Tožba družbe Navigazione Libera del Golfo proti Komisiji Evropskih skupnosti, vložena dne 8. marca 2005

(Zadeva T-109/05)

(2005/C 106/84)

Jezik postopka: italijanščina

Družba SpA Navigazione Libera del Golfo (NLG) s sedežem v Neaplju, ki jo zastopa S. Ravenna, avvocato, je dne 8. marca 2005 na Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo proti Komisiji Evropskih skupnosti za razglasitev ničnosti odločbe, sprejete dne 3. februarja 2005 (1) na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (2), ki je potrdila zavrnitev dostopa do podatkov in informacij, za katere je zaprosila družba, ki je tožeča stranka.

Podatki, za katere je zaprosila tožeča stranka in katerih razkritje je Komisija zavrnila, zadevajo zneske dodatnih stroškov, ki so nastali zaradi storitev prevoza potnikov med pristaniščem Neapelj-Beverello in otokom Capri. Te storitve opravlja javno podjetje Caremar SpA, s sedežem v Neaplju, in sicer v okviru sistema obveznosti javnih služb (OJS) in za katere to podjetje prejema letne kompenzacije (državne pomoči), ki jih je Komisija dovolila z odločbo z dne 16. marca 2004 ob uporabi člena 88(2) Pogodbe ES.

Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ko je tožeči stranki sporočila odločbo z dne 16. marca 2004, v kateri je navedla domnevne razloge za zaščito gospodarskih interesov družbe Caremar, Komisija v okviru obrazložitve odločbe ni dala na voljo javnosti analitičnih podatkov v zvezi s stroški obratovanja gospodarskih dejavnosti družbe Caremar, zlasti ne dodatnih stroškov, ki so nastali s povezavami z otokom Capri, ki se izvajajo v okviru sistema obveznosti javnih storitev, in letnih kompenzacij, ki jih izplačuje regija Campania.

Tožeča stranka že ves čas opravlja storitve prevoza potnikov na isti liniji Neapelj Beverello-Capri v okviru sistema obveznosti javnih služb, ne da bi pri tem prejemala kakršnokoli subvencijo, s katero bi pokrila dodatne stroške, povezane z navedenimi obveznostmi, in zato meni, da gre pri tem za diskriminatorno obravnavanje.

Glede na pravni interes tožeče stranke in potrebo po temeljiti seznanitvi z odločbo Caremar v čim krajšem roku, da bi tako zaščitila svoje interese in, če je to potrebno, vložila tožbo zoper odločbo z dne 16. marca 2004, je družba NLG zaprosila za dostop do podatkov v zvezi z dodatnimi stroški, ki so družbi Caremar nastali z obveznostmi javnih služb zaradi povezav z otokom Capri in v zvezi z zneskom ustreznih pomoči.

Z odločbo z dne 3. februarja 2005 je Komisija zavrnila dostop do podatkov, za katere je zaprosila NLG, in sicer tako, da je navedla razloge, ki temeljijo na zaščiti gospodarskih interesov družbe Caremar.

Z izpodbijanjem te odločbe NLG meni, da je bila Komisija — med drugim — v hudi pravni zmoti, kolikor je očitno spregledala določbe, ki so navedene v njenem sporočilu K(2003) 4582 z dne 1. decembra 2003 o poslovni skrivnosti v odločbah na področju državnih pomoči (3), ki v točki 17 izrecno določajo transparentnost in javnost podatkov in informacij o stroških javnih služb, kolikor ti ne štejejo za zaupne in krite s poslovno skrivnostjo.

(1)  Neobjavljena odločba.

(2)  UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(3)  UL C 297, 9.12.2003, str. 6.