij, vedoč, da jih ne bodo mogle pritrditi na stekla motornih vozil, namreč ne bodo kupile.

16

Komisija opozarja, da morajo vetrobransko steklo in druga stekla, ki se nahajajo v prednjem vidnem polju voznika, pred točko, ki jo imenuje „stebriček B“, v skladu s pravilnikom št. 43, ki se uporablja na podlagi Direktive 92/22, prepuščati najmanj 75 % oziroma 70 % svetlobe. Ta stekla naj bi torej lahko bila zatemnjena, če ustrezajo tem zahtevam.

17

Kar zadeva stekla, ki se nahajajo za stebričkom B, Komisija poleg tega navaja, da ni predpisana nobena najmanjša vrednost prepustnosti svetlobe, če ta stekla niso bistvena za vidno polje voznika. V praksi naj bi to pomenilo, da ima motorno vozilo, če ima dve zunanji vzvratni ogledali, za tem stebričkom lahko zatemnjena stekla z zelo majhno prepustnostjo svetlobe.

18

Komisija tako Portugalski republiki očita, da je prepovedala pritrjevanje vsakršnih barvnih folij na vetrobransko steklo in na stekla ob sedežih potnikov v osebnih ali tovornih motornih vozilih tudi v primerih, ko te folije omogočajo prepustnost svetlobe, ki ustreza najmanjšim vrednostim, določenim v pravilniku št. 43.

19

Komisija navaja, da lahko države članice, če ni uskladitvenih predpisov na ravni Skupnosti, določijo obseg varstva cestnega prometa na svojem ozemlju in sprejmejo ukrepe za zaščito javne varnosti. Vendar pa Komisija meni, da Portugalska republika ni predložila nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da uporaba kakršne koli barvne folije, ne glede na njeno barvo in lastnosti, zlasti kar zadeva prepustnost svetlobe, pomeni nevarnost za javno varnost in/ali varnost cestnega prometa. Sporna določba naj ne bi bila potrebna niti sorazmerna z zastavljenimi cilji.

20

Portugalska republika ne izpodbija dejstev, navedenih v tožbi. Vendar pa se ne strinja z razlago, s težo in pomenom nekaterih dejstev.

21

Portugalska republika najprej meni, da ni bilo potrebno, da je Komisija proti njej vložila tožbo, saj jo je med predhodnim postopkom obvestila, da namerava spremeniti zakonodajo tako, kot je predlagala Komisija. Iz osnutka spremembe, o katerem je bila Komisija uradno obveščena, po mnenju Portugalske republike izhaja, da je bila prepoved iz člena 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 odpravljena.

22

Portugalska republika dalje priznava, da gre pri tej določbi za omejitev prostega pretoka blaga, vendar navaja, da je ta določba v vsakem primeru utemeljena s ciljema varnosti cestnega prometa in javne varnosti.

23

Portugalska republika tako poudarja, da je namen prepovedi pristojnim organom omogočiti hiter pregled notranjosti motornih vozil od zunaj, ne da bi jih bilo treba ustaviti, da se preveri, prvič, spoštovanje obvezne uporabe varnostnega pasu in, drugič, da se prepozna morebitne prestopnike v okviru boja proti kriminalu.

24

Portugalska republika na koncu meni, da manj omejujoč ukrep, ki bi zagotavljal uresničitev ciljev javne varnosti in varnosti cestnega prometa, ki si ju je določila, ne obstaja. V zvezi s tem opozarja, da prepoved pritrjevanja barvnih folij na stekla vozil ni popolna, ampak je delna, ker ne velja za nosilne ploskve tovornih motornih vozil in za brezkolesna vozila, kot so ladje.

25

Treba je spomniti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso v okviru tožbe na podlagi člena 226 ES obstoj neizpolnitve treba presojati glede na stanje, kakršno je bilo ob poteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, in da Sodišče naknadnih sprememb ne more upoštevati (glej sodbi z dne 17. januarja 2002 v zadevi Komisija proti Belgiji, C-423/00, Recueil, str. I-593, točka 14, in z dne 7. junija 2007 v zadevi Komisija proti Belgiji, C-254/05, ZOdl., str. I-4269, točka 39).

26

V tem primeru pa je nesporno, da Portugalska republika do poteka v obrazloženem mnenju določenega roka dveh mesecev ni razveljavila člena 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003, ki je prepovedoval pritrjevanje barvnih folij na stekla motornih vozil. Okoliščina, da je ta država članica Komisijo pozneje uradno obvestila o osnutku predpisa, ki ni vseboval sporne določbe, ne spremeni dejstva, da je ta določba v upoštevnem trenutku obstajala.

27

Zato je treba preučiti skladnost te določbe, katere besedilo je bilo navedeno v točki 6 te sodbe, z določbami prava Skupnosti in prava Evropskega gospodarskega prostora, na katere se sklicuje Komisija.

28

Treba je poudariti, da z Direktivo 92/22 niso urejene barvne folije za pritrditev na stekla motornih vozil, ampak zgolj stekla, ki so na teh vozilih nameščena že od samega začetka, namreč zatemnjena stekla.

29

Ker ni uskladitvenih predpisov na ravni Skupnosti, je treba člen 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 posledično preučiti glede na določbe Pogodbe ES, ki se nanašajo na prosti pretok blaga, in glede na ustrezne določbe Sporazuma EGP.

30

Ker je besedilo slednjih skoraj povsem enako besedilu določb Pogodbe, je treba šteti, da spodnje navedbe veljajo tudi za ustrezne določbe Sporazuma EGP, namreč za člena 11 in 13 tega sporazuma.

31

V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba vse predpise držav članic, ki bi lahko neposredno ali posredno, dejansko ali potencialno ovirali trgovino znotraj Skupnosti, šteti za ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve, prepovedane s členom 28 ES (glej zlasti sodbe z dne 11. julija 1974 v zadevi Dassonville, 8/74, Recueil, str. 837, točka 5; z dne 19. junija 2003 v zadevi Komisija proti Italiji, C-420/01, Recueil, str. I-6445, točka 25, in z dne 8. novembra 2007 v zadevi Ludwigs-Apotheke, C-143/06, ZOdl., str. I-9623, točka 25).

32

V obravnavanem primeru Portugalska republika priznava, da prepoved iz člena 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003, ki se nanaša na pritrjevanje barvnih folij na vetrobransko steklo in na stekla ob sedežih potnikov v motornih vozilih, omejuje prodajo teh proizvodov na Portugalskem.

33

Treba je namreč ugotoviti, da potencialne zainteresirane osebe, trgovci ali posamezniki, za nakup takšnih folij, vedoč, da je njihovo pritrjevanje na vetrobransko steklo in na stekla ob sedežih potnikov motornih vozil prepovedano, dejansko ne bodo zainteresirane.

34

Edina izjema od prepovedi iz člena 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 se nanaša na pritrjevanje barvnih folij na nosilno ploskev tovornih motornih vozil in na brezkolesna vozila.

35

Sporna določba posledično vpliva na prodajo na Portugalskem skoraj vseh barvnih folij, ki so se v drugih državah članicah ali državah pogodbenicah Sporazuma EGP proizvedle in prodajale v skladu s predpisi z namenom njihove pritrditve na stekla motornih vozil.

36

Iz tega izhaja, da je prepoved iz člena 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve v smislu členov 28 ES in 11 Sporazuma EGP. Ta ukrep je nezdružljiv z obveznostmi, ki izhajajo iz teh določb, razen če ga je mogoče objektivno utemeljiti.

37

V skladu z ustaljeno sodno prakso je ukrep z enakim učinkom, kot ga imajo količinske omejitve pri uvozu, mogoče utemeljiti le z enim od razlogov v splošnem interesu, naštetih v členu 30 ES, ali z eno izmed nujnih zahtev, kot so opredeljene v sodni praksi Sodišča (glej zlasti sodbo z dne 20. februarja 1979 v zadevi Rewe-Zentral, imenovano Cassis de Dijon, 120/78, Recueil, str. 649, točka 8), in sicer v obeh primerih pod pogojem, da je ta ukrep primeren za uresničitev zastavljenega cilja in da ne prekorači okvirov, potrebnih za doseganje tega cilja (sodbi z dne 8. maja 2003 v zadevi ATRAL, C-14/02, Recueil, str. I-4431, točka 64, in z dne 10. novembra 2005 v zadevi Komisija proti Portugalski, C-432/03, ZOdl., str. I-9665, točka 42, ter zgoraj navedena sodba z dne 7. junija 2007, Komisija proti Belgiji, točka 33).

38

V obravnavanem primeru se utemeljitve s strani Portugalske republike nanašajo, prvič, na boj proti kriminalu v okviru zagotavljanja javne varnosti in, drugič, na preverjanje spoštovanja obvezne uporabe varnostnega pasu, ki spada na področje varnosti cestnega prometa. Boj proti kriminalu in varnost cestnega prometa sta lahko nujni razlog v splošnem interesu, ki bi lahko upravičil oviro prostega pretoka blaga (glej, kar zadeva varnost cestnega prometa, sodbo z dne 15. marca 2007 v zadevi Komisija proti Finski, C-54/05, ZOdl., str. I-2473, točka 40, in navedena sodna praksa).

39

Vendar pa je naloga držav članic, da dokažejo, da je njihova ureditev primerna za uresničitev takšnih ciljev in da je v skladu z načelom sorazmernosti (glej v tem smislu zlasti sodbo z dne 20. septembra 2007 v zadevi Komisija proti Nizozemski, C-297/05, ZOdl., str. I-7467, točka 76, in navedena sodna praksa).

40

Portugalska republika je glede tega v utemeljitev spornega ukrepa navedla le to, da ta ukrep omogoča neposredni pregled notranjosti motornih vozil že na podlagi opazovanja od zunaj.

41

Čeprav prepoved iz člena 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 takšno opazovanje olajša in je z njo posledično mogoče doseči cilja boja proti kriminalu in varnosti cestnega prometa, pa iz tega ne izhaja, da je ta prepoved potrebna za uresničitev teh ciljev in da ne obstajajo drugi, manj omejujoči, ukrepi.

42

Zadevni vizualni pregled je namreč le eden izmed ukrepov, ki jih imajo na voljo pristojni organi v okviru boja proti kriminalu in proti kršitvam obvezne uporabe varnostnega pasu.

43

Zatrjevana potrebnost spornega ukrepa je še toliko manj verjetna, ker je Portugalska republika med obravnavo priznala, da je na njenem ozemlju dovoljena prodaja motornih vozil, ki so z zatemnjenimi stekli opremljena že od samega začetka, v mejah, določenih z Direktivo 92/22. Ta zatemnjena stekla lahko, tako kot zadevne barvne folije, preprečijo vsakršni vizualni pregled notranjosti vozil od zunaj.

44

Razen če so se pri motornih vozilih, ki so z zatemnjenimi stekli opremljena že od samega začetka, pristojni organi odrekli zagotavljanju boja proti kriminalu in varnosti cestnega prometa, je posledično treba ugotoviti, da morajo uporabiti druge metode za prepoznavanje prestopnikov in morebitnih kršiteljev obvezne uporabe varnostnega pasu.

45

Poleg tega Portugalska republika ni dokazala, da je prepoved v delu, v katerem se nanaša na vse barvne folije, potrebna za zagotovitev varnosti cestnega prometa in za boj proti kriminalu.

46

Kot je med obravnavo poudarila Komisija, obstaja široka paleta barvnih folij, od prosojnih do skoraj temnih. Na podlagi tega podatka, ki ga Portugalska republika ni izpodbijala, je mogoče ugotoviti, da vsaj nekatere folije, namreč tiste, ki so dovolj prosojne, omogočajo želen vizualni pregled notranjosti motornih vozil.

47

Iz tega izhaja, da je to prepoved treba šteti za prekomerno in torej za nesorazmerno z zastavljenimi cilji.

48

Glede na vse, kar je bilo navedeno zgoraj, je treba ugotoviti, da Portugalska republika s tem, da je v členu 2(1) uredbe-zakona št. 40/2003 prepovedala pritrjevanje barvnih folij na stekla motornih vozil, ni izpolnila obveznosti iz členov 28 ES in 30 ES ter iz členov 11 in 13 Sporazuma EGP.

49

V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Portugalski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo: