Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek

Stranke

V zadevi C-45/05,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) z odločbo z dne 2. februarja 2005, ki je prispela na Sodišče 4. februarja 2005, v postopku

Maatschap Schonewille-Prins

proti

Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Schintgen, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, G. Arestis (poročevalec) in L. Bay Larsen, sodnika,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodna tajnica: M. Ferreira, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 27. aprila 2006,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

– za Maatschap Schonewille-Prins E. Buys, direktor Denkavit Nederland BV,

– za nizozemsko vlado H.G. Sevenster in M. de Grave, zastopnika,

– za Komisijo Evropskih skupnosti T. van Rijn, F. Erlbacher in M. van Heezik, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 13. julija 2006

izreka naslednjo

Sodbo

Razlogi za odločitev

1. Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Uredb Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, str. 21), in (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, str. 1), ter Uredb Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 391, str. 36) in (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, str. 11). Glede Uredbe št. 1254/1999 se navedeni predlog nanaša tudi na veljavnost njenega člena 21.

2. Ta predlog je bil vložen v okviru spora med kmetijsko družbo, specializirano za rejo goveda, Maatschap Schonewille-Prins (v nadaljevanju: Schonewille) in Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (ministrom za kmetijstvo, naravo in kakovost živil, v nadaljevanju: minister), ker ji je slednji zavrnil dodelitev klavnih premij za govedo, za katere je predhodno vložila zahtevek.

Pravni okvir

Skupnostna ureditev

3. V skladu s členom 11 Uredbe št. 1254/1999 se lahko proizvajalec, ki redi govedo, kvalificira za klavno premijo, ki se daje ob zakolu živali, ki izpolnjujejo pogoje za premije, ali ob njihovem izvozu v tretjo državo.

4. Glede tega je v členu 21 te uredbe določeno:

„Neposredna plačila po tem poglavju se dajejo samo za živali, ki so identificirane in registrirane v skladu z Uredbo (ES) št. 820/97.“

5. Osemnajsta uvodna izjava Uredbe št. 1254/1999 določa:

„[n]eposredna plačila bi morala biti pogojena s tem, da bi se morali rejci živali držati ustreznih predpisov Skupnosti o identifikaciji in registraciji govedi; […]“

6. Člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 z dne 21. aprila 1997 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter označevanju govedine in izdelkov iz govedine (UL L 117, str. 1) je bil razveljavljen z učinkom od 1. septembra 2000 z Uredbo št. 1760/2000.

7. V uvodnih izjavah od 4 do 7 Uredbe št. 1760/2000 je določeno:

„Zaradi nestabilnosti trga z govejim mesom in proizvodi iz govejega mesa, ki jo je povzročila kriza zaradi bovine spongiformne encefalopatije, je izpopolnjena preglednost nad pogoji za proizvodnjo in trženje teh proizvodov, zlasti v zvezi s sledljivostjo, ugodno vplivala na porabo govejega mesa. Da bi ohranili in okrepili zaupanje potrošnikov v goveje meso in preprečili njihovo zavajanje, je treba razviti okvir za dostop potrošnikov do informacij z zadovoljivim in jasnim označevanjem proizvodov.

V ta namen je treba na eni strani vzpostaviti učinkovit sistem za identifikacijo in registracijo govedi na stopnji proizvodnje […]

Na podlagi garancij, pridobljenih s tako izpopolnitvijo, bodo dosežene tudi nekatere zahteve v javnem interesu, zlasti v zvezi z varstvom zdravja ljudi in živali.

Zato se bo izboljšalo zaupanje potrošnikov v kakovost govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa, ohranila se bo visoka raven javnega zdravja, okrepila pa se bo tudi trajna stabilnost trga z govejim mesom.“

8. Člen 7(1) Uredbe št. 1760/2000 določa:

„Razen prevoznikov mora vsak imetnik živali:

– voditi ažuren register,

– ko računalniška baza podatkov v celoti deluje, poročati pristojnemu organu o vseh premikih na gospodarstvo in z njega ter o vsakem rojstvu in poginu živali na gospodarstvu, skupaj z datumi teh dogodkov, v roku, ki ga določi država članica in ki zajema tri do sedem dni od začetka dogodka. Na zahtevo države članice in v skladu s postopkom iz člena 23(2) lahko Komisija določi okoliščine, v katerih države članice lahko razširijo najdaljši rok in predvidijo posebna pravila za premike govedi, kadar se odpravlja na poletno pašo na razna gorska območja.“

9. Člen 22(1) iste uredbe določa:

„Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z določbami te uredbe. [...]

Katere koli sankcije, ki jih država članica naloži imetniku živali, morajo biti sorazmerne resnosti kršitve. […]“

10. Člen 11(1) Uredbe št. 3887/92 določa:

„Sankcije iz te uredbe se uporabljajo ne glede na dodatne sankcije, določene na nacionalni ravni.“

11. Uredba št.3887/92 je bila razveljavljena z učinkom od 1. januarja 2002 z Uredbo št. 2419/2001.

12. Člen 44 Uredbe št. 2419/2001 določa:

„1. Znižanja in izključitve, predvidene s tem naslovom, se ne uporabljajo, če je nosilec kmetijskega gospodarstva predložil dejansko pravilne podatke ali če lahko na drugačen način dokaže, da ne nosi krivde.

2. Znižanja in izključitve, predvidene s tem naslovom, se ne uporabljajo za tiste dele zahtevka za pomoč, v zvezi s katerimi nosilec kmetijskega gospodarstva pisno obvesti pristojni organ, da je zahtevek za pomoč nepravilen ali da je postal nepravilen od trenutka vložitve, pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva ni bil obveščen o namenu pristojnega organa, da opravi kontrolo na kraju samem, in da pristojni organ nosilca kmetijskega gospodarstva še ni obvestil o kakršni koli nepravilnosti v zahtevku.

3. Podatki, ki jih da nosilec kmetijskega gospodarstva skladno s prvim pododstavkom, imajo za posledico, da se zahtevek za pomoč uskladi z dejansko situacijo.“

13. Člen 45 iste uredbe določa:

„1. V zvezi z govedom, za katero je vložen zahtevek, se člen 44 uporablja od trenutka vložitve zahtevka za pomoč tudi pri napakah in pomanjkljivostih v zvezi z vpisi v računalniško zbirko podatkov.

2. Za govedo, za katero ni vložen zahtevek, se znižanja in izključitve, predvidene s členom 39, ne uporabljajo, če nosilec kmetijskega gospodarstva obvesti pristojni organ o spremembah in popravkih vpisov v računalniško zbirko podatkov, pod pogojem, da nosilec kmetijskega gospodarstva ni bil obveščen o namenu pristojnega organa, da opravi kontrolo na kraju samem.“

14. Člen 47(2) Uredbe št. 2419/2001 določa:

V skladu s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 2988/95 (UL L 312, str. 1) veljajo znižanja in izključitve iz te uredbe ne glede na dodatne kazni skladno z drugimi določbami v okviru predpisov Skupnosti ali nacionalnih predpisov.“

Nacionalna ureditev

15. Uredba Urada za živino in meso iz leta 1998 o identifikaciji in registraciji goveda (Verordening identificatie en registratie runderen 1998 van het Productschap Vee en Vlees, v nadaljevanju: Uredba PVV) določa naslednje:

„Člen 12

1. Vsak imetnik živali razen prevoznika mora dosledno in izčrpno v register vpisovati podatke iz člena 4(3) in člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 820/97.

[…]

Člen 13

1. Vsak imetnik živali razen prevoznika mora službi v treh delovnih dneh sporočiti podatke iz člena 12(1) te uredbe […]“

16. Pravica do klavne premije je vključena v Uredbo o skupnostnih premijah za živali (Regeling dierlijke EG-premies, Stcrt. 1996, št. 80, v nadaljevanju: Regeling).

17. Člen 2.3(2) Regeling določa:

„Proizvajalcem se dodeli premija na podlagi njihovega zahtevka v skladu z določbami te Regeling in Uredb št. 1254/1999 in št. 2342/1999 v zvezi z zakolom ali izvozom govedine v tretje države, ki je v skladu s podatki iz registra o identifikaciji in registraciji na dan zakola ali izvoza v tretje države stara vsaj osem mesecev.“

18. Člen 2.4b (2) Regeling določa:

„Zahtevki za klavno premijo za govedo, ki je bilo zaklano v klavnici na Nizozemskem, se vložijo z obvestilom, ki ga zadevna klavnica glede zakola posreduje registru za identifikacijo in registracijo v skladu z določbami Uredbe PVV.“

19. Člen 4.9 Regeling določa:

„1. premija se ne izplača za govedo, glede katerega proizvajalec v petindvajsetih dneh ni upošteval določb, ki zanj veljajo na podlagi Uredbe PVV in ki zadevajo posredovanje obvestila registru za identifikacijo in registracijo o datumu skotitve, datumu dobave ali oddaje iz gospodarstva ali datumu zakola ali izvoza v tretje države, če je obveznost posredovanja obvestila nastala bodisi 1. januarja 2000 bodisi pozneje.

2. Premija se zniža za 25 % za govedo, za katerega proizvajalec v predpisanem roku ni ravnal v skladu z določbami, ki zanj veljajo na podlagi Uredbe PVV in ki zadevajo posredovanje obvestila registru za identifikacijo in registracijo o datumu skotitve, datumu dobave ali oddaje iz gospodarstva ali datumu zakola ali izvoza v tretje države, če je obveznost posredovanja obvestila nastala bodisi 1. januarja 2000 bodisi pozneje, temveč je to storil v petindvajsetih dneh po izteku tega roka.“

Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

20. Družba Schonewille je 1. februarja 2001 pri ministru v skladu z Regeling zaprosila za klavno premijo za 365 glav goveda.

21. Minister je z odločbo z dne 24. junija 2002 izjavil, da je med govedom, ki je predmet zahtevka za premijo za leto 2001, le 260 glav v celoti ali deloma izpolnjevalo pogoje za dodelitev te premije.

22. Družba Schonewille je z dopisom z dne 23. julija 2002 vložila ugovor zoper to odločbo. Minister je 19. avgusta 2002 sprejel popravljeno odločbo, v okviru katere je menil, da je 15 drugih glav goveda upravičenih do celote navedene premije, in presodil, da ena žival ne izpolnjuje v celoti pogojev za pridobitev premije.

23. Po nadaljnjih izmenjavah mnenj med strankami v sporu v glavni stvari, pri čemer je družba Schonewille ostala pri svojem ugovoru, je minister 19. junija 2003 sprejel novo odločbo. Ugovor je ocenil za nedopustnega v delu, v katerem se nanaša na klavno premijo za 15 dodatnih živali, glede katerih naj bi bila premija upravičena, ter za neutemeljenega glede ostalih živali.

24. Poleg tega je minister v tej odločbi, prvič, v celoti zavrnil zahtevek za premijo v primeru enega goveda, ker identifikacija in registracija ni bila vpisana v register v roku, določenem v členu 4.9(1) Regeling. Drugič, premijo, ki se je zahtevala za skupino govedi na podlagi določbe člen 4.9(2) Regeling, je znižal za 25 %.

25. Družba Schonewille je 30. julija 2003 pri predložitvenem sodišču vložila tožbo zoper to odločbo z dne 19. junija 2003.

26. Družba Schonewille v postopku v glavni stvari trdi, da je minister napačno presodil, da je lahko zavrnitev ali znižanje klavne premije utemeljena s prepoznim vpisom datuma dobave goveda na gospodarstvo v register za identifikacijo in registracijo. Po njenem mnenju je treba upravičenost do premije za govedo presojati izključno na podlagi člena 21 Uredbe št. 1254/1999. Ker ta člen zahteva le, da je žival identificirana in registrirana v skladu z Uredbo št. 1760/2000, družba Schonewille meni, da minister v okviru identifikacije in registracije goveda ne more določiti dodatnih pogojev za navedeno upravičenost, kot so zahteve, povezane z datumom vpisa v navedeni register, določenim v členu 4.9 Regeling.

27. Po mnenju predložitvenega sodišča je vprašanje, ki se postavlja v tej zadevi, v bistvu vprašanje, ali je minister, ob upoštevanju ugotovljenih nepravilnosti pri posredovanju obvestila o datumih dobave goveda na gospodarstvo s strani družbe Schonewille upravitelju registra za identifikacijo in registracijo, upravičen v celoti ali deloma odpraviti pravico do klavne premije na podlagi Uredbe št. 1254/1999.

28. V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven prekinilo odločanje in Sodišču postavilo naslednja vprašanja za predhodno odločanje:

„1) Ali je treba člen 21 Uredbe (ES) št. 1254/1999 razlagati v smislu, da vsaka nepravilnost pri uporabi Uredbe (ES) št. 1760/2000 glede živali vodi do popolne izključitve klavne premije za to žival?

2) Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali je člen 21 Uredbe (ES) št. 1254/1999 veljaven, ob upoštevanju zlasti posledic, ki izhajajo iz njega?

3) Ali se člena 44 in 45 Uredbe (ES) št. 2419/2001 uporabljata glede nepravilnosti, ki nastanejo pri uporabi Uredbe (ES) št. 1760/2000?

4) Če je odgovor na tretje vprašanje pritrdilen, ali pomeni pravilna uporaba člena 45 Uredbe (ES) št. 2419/2001 v okviru člena 44, da klavna premija ni izključena v primeru opustitve posredovanja podatkov upravitelju računalniške baze podatkov, če so posredovani podatki, kot v obravnavanem primeru datumi o dobavi, povsem točni (in so bili točni od samega začetka in jih zato ni bilo treba popravljati)? Če to ne velja za vsako opustitev, ali torej velja v zadevnem primeru, v katerem opu stitev pomeni zamudo pri posredovanju podatkov (nekaj dni ali tednov), pri čemer se je zakol opravil bistveno pozneje?

5) Ali je treba člen 11 Uredbe (ES) št. 3887/92 in/ali člen 22 Uredbe (ES) št. 1760/2000 in/ali člen 47(2) Uredbe (ES) št. 2419/2001 razlagati v smislu, da ima država članica pravico izključiti pravico do klavne premije, ki izhaja iz predpisov Skupnosti, ali jo znižati v okviru nacionalne sankcije, da bi se zagotovilo spoštovanje te uredbe?

6) Če je odgovor na peto vprašanje v celoti ali deloma pritrdilen, ali se izjeme, ki so glede skupnostnih znižanj in izključitev določene [na] ravni Skupnosti, zlasti člena 44 in 45 Uredbe (ES) št. 2419/2001, analogno uporabljajo glede nacionalnih znižanj in izključitev?

7) Če je odgovor na šesto vprašanje pritrdilen, ali ima pravilna analogna uporaba člena 45 Uredbe (ES) št. 2419/2001 v okviru člena 44 za posledico, da nepravilnosti pri posredovanju obvestila v računalniško bazo podatkov, in zlasti prepozno posredovanje teh podatkov, ne morejo voditi do izključitve klavne premije, če so podatki v registru, kot je v obravnavanem primeru datum dobave, popolnoma točni?“

Vprašanja za predhodno odločanje

Prvo vprašanje

29. Predložitveno sodišče v okviru prvega vprašanja v bistvu sprašuje, ali je treba člen 21 Uredbe št. 1254/1999 razlagati v smislu, da nespoštovanje roka za posredovanje obvestila v računalniško bazo podatkov glede premika goveda na ali iz gospodarstva, ki je določen v členu 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, vodi do izključitve klavne premije glede te živali.

30. V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za razlago določb prava Skupnosti upoštevati ne le njihovo besedilo, temveč tudi njihovo sobesedilo in cilje, ki jih zasleduje zakonodaja, katere del so (glej zlasti sodbi z dne 13. novembra 2003 v zadevi Granarolo, C-294/01, Recueil, str. I-13429, točka 34, in z dne 7. decembra 2006 v zadevi SGAE, C-306/05, še neobjavljena v ZOdl, točka 34).

31. V skladu s členom 21 Uredbe št. 1254/1999 se klavna premija dodeli le za govedo, „ki je identificirano in registrirano v skladu z določbami Uredbe [št. 1760/2000]“.

32. Iz besedila navedenega člena jasno izhaja, da je, kot je navedeno v osemnajsti uvodni izjavi Uredbe št. 1254/1999, dodelitev [klavne premije] pogojena s tem, da se morajo rejci živali držati ustreznih predpisov Skupnosti o identifikaciji in registraciji goveda.

33. Poleg tega je treba poudariti, da osemindvajseta uvodna izjava Uredbe št. 2419/2001 izrecno določa, da je „skladno s členom 21 Uredbe […] št. 1254/1999 pravilna identifikacija in registracija goveda pogoj za upravičenost do [klavne premije]“.

34. Poleg tega je treba, kot je opozorjeno v osmi uvodni izjavi Uredbe št. 1760/2000, „živali za trgovino med državami članicami Skupnosti označevati v skladu z zahtevami pravil, ki veljajo v Skupnosti, in jih registrirati tako, da je možna sledljivost do izvornega ali tranzitnega gospodarstva, središča ali organizacije in […] do 1. januarja 1993 je treba te sisteme za identifikacijo in registracijo razširiti na premike živali po ozemlju vsake od držav članic“.

35. V zvezi s tem, pri čemer gre zlasti za registracijo govedi, člen 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000 določa, da mora vsak imetnik živali „poročati […] pristojnemu organu v roku, ki ga določi država članica in ki zajema tri do sedem dni od začetka dogodka o vseh premikih na gospodarstvo in z njega ter o vsakem rojstvu in poginu živali na gospodarstvu, skupaj z datumi teh dogodkov. Na zahtevo države članice in v skladu s postopkom iz člena 23(2) lahko Komisija določi okoliščine, v katerih države članice lahko razširijo najdaljši rok in predvidijo posebna pravila za premike govedi, kadar se odpravlja na poletno pašo na razna gorska območja“.

36. Ugotoviti je treba, da je ta določba imperativna, pri čemer natančno opisuje obseg obveznosti poročanja, ki jo imajo imetniki živali, in natančno določa rok, ki ga imajo ti imetniki za izpolnitev navedene obveznosti.

37. Poleg tega je treba poudariti, da navedena določba na koncu natančno določa podrobna pravila za podaljšanje navedenega roka. Vendar natančna navedba teh podrobnih pravil ne bi imela koristnega učinka, če imetniki živali ne bi bili zavezani k spoštovanju tega roka.

38. Iz tega izhaja, da je treba to določbo razlagati v smislu, da mora vsak imetnik živali spoštovati določen rok za posredovanje obvestila v računalniško bazo podatkov glede premika goveda na ali iz svojega gospodarstva.

39. Taka razlaga ustreza tudi formulaciji, izrecno določeni v členu 9 Uredbe Komisije (ES) št. 911/2004 z dne 29. aprila 2004 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z ušesnimi znamkami, potnimi listi in registri živali na gospodarstvu (UL L 163, str. 65), v skladu s katero mora imetnik živali navedeno obvestilo posredovati v roku od treh do sedmih dni.

40. Poleg tega je ta razlaga podprta s cilji, ki jih zasleduje Uredba št. 1760/2000, ki se, kot izhaja iz četrte do sedme uvodne izjave te uredbe, nanašajo na izboljšanje zaupanja potrošnikov v kakovost govejega mesa in proizvodov, izdelanih na osnovi tega mesa, ohranitev varovanja javnega zdravja in okrepitev trajne stabilnosti trga z govejim mesom.

41. Da bi bilo mogoče doseči te cilje, je nujno, da je sistem identifikacije in registracije goveda popolnoma učinkovit in zanesljiv v vsakem trenutku, tako da pristojnim organom zlasti omogoči, da v primeru epizootskih bolezni v najkrajšem možnem času ugotovijo izvor živali in da nemudoma sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi preprečili vsakršno tveganje za javno zdravje. Vendar do tega ne bi moglo priti, če imetnik živali ne posreduje obvestila glede premikov svojega goveda v računalniško bazo podatkov v roku, predpisanem v členu 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000.

42. Poleg tega je treba ugotoviti, da glede obveznosti posredovanja obvestila v roku iz navedenega člena razen odstopanja, določenega v tem členu, v določbah Skupnosti niso izrecno določena nobena druga odstopanja, zlasti ne v določbah Uredbe št. 1254/1999, ki dodelitev klavne premije pogojujejo s spoštovanjem predpisov Skupnosti, ki se uporabljajo za identifikacijo in registracijo goveda, predpisov, katerih sestavni del so določbe člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000.

43. Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 21 Uredbe št. 1254/1999 razlagati v smislu, da je posledica nespoštovanja roka za posredovanje obvestila v računalniško bazo podatkov glede premika goveda na ali iz gospodarstva, ki je določen v členu 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, neupravičenost do klavne premije za navedeno govedo in zato vodi do izključitve te premije glede navedene živali.

Drugo vprašanje

44. Predložitveno sodišče v okviru svojega drugega vprašanja v bistvu sprašuje, ali učinki člena 21 Uredbe št. 1254/1999, kot so opisani v odgovoru na prvo vprašanje, niso tako nesorazmerni, da bi lahko povzročili neveljavnost navedene določbe.

45. V zvezi s tem je treba opozoriti, da načelo sorazmernosti, ki je eno izmed splošnih načel prava Skupnosti, zahteva, naj akti institucij Skupnosti ne prestopijo meje tistega, kar je primerno in potrebno za uresničitev zasledovanega cilja, pri čemer velja, da se je treba takrat, ko je mogoče izbrati med več ponujenimi primernimi ukrepi, zateči k tistemu, ki je najmanj omejujoč, in da povzročene neprijetnosti ne smejo biti čezmerne glede na zastavljene cilje (glej zlasti sodbi z dne 5. oktobra 1994 v zadevi Crispoltoni in drugi, C-133/93, C-300/93 in C-362/93, Recueil, str. I-4863, točka 41, in z dne 5. maja 1998 v zadevi National Farmers’ Union in drugi, C-157/96, Recueil, str. I-2211, točka 60).

46. Glede sodnega nadzora zgoraj navedenih pogojev ima zakonodajalec Skupnosti na področju skupne kmetijske politike diskrecijsko pravico, ki ustreza političnim odgovornostim, ki mu jih dajejo členi od 34 ES do 37 ES. Zato lahko na zakonitost ukrepa vpliva le očitna neprimernost ukrepa, ki je bil sprejet na tem področju, glede na cilj, ki ga zasleduje pristojna institucija (glej zgoraj navedeni sodbi Crispoltoni in drugi, točka 42, in National Farmers’ Union in drugi, točka 61).

47. Poleg tega je treba pojasniti, da kadar zakonodajalec Skupnosti določa pogoje upravičenosti do pomoči, izključitev zaradi nespoštovanja enega izmed teh pogojev ne pomeni sankcije, ampak zgolj posledico nespoštovanja navedenih pogojev, določenih z zakonom (glej v tem smislu sodbo z dne 11. novembra 2004 v zadevi Toeters in Verberk, C-171/03, ZOdl., str. I-10945, točka 47).

48. Člen 21 Uredbe št. 1254/1999 dodelitev klavne premije pogojuje s spoštovanjem pravil Skupnosti, ki se uporabljajo za identifikacijo in registracijo goveda, določenih v določbah Uredbe št. 1760/2000. Med njimi člen 7(1), druga alinea, zahteva spoštovanje roka za posredovanje obvestila v računalniško bazo podatkov glede premikov goveda na ali iz gospodarstva. Iz tega izhaja, da nespoštovanje tega roka vodi do izključitve klavne premije za zadevno govedo, pri čemer ta izključitev pomeni zgolj posledico nespoštovanja enega izmed pogojev upravičenosti do dodelitve navedene premije.

49. Kot izhaja iz točk 40 in 41 te sodbe, je obveznost spoštovanja roka za posredovanje obvestila iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000 še zlasti pomembna v okviru pravil Skupnosti, ki se uporabljajo za identifikacijo in registracijo goveda.

50. Ta obveznost, ki pristojnim organom omogoča, da v primeru epizootske bolezni hitro ugotovijo izvor živali in da nemudoma sprejmejo potrebne določbe, da bi preprečili vsakršno tveganje za javno zdravje, se namreč uvršča med cilje sistema identifikacije in registracije goveda, navedene v predhodnih točkah, zlasti cilj zagotavljanja učinkovite sledljivosti teh živali v ustreznem času, ki je bistvena iz razlogov javnega zdravja. Iz tega izhaja, da te obveznosti ni mogoče razumeti tako, da pomeni očitno neprimeren ukrep glede na navedene cilje.

51. Poleg tega je treba poudariti, da se izključitev klavne premije v primeru prekoračitve roka za posredovanje obvestila v računalniško bazo podatkov nanaša le na govedo, glede katerega se ni spoštovala obveznost registracije, predpisana v členu 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000.

52. Tako je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da v okviru njegove preučitve ni bil podan noben element, ki bi glede na načelo sorazmernosti lahko vplival na veljavnost člena 21 Uredbe št. 1254/1999 v delu, v katerem določa neupravičenost do klavne premije za govedo, glede katerega se rok za posredovanje obvestila iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, ni spoštoval, in zato vodi do izključitve te premije za navedeno žival.

Tretje in četrto vprašanje

53. Predožitveno sodišče v okviru tretjega in četrtega vprašanja, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali se člena 44 in 45 Uredbe št. 2419/2001 uporabljata za izključitev klavne premije v zvezi z govedom, za katerega podatki o premiku na gospodarstvo ali z njega niso bili sporočeni v računalniško bazo podatkov v roku iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, pri čemer so ti podatki, ki so se prepozno posredovali v navedeno bazo, resnični.

54. Uvodoma je treba pojasniti, da se, kot navaja generalni pravobranilec v točki 67 sklepnih predlogov, Uredba št. 2419/2001 načeloma ne uporablja za dejstva v postopku v glavni stvari, ker ta sodijo v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92.

55. Sodišče pa je v sodbi z dne 1. julija 2004 v zadevi Gerken (C-295/02, ZOdl., str. I‑6369, točka 61), odločilo, da je treba člen 2(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, str. 1) razlagati v tem smislu, da morajo pristojni organi v primeru zahtevka za pomoč „na žival“, za katerega ratione temporis velja Uredba št. 3887/92, in je podana nepravilnost, ki omogoča izrek kazni v skladu s členom 10(2)(a) omenjene uredbe, ki je po spremembah, ki jih je prinesla Uredba Komisije (ES) št. 2801/1999 z dne 21. decembra 1999 (UL L 340, str. 29), postal člen 10b(2), prvi in drugi pododstavek, retroaktivno uporabiti določbe člena 44 Uredbe št. 2419/2001, ker so za zadevno ravnanje milejše (glej tudi sodbo z dne 8. marca 2007 v zadevi Campina, C-45/06, še neobjavljena v ZOdl., točki 32 in 33).

56. Iz tega izhaja, da se izjeme iz členov 44 in 45 Uredbe št. 2419/2001 retroaktivno uporabijo za sankcije, naložene v zvezi z zahtevki za pomoči, ki sodijo v področje uporabe ratione temporis Uredbe št. 3887/92, ker uporaba navedenih členov vodi do milejših sankcij od tistih, ki se uporabljajo v skladu s slednjo uredbo, ki takih izjem ne pozna.

57. Glede področja materialne uporabe členov 44 in 45 Uredbe št. 2419/2001 je treba poudariti, da ta člen 44(1) omejuje uporabo izjem iz navedenih členov na znižanja in izključitve, ki so določena v določbah naslova IV iste uredbe. Iz tega izhaja, da naj bi se glede na podatke iz zgoraj navedene sodbe Gerken omenjene izjeme v okviru Uredbe št. 3887/92 nanašale le na sankcije, kot so tiste, določene v navedenem členu 10b. Namen tega člena, ki določa sankcije, ki zajemajo znižanja in izključitve celotnega zneska pomoči, ki ga lahko zahteva nosilec gospodarstva, je, kot pojasnjuje generalni pravobranilec v točki 70 sklepnih predlogov, finančno kaznovati nosilca gospodarstva zaradi ugotovljene razlike med številom živali, navedenih v zahtevku za pomoč, in številom živali, glede katerih naj bi bila ugotovljena upravičenost [do pomoči].

58. Vendar, kot izhaja iz točke 48 te sodbe, izključitev klavne premije v zvezi z govedom, glede katerega podatki o premiku na gospodarstvo ali z njega niso bili sporočeni v računalniško bazo podatkov v roku iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, ne pomeni sankcije, ampak posledico nespoštovanja pogojev upravičenosti za dodelitev navedene premije.

59. Zato se izjeme iz členov 44 in 45 Uredbe št. 2419/2001 ne morejo nanašati na tako izključitev, tako da bi bila podana upravičenost klavne premije za govedo, glede katerega pogoji za dodelitev navedene premije ne bi bili izpolnjeni.

60. Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje in četrto vprašanje odgovoriti, da se člena 44 in 45 Uredbe št. 2419/2001 ne uporabljata za izključitev klavne premije za govedo, glede katerega podatki o premiku na gospodarstvo ali z njega niso bili posredovani v računalniško bazo podatkov v roku iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, tako da bi bila lahko podana upravičenost do klavne premije za navedeno govedo, čeprav so ti podatki, ki so se prepozno posredovali v navedeno bazo, natančni.

Peto vprašanje

61. Predložitveno sodišče v okviru petega vprašanja v bistvu sprašuje, ali je treba člen 11 Uredbe št. 3887/92 in/ali člen 22 Uredbe št. 1760/2000 in/ali člen 47(2) Uredbe št. 2419/2001 razlagati v tem smislu, da lahko država članica zmanjša ali izključi pravico do klavne premije z nacionalno sankcijo, da bi zagotovila spoštovanje zakonodaje Skupnosti.

62. Uvodoma je treba pojasniti, da se, kot izhaja iz točk 54 in 55 te sodbe, ker se Uredba št. 2419/2001 načeloma ne uporablja za dejstva v postopku v glavni stvari in ker podatki iz zgoraj navedene sodbe Gerken ne dopuščajo retroaktivne uporabe sankcij, določenih v tej uredbi, razen če so za zadevno ravnanje milejše, člen 47(2) navedene uredbe, ki določa možnost kumulativne uporabe tako nacionalnih kot skupnostnih sankcij, ne more uporabljati retroaktivno in ga zato ni mogoče uporabiti v postopku v glavni stvari.

63. Dalje je treba poudariti, da so v skladu s sedmo in deveto uvodno izjavo cilji Uredbe št. 3887/92 učinkovit nadzor, spoštovanje določb na področju pomoči Skupnosti in vzpostavitev določb za učinkovito preprečevanje in kaznovanje nepravilnosti in goljufij (glej sodbo z dne 16. maja 2002 v zadevi Schilling in Nehring, C-63/00, Recueil, str. I-4483, točka 25, in zgoraj navedeno sodbo Gerken, točka 41).

64. V zvezi s tem, glede zahtevkov za klavno premijo za govedo, navedena uredba natančno določa sankcije, ki zajemajo znižanja in izključitve celotnega zneska pomoči Skupnosti, ki se uporabljajo v primeru nepravilnosti. Tako določa sistem skupnostnih pravil, ki se nanašajo na zaščito finančnih interesov Evropske skupnosti.

65. Iz tega izhaja, da naj države članice ne bi mogle določati nacionalnih sankcij, ki bi zajemale znižanja in izključitve celotnega zneska pomoči Skupnosti, za katerega se poteguje nosilec gospodarstva, ki je vložil zahtevek za klavno premijo, ker so take sankcije že podrobno določene v Uredbi št. 3887/92.

66. Taka razlaga ustreza tudi izrecni formulaciji iz člena 51 Uredbe št. 2419/2001 in člena 75 Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete (UL L 141, str. 18), ki je nasledila Uredbi št. 3887/92 in št. 2419/2001, v skladu s katero države članice, kadar te uredbe ne predvidevajo ustreznih znižanj in izključitev, določijo ustrezne nacionalne sankcije za proizvajalce ali druge udeležence na trgu, ki so v postopku odobritve pomoči.

67. Na koncu je treba navesti, da ista razlaga ni v nasprotju s členom 11 Uredbe št. 3887/92 in/ali členom 22 Uredbe št. 1760/2000, ker državam članicam ne preprečuje sprejetja drugačnih nacionalnih sankcij od tistih, ki zajemajo znižanja in izključitve iz Uredbe št. 3887/92.

68. Glede na zgoraj navedeno je treba na peto vprašanje odgovoriti, da je treba člen 11 Uredbe št. 3887/92 in/ali člen 22 Uredbe št. 1760/2000 razlagati v smislu, da država članica ne more določiti nacionalnih sankcij, ki zajemajo znižanja in izključitve celotnega zneska pomoči Skupnosti, za katerega se poteguje nosilec gospodarstva, ki je vložil zahtevek za klavno premijo, ker so take sankcije že podrobno določene v Uredbi št. 3887/92.

Šesto in sedmo vprašanje

69. Glede na odgovor na peto vprašanje na šesto in sedmo vprašanje ni treba odgovoriti.

Stroški

70. Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Izrek

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1) Člen 21 Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso je treba razlagati v smislu, da je posledica nespoštovanja roka za posredovanje obvestila v računalniško bazo podatkov glede premika goveda na ali iz gospodarstva, ki je določen v členu 7(1), druga alinea, Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97, neupravičenost do klavne premije za navedeno govedo in zato vodi do izključitve te premije glede navedene živali.

2) Na podlagi preučitve drugega vprašanja za predhodno odločanje ni bil podan noben element, ki bi glede na načelo sorazmernosti lahko vplival na veljavnost člena 21 Uredbe št. 1254/1999 v delu, v katerem določa neupravičenost do klavne premije za govedo, glede katerega se rok za posredovanje obvestila iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/20007 ni spoštoval, in zato vodi do izključitve te premije za navedeno žival.

3) Člena 44 in 45 Uredbe Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92, se ne uporabljata za izključitev klavne premije za govedo, glede katerega podatki o premiku na gospodarstvo ali z njega niso bili posredovani v računalniško bazo podatkov v roku iz člena 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, tako da bi bila lahko podana upravičenost do klavne premije za navedeno govedo, čeprav so ti podatki, ki so se prepozno posredovali v navedeno bazo, natančni.

4) Člen 11 Uredbe Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti in/ali člen 22 Uredbe št. 1760/2000 je treba razlagati v smislu, da država članica ne more določiti nacionalnih sankcij, ki zajemajo znižanja in izključitve celotnega zneska pomoči Skupnosti, za katerega se poteguje nosilec gospodarstva, ki je vložil zahtevek za klavno premijo, ker so take sankcije že podrobno določene v Uredbi št. 3887/92.