1

Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Francoska republika s tem, da v predpisanem roku ni izvršila Odločbe Komisije 2002/14/ES z dne 12. julija 2000 o državni pomoči, ki jo je Francoska republika izplačala v korist Scott Paper SA/Kimberly-Clark (UL 2002 L 12, str. 1), ni izpolnila obveznosti iz člena 249, četrti odstavek, ES in iz členov 2 in 3 te odločbe.

2

Člen 14(3) Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88] Pogodbe ES (UL L 83, str. 1) podrobno določa pravila na področju vračila državnih pomoči, ki so bile razglašene za nezdružljive s skupnim trgom:

„Brez poseganja v odločbo Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi člena 185 Pogodbe [sedaj člen 242 ES] se vračilo izvede nemudoma in skladno s postopki, določenimi v nacionalni zakonodaji zadevne države članice, če omogočajo takojšnjo in učinkovito izvajanje [izvršitev] odločbe Komisije. V ta namen in v primeru postopka pred državnimi sodišči zadevne države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, ki so jim na voljo v teh pravnih sistemih, vključno z začasnimi ukrepi, brez poseganja v pravo Skupnosti.“

3

Člen L4 Code de justice administrative (zakon o upravnem postopku) določa:

„Z izjemo posebnih zakonskih določb pravna sredstva nimajo odložilnega učinka, razen če sodišče odredi drugače.“

4

Kot posebna zakonska določba člen 6 dekreta št. 92-1369 z dne 29. decembra 1992 o spremembi dekreta št. 62-1587 z dne 29. decembra 1962, ki se nanaša na splošno uredbo o javnem računovodstvu in določa določbe, ki se uporabljajo za izterjavo terjatev od držav, navedenih v členu 80 tega dekreta (JORF z dne 30. decembra 1992, str. 17954), v zvezi z nalogi za izterjavo, ki jih je izdala država ali nacionalne javne ustanove, predvideva:

„Dolžniki lahko ugovarjajo nalogom o izterjavi, navedenim v členu 85 zgoraj navedenega dekreta z dne 29. decembra 1962, ali glede izvršitve v primeru izpodbijanja obstoja terjatve, njenega zneska ali njene izterljivosti, ali glede izterjave v primeru izpodbijanja veljavnosti ukrepa izterjave.

Druge odredbe o izterjavi so lahko predmet ugovora glede izterjave.

Posledica teh ugovorov je prekinitev izterjave.“

5

Enako, kar zadeva naloge o izterjavi, ki jih izdajo teritorialne skupnosti in lokalne javne ustanove, člen L1617-5, odstavek 1, drugi pododstavek, Code général des collectivités territoriales (splošnega zakonika o teritorialnih skupnostih), ki ga je uvedel zakon št. 96-314 z dne 12. aprila 1996 (JORF z dne 13. aprila 1996, str. 5707), predvideva, da „vložitev pravnega sredstva pri sodišču, s katerim se izpodbija utemeljenost izterjave, ki jo je ugotovila in izračunala teritorialna skupnost ali lokalna javna ustanova, prekine izvrševanje naloga“.

6

Leta 1969 je družba ameriškega prava Scott Paper Company kupila družbo francoskega prava Bouton Brochard in ustanovila samostojno družbo Bouton Brochard Scott SA (v nadaljevanju: Bouton Brochard Scott), ki je prevzela dejavnosti Bouton Brochard.

7

Leta 1986 se je Bouton Brochard Scott odločila v Franciji postaviti tovarno in je za to izbrala zemljišče v departmaju Loiret v industrijskem območju La Saussaye v Orléansu.

8

Mesto Orleans in ta departma sta družbi Bouton Brochard Scott 31. avgusta 1987 dala določene ugodnosti. Prvič, skupnosti so ji v omenjenem industrijskem območju pod preferenčnimi pogoji prodale zemljišče, veliko 48 hektarov. Drugič, zavezale so se, da bodo tudi vodno povračilo izračunale po preferenčni stopnji.

9

Bouton Brochard Scott se je novembra 1987 preimenovala v „Scott SA“ (v nadaljevanju: Scott).

10

Januarja 1996 je delnice te družbe kupila Kimberly-Clark Corporation (v nadaljevanju: Kimberly-Clark).

11

Januarja 1998 je ta najavila zaprtje zadevne tovarne, katere sredstva, zemljišče in papirnico je junija 1998 odkupila Procter & Gamble.

12

Komisija je 12. julija 2000 sprejela Odločbo 2002/14, katere člen 1 določa, da so državne pomoči v obliki preferenčnih cen zemljišča (12,3 milijona EUR v aktualizirani vrednosti) in preferenčne stopnje vodnega povračila (znesek, ki ga morajo določiti francoski organi) (v nadaljevanju: zadevne pomoči), ki jih je Francoska republika uporabljala za Scott, nezdružljive s skupnim trgom.

13

Člen 2 Odločbe 2002/14 natančneje določa:

„1.   Francija sprejme vse potrebne ukrepe, da od upravičenca izterja [zadevne pomoči], ki [so] naveden[e] v členu 1 in [so] mu že nezakonito dane na razpolago.

2.   Vračilo se izvede takoj v skladu z nacionalnim procesnim pravom, če omogoča takojšnjo in učinkovito izvršitev te odločbe […]“

14

Člen 3 te odločbe določa:

„Francija v dveh mesecih od uradnega obvestila o tej odločbi Komisijo obvesti o ukrepih, ki jih je sprejela za uskladitev z njo.“

15

Francoska republika je bila 31. julija 2000 uradno obveščena o Odločbi 2002/14.

16

Scott in departma Loiret sta 30. novembra in 4. decembra 2000 pred Sodiščem prve stopnje Evropskih skupnosti vložila ničnostni tožbi zoper to odločbo. Stranki nista predlagali odložitve izvršitve na podlagi člena 242 ES.

17

Kar zadeva pomoč v obliki preferenčne cene zemljišča, je splošni svet Loiret 15. decembra 2000 izdal nalog o v znesku 5.054.721 EUR. Mesto Orléans je 2. januarja 2001 izdalo nalog o izterjavi v znesku 8.002.231 EUR.

18

Vendar je Komisija po računski napaki v zvezi z izračunom zneska te pomoči slednjo popravila in marca 2001 Francoski republiki poslala popravek.

19

Zato sta bila naloga o izterjavi z dne 15. decembra 2000 in 2. januarja 2001 razveljavljena 23. marca 2001.

20

Nato je splošni svet departmaja Loiret 5. oktobra 2001 izdal nov nalog o izterjavi v znesku 4.691.370 EUR. Tudi mesto Orléans je 18. oktobra 2001 izdalo nov nalog o izterjavi v znesku 7.621.937 EUR.

21

Ta naloga o izterjavi je Kimberly-Clark izpodbijala pred Tribunal administratif d’Orléans 29. oktobra in 27. novembra 2001.

22

Ker imata taki pravni sredstvi v francoskem pravu avtomatičen odložilni učinek, zadevni zneski niso bili izterjani.

23

Kar zadeva pomoč v obliki preferenčne stopnje vodnega povračila, je mesto Orléans januarja in avgusta 2001 izdalo šest nalogov o izterjavi v skupnem znesku 1.046.903 EUR.

24

Enega od teh nalogov, ki se je nanašal na znesek 165887 EUR, je plačala družba Procter & Gamble, ki je trenutna lastnica tovarne v Orléansu.

25

Pet preostalih nalogov o izterjavi so nadomestili trije nalogi z dne 5. decembra 2001 v skupnem znesku 881.015 EUR.

26

Zoper njih je Kimberly-Clark 8. marca 2002 vložila pravno sredstvo pri Tribunal administratif d’Orléans.

27

Ob upoštevanju avtomatičnega odložilnega učinka takih pravnih sredstev ti nalogi niso bili plačani.

28

Francoska vlada je v dopisu z dne 2. julija 2003 navedla, da je Tribunal administratif d’Orléans prekinilo postopek odločanja, da je počakalo na odločitev Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti o vprašanju veljavnosti Odločbe 2002/14. Ta vlada pa je v odgovoru na tožbo priznala, da naj bi bila ta trditev netočna.

29

Komisija je z dopisi z dne 8. maja, 31. julija in 8. oktobra 2001, 13. marca, 26. avgusta in 23. decembra 2002, 13. februarja, 16. maja in 21. novembra 2003, 27. januarja, 9. marca in 29. aprila 2004 od francoskih organov zahtevala, naj jo obvestijo o napredovanju povračila dolgovanih zneskov in zagotovijo določene dokumente ter informacije o postopkih pred Tribunal administratif d’Orléans. Komisija je v teh dopisih poudarila pomembnost takojšnje in učinkovite izvršitve ter možnost, da se na podlagi člena 88(2) ES obrne neposredno na Sodišče. V zadnjem dopisu z dne 29. aprila 2004 je francoski vladi dovolila zadnji dodatni rok 20 dni.

30

Ker Komisija ni bila zadovoljna z odgovori Francoske republike, ki jih je podala v dopisih z dne 13. novembra 2001, 27. novembra 2002 ter 25. marca in 2. julija 2003, se je odločila vložiti to tožbo.

31

Komisija v podporo svoji tožbi navaja samo en očitek, ki se v bistvu nanaša na kršitev člena 249, četrti odstavek, ES, ter členov 2 in 3 Odločbe 2002/14, ker Francoska republika te odločbe ni izvršila v predpisanem roku.

32

Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je treba za uporabo člena 88(2), drugi pododstavek, ES postaviti datum, ki je predviden v odločbi, katere neizvršitev se izpodbija, ali, če je to primer, datum, ki ga je pozneje določila Komisija (v tem smislu glej sodbe z dne 3. julija 2001 v zadevi Komisija proti Belgiji, C-378/98, Recueil, str. I-107, točka 26; z dne 2. julija 2002 v zadevi Komisija proti Španiji, C-499/99, Recueil, str. I-6031, točka 28, in z dne 1. junija 2006 v zadevi Komisija proti Italiji, C-207/05, neobjavljena v ZOdl., točka 31).

33

V obravnavanem primeru člena 2 in 3 Odločbe 2002/14 nalagata rok dveh mesecev od datuma uradnega obvestila o njej za to, da francoska vlada sprejme potrebne ukrepe z namenom izterjave zadevnih pomoči in o njih obvesti Komisijo. Po dolgotrajnih razpravah med strankami je Komisija v dopisu z dne 29. aprila 2004 določila zadnji rok, ki se je iztekel 20 dni po tem datumu.

34

V teh okoliščinah je treba rok, ki ga je določil člen 3 Odločbe 2002/14, šteti, kot da ga je nadomestil rok iz dopisa z dne 29. aprila 2004 (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točka 35). Ta rok je zato podaljšan do 19. maja 2004.

35

Komisija zatrjuje, da ukrepi, ki so jih sprejeli francoski organi, več kot pet let po sprejetju Odločbe 2002/14 niso privedli do izterjave zadevnih pomoči. Ta odločba zato ni bila pravilno izvršena.

36

Komisija je priznala, da člen 14(3) Uredbe št. 659/1999 dovoljuje uporabo postopkov, ki jih predvideva nacionalno pravo, vendar poudarja, da to velja samo za postopke, ki omogočajo „takojšnjo in učinkovito“ izvršitev odločbe Komisije. Po njenem mnenju naj torej nacionalni postopek, ki predvideva avtomatičen odložilni učinek pravnih sredstev, vloženih zoper naloge o izterjavi, izdane za povračilo dodeljene pomoči, ne bi izpolnjeval teh meril.

37

Francoska vlada odgovarja, da naj bi francoski organi pri izvrševanju Odločbe 2002/14 ravnali z vso potrebno skrbnostjo.

38

Na podlagi nacionalnih postopkov naj bi ti organi na upravičenca do pomoči naslovili več nalogov o izterjavi, ki naj bi po koncu postopka pred pristojnim nacionalnim sodiščem postali izvršljivi.

39

Člen 14(3) Uredbe št. 659/1999 naj bi dejansko izrecno predvideval tako uporabo nacionalnih postopkov, ker ti omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe Komisije. Torej naj pravila nacionalnega postopka, uporabljena v obravnavanem primeru, skupaj s tistim, ki določa odložilni učinek pravnih sredstev, vloženih zoper naloge o izterjavi, ne bi ovirala take izvršitve.

40

Francoska vlada poudarja, da „takojšnja in učinkovita“ izvršitev odločbe Komisije po njenem mnenju ne pomeni nujno takojšnjega povračila pomoči. Nasprotno, ta izvršitev naj bi implicirala, da država članica takoj začne nacionalni postopek, ki mora privesti do izterjave dodeljene pomoči.

41

V skladu s členom 249, četrti odstavek, ES so odločbe v celoti zavezujoče za vse, na katere se naslovljene.

42

Iz sodne prakse izhaja, da je država članica naslovnica odločbe, ki ima obveznost izterjati nezakonite pomoči, na podlagi člena 249 ES zavezana sprejeti vse ustrezne ukrepe, da zagotovi izvršitev navedene odločbe (glej sodbi z dne 12. decembra 2002 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-209/00, Recueil, str. I-11695, točka 31, in z dne 26. junija 2003 v zadevi Komisija proti Španiji, C-404/00, Recueil, str. I-6695, točka 21). Priti mora do učinkovite izterjave dolgovanih zneskov (v tem smislu glej sodbo z dne 12. maja 2005 v zadevi Komisija proti Grčiji, C-415/03, ZOdl., str. I-3875, točka 44, in zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Italiji, točki 36 in 37).

43

Člen 14(3) Uredbe št. 659/1999 natančno določa, da se vračilo pomoči, ki je bila razglašena za nezdružljivo, izvede „nemudoma“.

44

V obravnavanem primeru Odločba 2002/14 zavezuje Francosko republiko, da sprejme vse potrebne ukrepe, da bi od upravičenca izterjala zadevne pomoči, ki so mu bile že nezakonito dane na razpolago. Komisija ji je za ta namen dala rok dva meseca. Ta rok, ki ga je nadomestil rok iz dopisa z dne 29. aprila 2004, je bil tako podaljšan do 19. maja 2004.

45

Ugotoviti je treba, da ukrepi, ki so jih sprejeli francoski organi, po izteku zgoraj navedenega roka, to je blizu štiri leta po sprejetju Odločbe 2002/14, niso privedli do učinkovite izterjave zadevnih pomoči, z izjemo plačila v višini 165.887 EUR od dolgovanih 13.350.000 EUR.

46

Kot priznava sama francoska vlada, nalogi o izterjavi zaradi avtomatičnega odložilnega učinka, povezanega s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper njih, pred odločitvijo pristojnega nacionalnega sodišča ne morejo imeti nobenega dejanskega učinka, kar zadeva povračilo navedenih pomoči.

47

Zato lahko upravičenec do pomoči v tem obdobju ohrani sredstva, ki izvirajo iz pomoči, razglašenih za nezdružljive, in ima neupravičeno konkurenčno prednost, ki izhaja iz tega.

48

Francoska vlada pa trdi, da je treba to zamudo pripisati uporabi postopkov, predvidenih v francoskem pravu, ki je izrecno dovoljena s členom 14(3) Uredbe št. 659/1999.

49

V zvezi s tem je treba opozoriti, da se v skladu s členom 14(3) Uredbe št. 659/1999 nacionalni postopki uporabijo pod pogojem, da ti omogočajo takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe Komisije, kar je pogoj, ki odseva zahteve načela učinkovitosti, ki ga je že prej potrdila sodna praksa (glej sodbi z dne 2. februarja 1989 v zadevi Komisija proti Nemčiji, 94/87, Recueil, str. 175, točka 12, in z dne 20. marca 1997 v zadevi Alcan Deutschland, C-24/95, Recueil, str. I-1591, točka 24, ter zgoraj navedeno sodbo z dne 12. decembra 2002 Komisija proti Nemčiji, točke od 32 do 34).

50

Uvodna izjava 13 te uredbe natančneje določa, da je treba v primeru nezakonite pomoči, ki je nezdružljiva s skupnim trgom, ponovno vzpostaviti učinkovito konkurenco in da se mora v ta namen pomoč vrniti brez odlašanja. Uporaba nacionalnih postopkov torej ne sme ovirati ponovne vzpostavitve učinkovite konkurence s tem, da bi preprečila takojšnjo in učinkovito izvršitev odločbe Komisije. Da bi dosegle ta cilj, morajo države članice sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev polnega učinka te odločbe.

51

Torej postopka, ki ga predvideva francosko pravo in ki je bil uporabljen v obravnavanem primeru, ni mogoče šteti, kot da omogoča „takojšnjo in učinkovito“ izvršitev Odločbe 2002/14, ker predvideva odložilni učinek pravnih sredstev, vloženih zoper naloge o izterjavi, izdane za povračilo dodeljene pomoči. Nasprotno pa lahko s tem, ko podeljuje tak odložilni učinek, precej odloži povračilo pomoči.

52

Tako je ta nacionalni postopek s tem, da ni upošteval ciljev, ki jih pravila Skupnosti zasledujejo na področju državnih pomoči, oviral takojšnjo ponovno vzpostavitev prejšnjega položaja in podaljšal trajanje neupravičene konkurenčne prednosti, ki izvira iz zadevne pomoči.

53

Iz tega sledi, da postopek, predviden v nacionalnem pravu, v obravnavanem primeru ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 14(3) Uredbe št. 659/1999. Francosko pravilo, ki predvideva odložilni učinek pravnih sredstev, vloženih zoper naloge o izterjavi, se torej ne bi smelo uporabiti.

54

V teh okoliščinah se ni treba izreči o vprašanju, ali lahko nacionalni sodnik v posebnih primerih odredi odložitev izvršitve nalogov o izterjavi pri vloženih pravnih sredstvih, ki ne vsebujejo očitkov zoper odločbo Komisije.

55

V tem kontekstu je treba dodati, da odložilnega učinka pravnih sredstev, vloženih pred nacionalnimi sodišči, ni mogoče šteti za nujno potrebnega za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva po pravu Skupnosti.

56

Tako varstvo namreč popolnoma zagotavljajo že sredstva, ki jih ponuja Pogodba ES, v takem primeru zlasti ničnostna tožba, predvidena s členom 230 ES.

57

Opozoriti je treba, da ker je Evropska skupnost skupnost, kjer je vladavina prava, in v kateri so institucije podvržene nadzoru skladnosti njihovih aktov s Pogodbo in splošnimi pravnimi načeli, je Pogodba vzpostavila celovit sistem pravnih sredstev in postopkov, namenjenih zagotavljanju nadzora zakonitosti aktov institucij, ki ga je zaupala sodišču Skupnosti (glej v tem smislu sodbo z dne 25. julija 2002 v zadevi Unión de Pequeños Agricultores proti Svetu, C-50/00 P, Recueil, str. I-6677, točki 38 in 40).

58

Iz sodne prakse izhaja, da ima upravičenec do pomoči, ki je razglašena za nezdružljivo, pravico vložiti ničnostno tožbo na podlagi člena 230, drugi odstavek, ES le, če je odločba naslovljena na državo članico (glej v tem smislu sodbi z dne 17. septembra 1980 v zadevi Philip Morris proti Komisiji, 730/79, Recueil, str. 2671, in z dne 9. marca 1994 v zadevi TWD Textilwerke Deggendorf, C-188/92, Recueil, str. I-833, točka 14).

59

Nasprotno upravičenec do pomoči, razglašene za nezdružljivo, ki bi lahko izpodbijal odločbo Komisije, slednje ne more izpodbijati pred nacionalnimi sodišči s pravnim sredstvom zoper ukrepe za izvršitev te odločbe, ki so jih sprejeli nacionalni organi. Če bi bilo namreč v takih okoliščinah mogoče, da bi zainteresirana oseba pred nacionalnim sodiščem smela izpodbijati izvršitev odločbe Skupnosti zaradi nezakonitosti, bi bilo zainteresirani osebi omogočeno, da zaobide dokončnost, ki jo odločba pridobi po izteku roka za vložitev tožbe, predvidene v členu 230, peti odstavek, ES (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo TWD Textilwerke Deggendorf, točki 17 in 18, ter sodbo z dne 15. februarja 2001 v zadevi Nachi Europe, C-239/99, Recueil, str. I-1197, točka 37).

60

Iz tega sledi, da odločbe Komisije v zvezi z izterjavo dolgovanih zneskov ni mogoče izpodbijati pred nacionalnim sodiščem. To vprašanje je pridržano Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti, ki ga bo rešilo v okviru ničnostne tožbe, vložene pred njim. Iz člena 242 ES torej izhaja, da taka tožba nima odložilnega učinka, če Sodišče prve stopnje ne odloči drugače.

61

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da Francoska republika s tem, da ni v predpisanem roku sprejela vseh potrebnih ukrepov za izterjavo pomoči iz Odločbe 2002/14 od upravičenca, ni izpolnila obveznosti iz člena 249, četrti odstavek, ES ter iz členov 2 in 3 te odločbe.

62

Na podlagi člena 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Francoski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo: