Zadeva C-34/05

Maatschap J. en G.P. en A.C. Schouten

proti

Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo

College van Beroep voor het bedrijfsleven)

„Programi pomoči Skupnosti – Uredba (EGS) št. 3887/92 – Sektor za goveje in telečje meso – Uredba (ES) št. 1254/1999 – Krmna površina, ki je na voljo – Pojem – Posebna premija – Pogoji za podelitev – Površina, ki je bila v zadevnem obdobju začasno poplavljena“

Povzetek sodbe

Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Integrirani upravni in kontrolni sistem za nekatere programe pomoči Skupnosti

(Uredba Sveta št. 1254/1999, člen 12(2)(b); Uredba Komisije št. 3887/92, člen 2(1)(c))

Da bi se dosegel cilj, ki je omejiti trend intenzifikacije proizvodnje govejega in telečjega mesa, je podelitev posebne premije pogojena z obremenitvijo, določeno v členu 12 Uredbe št. 1254/1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso, ki izraža razmerje med številom živali na gospodarstvu in krmno površino tega gospodarstva, namenjeno njihovi prehrani, ter tako skrbi, da ta površina zadostuje zagotavljanju prehranjevalnih potreb teh živali.

V zvezi s tem je treba člen 12(2)(b) Uredbe št. 1254/1999 in člen 2(1)(c) Uredbe št. 3887/92 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti razlagati tako, da se lahko parcela, ki je prijavljena kot krmna površina, šteje za površino, ki je „na voljo“, če je po eni strani izključno namenjena prehranjevanju živali, ki so tam vse koledarsko leto, in če se je po drugi strani dejansko lahko uporabila za njihovo prehranjevanje med obdobjem, ki ni krajše od sedmih mesecev v istem letu, od dneva, ki ga določa nacionalna zakonodaja in ki je med 1. januarjem in 31. marcem, čeprav živali niso neprekinjeno na tej parceli, med drugim zaradi začasne poplave.

(Glej točke 28, 29 in 38 ter izrek.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 1. marca 2007(*)

„Programi pomoči Skupnosti – Uredba (EGS) št. 3887/92 – Sektor za goveje in telečje meso – Uredba (ES) št. 1254/1999 – Krmna površina, ki je na voljo – Pojem – Posebna premija – Pogoji za podelitev – Površina, ki je bila v zadevnem obdobju začasno poplavljena“

V zadevi C-34/05,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo College van Beroep voor het bedrijfsleven (Nizozemska) z odločbo z dne 26. januarja 2005, ki je prispela na Sodišče 31. januarja 2005, v postopku

Maatschap J. en G.P. en A.C. Schouten

proti

Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, J. Klučka, sodnik, R. Silva de Lapuerta, sodnica, J. Makarczyk in G. Arestis (poročevalec), sodnika,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Maatschap J. en G.P. en A.C. Schouten S. Dul, accountant adviseur,

–        za nizozemsko vlado H. G. Sevenster in C. ten Dam, zastopnici,

–        za grško vlado G. Kanellopoulos, zastopnik,

–        za francosko vlado G. de Bergues in A. Colomb, zastopnika,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti F. Erlbacher in T. van Rijn, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 22. junija 2006

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 12(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso (UL L 160, str. 21) in člena 2(1)(c) Uredbe Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 391, str. 36).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med kmetijsko družbo Maatschap J. en G.P. en A.C. Schouten (v nadaljevanju: Schouten) in Minister van Landbouw, Natuur en Voedselkwaliteit (minister za kmetijstvo, naravo in kvaliteto živil, v nadaljevanju: minister), ker je ta tej družbi zavrnil dodelitev posebne premije za posedovanje moškega goveda, za katero je predhodno zaprosila.

 Pravni okvir

3        Uredba št. 1254/1999 uvaja obsežno shemo neposrednih plačil proizvajalcem govejega in telečjega mesa. Eno od teh neposrednih plačil vključuje posebno premijo za posedovanje moškega goveda.

4        Glede tega člen 4 te uredbe določa:

„1. Proizvajalec, ki ima na svojem gospodarstvu moška goveda, se lahko z zahtevkom kvalificira za posebno premijo. Ta se odobri kot letna premija na koledarsko leto in na gospodarstvo v mejah regionalnih zgornjih mej za ne več kakor 90 živali za vsako starostno obdobje iz odstavka 2.

2. […]

3. Da se proizvajalec kvalificira za posebno premijo:

a) mora žival, ki jo navede v zahtevku, rediti v obdobju, ki ga je treba določiti;

[…]“

5        V pododdelku 5 z naslovom „Obremenitev“ člen 12(1) in (2) Uredbe št. 1254/1999 določa:

„1. Skupno število živali, ki se kvalificirajo za posebno premijo in za premijo za krave dojilje, je omejeno z obremenitvijo na gospodarstvu na dve glavi velike živine (GVŽ) na hektar in koledarsko leto. Ta obremenitev se izraža v GVŽ na enoto krmne površine gospodarstva, ki se uporablja za živali na gospodarstvu. Proizvajalec pa je izvzet od zahteve za obremenitev, če število živali, ki jih redi na gospodarstvu in ki jih je treba upoštevati pri določitvi obremenitve, ni večje od 15 GVŽ.

2. Za določitev obremenitve na gospodarstvu je treba upoštevati:

a) moške govedi, krave dojilje in telice, ovce in/ali koze, za katere so bili poslani zahtevki za pravice do premije, pa tudi krave molznice, potrebne za proizvodnjo celotne referenčne količine mleka, ki se dodeli proizvajalcu. Število živali se pretvori v GVŽ, za kar se uporablja pretvorbena tabela v Prilogi III,

b) krmno površino, ki pomeni površino gospodarstva na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz skozi vse koledarsko leto. Krmna površina ne zajema:

–        poslopij, gozdov, ribnikov, stez,

–        površin, ki se uporabljajo za druge kulture, kvalificirane za pomoč Skupnosti, ali za trajne kulture ali hortikulturne rastline razen trajnih pašnikov, za katere se odobrijo plačila po členu 17 te uredbe in po členu 19 Uredbe (ES) št. 1255/1999,

–        površin, ki se kvalificirajo za sistem podpor, določen za proizvajalce nekaterih poljščin, ki se uporabljajo za program pomoči za posušeno krmo ali so vključeni v nacionalni program ali program Skupnosti za praho.

Krmna površina zajema površine v deljeni rabi in površine, na katerih so mešane kulture.“

6        V zvezi s tem je v uvodni izjavi 13 Uredbe št. 1254/1999 navedeno:

„[…] zaradi trenda intenzifikacije proizvodnje govejega in telečjega mesa bi se morale premije za živinorejo omejiti glede na krmno zmogljivost posameznega gospodarstva v povezavi s številom in vrsto živali, ki jih redi; […] zato, da se izognemo preveč intenzivnim vrstam proizvodnje, bi bilo treba podeljevanje takih premij pogojevati s tem, da se na gospodarstvu ne sme preseči najvišja obremenitev na hektar; […] upoštevati je treba položaj malih proizvajalcev;“

7        Na podlagi člena 1 Uredbe Sveta (EGS) št. 3508/92 z dne 27. novembra 1992 o vzpostavitvi integriranega administrativnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti (UL L 355, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1593/2000 z dne 17. julija 2000 (UL L 182, str. 4), vsaka država članica vzpostavi integriran administrativni in kontrolni sistem, ki se uporablja v sektorju za živinorejo za premije in režime plačil v korist proizvajalcev govejega in telečjega mesa v skladu s poglavjem 1 naslova 1 Uredbe št. 1254/1999.

8        Uredba št. 3887/92 vsebuje določbe za uporabo tega administrativnega in kontrolnega sistema. Člen 2(1) te uredbe določa:

„1. Za uporabo te uredbe:

[…]

c) vsaka krmna površina mora biti na voljo za vzrejo živali za obdobje, ki ni krajše od sedmih mesecev, ki se začne na dan, ki ga določi država članica, in sicer med 1. januarjem in 31. marcem.“

9        Člen 9(2) Uredbe št. 3887/92 določa:

„Če se ugotovi, da površina, prijavljena v zahtevku za pomoč na površino, presega ugotovljeno površino, se znesek pomoči izračuna na podlagi površine, ki je bila dejansko ugotovljena med nadzorom. […]

[…]

V primeru, da je ugotovljeni presežek večji kot 20 % ugotovljene površine, se ne podeli nobena pomoč vezana na površino.

[…]“

10      Čeprav je bila Uredba št. 3887/92 razveljavljena z Uredbo Komisije (ES) št. 2419/2001 z dne 11. decembra 2001 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EGS) št. 3508/92 (UL L 327, str. 11), še naprej velja za zahtevke za pomoč, ki se nanašajo na tržna leta ali premijska obdobja, ki potečejo pred 1. januarjem 2002.

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

11      Družba Schouten je zato, da bi prejela pomoč Skupnosti v sektorju za goveje in telečje meso, 9. maja 2001 pri ministru vložila zahtevek, da se kot krmna površina za leto 2001 registrirajo parcele v skupni površini 70,29 ha pašnikov.

12      Nekatere od teh parcel so zemljišča onkraj nasipa. Zemljišče onkraj nasipa je zemljišče, ki je najpogosteje pokrito s travo in leži onkraj nasipa, to je med nasipom, ki varuje notranjost dežele pred poplavami, in rečno strugo. Zemljišča onkraj nasipa so daljši ali krajši čas deloma poplavljena.

13      10. in 11. maja 2001 sta bili posneti satelitska slika in fotografija iz zraka regije. Razkrili sta, da je bil del parcel, ki pripada družbi Schouten, poplavljen.

14      Družba Schouten je 1. avgusta 2001 na podlagi člena 4(1) Uredbe št. 1254/1999 vložila zahtevek za premijo za posedovanje 26 glav moškega goveda na parcelah, navedenih v točki 11 te sodbe.

15      Z dopisom z dne 17. decembra 2001 je minister obvestil družbo Schouten, da je površina nekaterih parcel, ugotovljena z daljinskim zaznavanjem, manjša kot krmna površina, navedena v zahtevku. Ker je bila razlika večja kot 20 %, se je na podlagi člena 9(2) Uredbe št. 3887/92 krmna površina, registrirana za družbo Schouten, zmanjšala na nič.

16      Minister je z odločbo z dne 27. maja 2002 zavrnil zahtevek družbe Schouten za premijo, ki se nanaša na posedovanje 26 glav moškega goveda, saj je bila krmna površina zmanjšana na nič in ker zato obremenitev iz člena 12 Uredbe št. 1254/1999 ni bila spoštovana.

17      Družba Schouten je z dopisom z dne 3. julija 2002 zoper to odločbo vložila ugovor. V utemeljitev tega ugovora je v dopisu z dne 22. julija 2002 navedla, da je 2. julija 2002 sama izmerila parcele, ki ležijo onkraj nasipa, in da so te zavzemale površino, ki je približno ustrezala površini, navedeni v zahtevku.

18      Minister je z odločbo z dne 8. avgusta 2003 ta ugovor zavrnil, ker površina, ki jo je prijavila družba Schouten kot krmno površino, v neprekinjenem obdobju sedmih mesecev, in sicer od 31. marca do 31. oktobra 2001, ni bila na voljo za vzrejo goveda, ovac ali koz. Menil je, da je morala družba Schouten prevzeti tveganje poplave ob daljinskem zaznavanju in da je zato ugotovljena površina manjša od tiste, ki jo je prijavila.

19      Družba Schouten je z dopisom z dne 17. septembra 2003 pri College van Beroep voor het bedrijfsleven zoper ministrovo odločbo o zavrnitvi vložila tožbo. V zadevi, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, družba Schouten navaja, da so bile na dan daljinskega zaznavanja razmere neobičajne in da ne bi smela nositi tveganja. Prav tako navaja, da se je voda umaknila že tri dni po 11. maju 2001 in da se je govedo čez deset dni tam spet paslo.

20      Minister meni, da je treba člen 12(2)(b) Uredbe št. 1254/1999 v povezavi s členom 2(1)(c) Uredbe št. 3887/92 razlagati tako, da se morajo parcele, prijavljene kot krmna površina, uporabljati za prehranjevanje živali neprekinjeno vsaj sedem mesecev in vsekakor med 31. marcem in 31. oktobrom. Zatrjuje, da če je v tem obdobju z daljinskim zaznavanjem ugotovljeno, da je parcela v celoti ali deloma poplavljena, poplavljena površina ni več na voljo kot krmna površina.

21      College van Beroep voor het bedrijfsleven meni, da natančnost restriktivne razlage izrazov „na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz“ ni tako očitna, da ne bi mogla dopuščati nobenega dvoma.

22      V teh okoliščinah je College van Beroep voor het bedrijfsleven prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.       Ali je treba člen 12(2)(b) Uredbe (ES) št. 1254/1999 in člen 2(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3887/92 razlagati tako, da se parcela, prijavljena kot krmna površina, ne more šteti za površino, ki je „na voljo“, če je bila v nekem trenutku v upoštevnem obdobju ta parcela poplavljena?

2.       Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali sta ti določbe zavezujoči, še posebno kar zadeva njune posledice?

3.       Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen, na podlagi katerih meril se lahko parcela, prijavljena kot krmna površina, ki je bila začasno poplavljena, šteje za površino, ki je „na voljo“ v smislu člena 12(2)(b) Uredbe (ES) št. 1254/1999 in člena 2(1)(c) Uredbe (EGS) št. 3887/92?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo in tretje vprašanje

23      Predložitveno sodišče s prvim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali in pod katerimi pogoji se lahko parcela, prijavljena kot krmna površina, ki je bila v upoštevnem obdobju začasno poplavljena, šteje za površino, ki je „na voljo“ v smislu členov 12(2)(b) Uredbe št. 1254/1999 in 2(1)(c) Uredbe št. 3887/92.

24      Najprej je treba poudariti, da ti uredbi ne pojasnjujeta, kaj je treba razumeti pod pojmom krmne površine, ki je „na voljo“.

25      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba za razlago določb prava Skupnosti upoštevati ne le njeno besedilo, temveč tudi njeno sobesedilo in cilje, ki jim sledi zakonodaja, katere del je (glej zlasti sodbi z dne 13. novembra 2003 v zadevi Granarolo, C-294/01, Recueil, str. I-13429, točka 34, in z dne 7. decembra 2006 v zadevi SGAE, C-306/05, ZOdl., str. I-11519, točka 34).

26      V členu 12(2)(b) Uredbe št. 1254/1999 so naštete površine, ki so izključene iz krmne površine, ki pomeni površino gospodarstva na voljo za rejo goved in ovac in/ali koz vse koledarsko leto. Tam so izrecno naštete površine, ki ne prispevajo h krmnim virom gospodarstva, kot so poslopja, gozdovi, ribniki, steze ter površine, ki se uporabljajo za druge kulture, kvalificirane za pomoč Skupnosti, razen trajnih pašnikov, za katere se odobrijo plačila po površini.

27      Iz tega izhaja, da se lahko v smislu te določbe površina šteje za krmno površino, ki je „na voljo“, če je izključno namenjena prehranjevanju živali.

28      To razlago potrjujejo cilji, ki jim sledi Uredba št. 1254/1999. Kot je namreč razvidno iz njene uvodne izjave 13 je eden od ciljev te uredbe omejiti trend intenzifikacije proizvodnje govejega in telečjega mesa, ker proizvajalci na svojem gospodarstvu redijo čedalje več govedi, ne da bi se površina gospodarstva povečevala in zato zadostovala za prehrano teh živali.

29      Da bi dosegli ta cilj, člen 4 Uredbe 1254/1999 pogojuje podelitev posebne premije z obremenitvijo, določeno v členu 12 iste uredbe, ki izraža razmerje med številom živali na gospodarstvu in krmno površino tega gospodarstva, namenjeno njihovi prehrani, ter tako skrbi, da ta površina zadostuje zagotavljanju prehranjevalnih potreb teh živali. Zato proizvajalec, ki želi pridobiti posebno premijo, ne more zadevne površine nameniti za kaj drugega kot za prehranjevanje teh živali.

30      Torej v nasprotju s tem, kar navaja nizozemska vlada, dejstvo, da je bila površina v upoštevnem obdobju začasno poplavljena, načeloma ne preprečuje, da bi bila izključno namenjena prehrani živali, ki so tam, in da bi se zato štela za krmno površino, ki je „na voljo“, v smislu člena 12(2)(b) Uredbe št. 1254/1999. Sicer pa je treba glede tega ugotoviti, da v tej določbi med naštetimi poplavljenimi območji ali začasno poplavljivimi območji, kot so zemljišča onkraj nasipa, medtem ko, nasprotno, vsebuje površine, na katerih je voda stalno prisotna, na primer ribnike.

31      Poleg tega člen 2(1)(c) Uredbe št. 3887/92 pojasnjuje, da „mora biti vsaka krmna površina na voljo za vzrejo živali za obdobje, ki ni krajše od sedmih mesecev, ki se začne na dan, ki ga določi država članica, in sicer med 1. januarjem in 31. marcem“.

32      Iz te določbe v povezavi s členom 12 Uredbe št. 1254/1999, ki uvaja obremenitev, katere cilj je – kot je bilo navedeno v točki 29 te sodbe – da se podeli premija za živali na gospodarstvu, katerega površina zadostuje za njihovo prehranjevanje, izhaja, da se lahko krmna površina šteje za površino, ki je „na voljo“, če se je dejansko lahko uporabila za prehranjevanje živali na zadevnem gospodarstvu med obdobjem, ki ni krajše od sedmih mesecev v koledarskem letu, od dneva, ki ga določa nacionalna zakonodaja in ki je med 1. januarjem in 31. marcem.

33      Določitev takega obdobja, ki ni krajše od sedmih mesecev, pa ne predpostavlja – v nasprotju s tem, kar navaja nizozemska vlada – da morajo biti živali neprekinjeno na teh krmnih površinah, da bi se te lahko štele za površine, ki so „na voljo“.

34      Kot je namreč poudaril generalni pravobranilec v točki 51 sklepnih predlogov, če je izpolnjen pogoj minimalnega obdobja sedmih mesecev v koledarskem letu, začasna neuporaba zadevne površine iz razlogov, kot je kratkotrajna poplava, ne more vplivati na to, da je izključna namembnost te površine prehranjevanje živali, ki so tam. Prav tako, kot upoštevno navaja družba Schouten, delna poplavitev površin za nekaj dni med referenčnim obdobjem ne vpliva nujno na njihovo namembnost kot krmnih površin.

35      Sicer pa je treba poudariti, da v besedilu določb, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, nikjer ni omenjeno, da morajo biti živali v upoštevnem obdobju neprekinjeno na krmni površini. Ravno zato ker obstaja tveganje nenadnih in nepredvidljivih vremenskih pojavov, kot so poplave, pozeba ali sneg, zaradi katerih je površina začasno nedostopna, zakonodajalec Skupnosti ni zahteval obdobja neprekinjene uporabe.

36      V obravnavanem primeru ni sporno, da so bile zadevne površine nekaj dni poplavljene. Taka začasna poplava, ki je povzročila neuporabo teh površin, načeloma ne onemogoča izpolnitve pogoja obdobja, ki je zahtevano v členu 2(1)(c) Uredbe št. 3887/92.

37      V zvezi s tem je naloga predložitvenega sodišča, da preveri, ali so se kljub tej krajši neuporabi površin, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, te dejansko lahko uporabile za prehranjevanje živali med obdobjem, ki ni krajše od sedmih mesecev v koledarskem letu, od dneva, ki ga določa nacionalna zakonodaja in ki je med 1. januarjem in 31. marcem.

38      Glede na vse navedeno je treba na prvo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 12(2)(b) Uredbe št. 1254/1999 in člen 2(1)(c) Uredbe št. 3887/92 razlagati tako, da se lahko parcela, ki je prijavljena kot krmna površina, šteje za površino, ki je „na voljo“, če je po eni strani izključno namenjena prehranjevanju živali, ki so tam vse koledarsko leto, in če se je po drugi strani dejansko lahko uporabila za njihovo prehranjevanje med obdobjem, ki ni krajše od sedmih mesecev v istem letu, od dneva, ki ga določa nacionalna zakonodaja in ki je med 1. januarjem in 31. marcem, čeprav živali niso neprekinjeno na tej parceli, med drugim zaradi začasne poplave.

 Drugo vprašanje

39      Ob upoštevanju odgovora na prvo in tretje vprašanje na drugo vprašanje ni treba odgovoriti.

 Stroški

40      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Člen 12(2)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1254/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za goveje in telečje meso in člen 2(1)(c) Uredbe Komisije (EGS) št. 3887/92 z dne 23. decembra 1992 o podrobnih pravilih za uporabo integriranega upravnega in kontrolnega sistema za nekatere programe pomoči Skupnosti je treba razlagati tako, da se lahko parcela, ki je prijavljena kot krmna površina, šteje za površino, ki je „na voljo“, če je po eni strani izključno namenjena prehranjevanju živali, ki so tam vse koledarsko leto, in če se je po drugi strani dejansko lahko uporabila za njihovo prehranjevanje med obdobjem, ki ni krajše od sedmih mesecev v istem letu, od dneva, ki ga določa nacionalna zakonodaja in ki je med 1. januarjem in 31. marcem, čeprav živali niso neprekinjeno na tej parceli, med drugim zaradi začasne poplave.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nizozemščina