Zadeva T-78/04 R

Sumitomo Chemical (UK) plc

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Začasna odredba – Uredba (ES) št. 2032/2003 – Biocidni pripravki – Dopustnost predloga“

Sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 2. julija 2004 

Povzetek sklepa

1.     Začasna odredba – Odložitev izvršitve – Začasne odredbe – Pogoji za izdajo – Nujnost – „Fumus boni juris“ – Interes tožeče stranke za izdajo predlaganih odredb

(Člena 242 ES in 243 ES; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 104(2))

2.     Začasna odredba – Pogoji za dopustnost – Dopustnost tožbe v postopku v glavni stvari – Neupoštevnost – Omejitve

(Člena 242 ES in 243 ES; Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 104(1))

3.     Začasna odredba – Pogoji za dopustnost – Tožba – Zahteve obličnosti – Natančna navedba predmeta predloga

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člena 44(1)(d) in 104(3))

1.     Člen 104(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje določa, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe treba navesti predmet spora, okoliščine, iz katerih izhaja nujnost izdaje začasne odredbe, ter dejanske in pravne razloge, ki na prvi pogled (fumus boni juris) izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe. Tožeča stranka mora med drugim izkazati interes za dosego predlagane odredbe.

(Glej točki 22 in 52.)

2.     Vprašanje dopustnosti tožbe pred sodnikom, ki odloča o glavni stvari, načeloma ne sme biti obravnavano v okviru postopka za izdajo začasne odredbe, da ne pride do prejudiciranja zadeve v glavni stvari. Vendar se kljub temu lahko izkaže, da je treba, kadar se zatrjuje očitna nedopustnost tožbe v postopku v glavni stvari, ugotoviti obstoj določenih dejavnikov, na podlagi katerih je mogoče na prvi pogled sklepati, da je taka tožba dopustna.

(Glej točko 23.)

3.     Predlog za izdajo začasnih odredb, v katerem ni opredeljen njegov predmet, ne izpolnjuje pogojev iz člena 44(1)(d) Poslovnika, na katerega napotuje člen 104(3) istega Poslovnika, in je torej nedopusten.

(Glej točko 50.)

SKLEP SODIŠČA PRVE STOPNJE

z dne 2. julija 2004(*)

„Izdaja začasne odredbe – Uredba (ES) št. 2032/2003 – Biocidni pripravki – Dopustnost predloga“

V zadevi T-78/04 R,

Sumitomo Chemical (UK) plc, ki jo zastopata C. Mereu in K. Van Maldegem, avocats,

tožeča stranka,

proti

Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata X. Lewis in F. Simonetti, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

zaradi predloga za odlog izvajanja člena 5(1) in (2) ter Prilog II in V k Uredbi Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dajanjem biocidnih proizvodov v promet in o spremembi Uredbe (ES) št. 1896/2000 (UL L 307, str. 1),

PREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI

izdaja naslednji

Sklep

 Pravni okvir

1       Evropski parlament in Svet sta 16. februarja 1998 sprejela Direktivo št. 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov v promet (UL L 123, str. 1). Namen Direktive je določiti ureditev Skupnosti za avtorizacijo in dajanje biocidnih pripravkov v promet za njihovo uporabo.

2       Na podlagi člena 16(2) Direktive 98/8 je bil uveden delovni program za pregled vseh aktivnih snovi v biocidnih pripravkih, ki so že bile v prometu na dan 14. maja 2001 (v nadaljevanju: obstoječe aktivne snovi). Vključitev obstoječih aktivnih snovi v Prilogo I, IA in IB k Direktivi je pogoj za avtorizacijo in dajanje v promet biocidnih pripravkov, ki vsebujejo te snovi.

3       Prva faza tega delovnega programa se je izvedla z Uredbo Komisije (ES) št. 1896/2000 z dne 7. septembra 2000 o prvi fazi programa iz člena 16(2) Direktive 98/8 (UL L 228, str. 6). Druga uvodna izjava Uredbe določa, da je „[n]amen prve faze programa pregleda omogočiti Komisiji, da opredeli obstoječe aktivne snovi biocidnih pripravkov in določi tiste, ki jih je treba oceniti za morebitno vključitev v Prilogo I, Prilogo IA ali Prilogo IB k direktivi [98/8]“.

4       V skladu s členom 3(1) Uredbe št. 1896/2000 vsak proizvajalec obstoječe aktivne snovi, dane v promet za uporabo v biocidnih pripravkih, „opredeli“ to aktivno snov, tako da Komisiji predloži informacije o aktivni snovi, navedene v Prilogi I k Uredbi. Poleg tega lahko vsak formulator, torej proizvajalec ali njegov zastopnik v Skupnosti, opredeli obstoječo aktivno snov.

5       Člen 4 Uredbe št. 1896/2000 določa, da proizvajalci, formulatorji in združenja, ki želijo zaprositi za vključitev obstoječe aktivne snovi v eni ali več vrstah biocidnih pripravkov v Prilogo I ali Prilogo IA k Direktivi 98/8, to aktivno snov prijavijo Komisiji. Rok za prijavo obstoječih aktivnih snovi je potekel 28. marca 2002. V skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1687/2002 z dne 25. septembra 2002 o dodatnem roku, določenem s členom 4(1) Uredbe (ES) št. 1896/2000 (UL L 258, str. 15), je bil ta rok za določene aktivne snovi podaljšan do 31. januarja 2003.

6       Na podlagi člena 6(1)(b) Uredbe št. 1896/2000 mora biti po prijavi iz prejšnje točke v skladu s postopkom iz člena 28 Direktive 98/8 sprejeta uredba, ki med drugim vsebuje izčrpen seznam obstoječih aktivnih snovi, za katere je Komisija sprejela vsaj eno prijavo.

7       Uredba Komisije (ES) št. 2032/2003 z dne 4. novembra 2003 o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES in o spremembi Uredbe št. 1896/2000 (UL L 307, str. 1) uvaja pojem „udeleženca“, ki ga člen 2 opredeljuje kot:

„[…] proizvajalca, formulatorja ali združenje, ki vloži prijavo, ki jo je sprejela Komisija v skladu s členom 4(2) Uredbe […] št. 1896/2000 […]“

8       Člen 3 Uredbe št. 2032/2003 se nanaša na „obstoječe aktivne snovi, ki so bile identificirane in prijavljene“ v prvi fazi. V svojem odstavku (2) določa:

„Priloga II vsebuje izčrpen seznam obstoječih aktivnih snovi, v zvezi s katerimi je:

(a)      Komisija sprejela vsaj eno prijavo v skladu s členom 4(2) Uredbe […] št. 1896/2000;

[…]

Navedeni seznam za vsako prijavljeno obstoječo aktivno snov, ki jo vključuje, določa vrsto (vrste) proizvoda (proizvodov), za katero (katere) je bila sprejeta prijava […]“

9       Člen 5 Uredbe št. 2032/2003, ki vsebuje določbe o pregledu prijavljenih aktivnih snovi, določa:

„1.      Pregled aktivne snovi, navedene v Prilogi II, v zvezi z vrsto (vrstami) proizvoda (proizvodov) opravi država članica poročevalka, imenovana za ta namen na podlagi popolnega dosjeja za navedeno snov in vrsto proizvoda, pod pogojem, da:  

(a)      dosje izpolnjuje zahteve, navedene v Prilogi IV;

(b)      je popolni dosje predložen v roku, določenem v Prilogi V k tej uredbi za zadevno vrsto proizvoda, skupaj s povzetkom dosjeja, opredeljenim v členu 11(1)(b) Direktive 98/8 […] in Prilogi IV k tej uredbi.

Ne glede na člen 8 te uredbe se aktivna snov, navedena v Prilogi II, pregleda izključno za vrste (vrstami) proizvoda (proizvodov), za katero (katere) je bila prijava sprejeta.

2.       Države članice poročevalke, ki so imenovane za pregled aktivnih snovi, navedenih v Prilogi II, za vrste proizvodov 8 in 14, so določene v delu A Priloge V.  

Države članice poročevalke, ki so imenovane za pregled aktivnih snovi, navedenih v Prilogi II, za vrste proizvodov 16, 18, 19 in 21 so določene v delu B Priloge V.

Država članica, ki je izkazala zanimanje za določeno aktivno snovjo v skladu s členom 5(3) Uredbe […] št. 1896/2000, ne sme biti imenovana za državo članico poročevalko v zvezi z navedeno snovjo.

3.       Prosilec, ki ni udeleženec in želi zaprositi v skladu s členom 11 Direktive 98/8 […], da se v Prilogo I, Prilogo IA ali Prilogo IB k tej direktivi vključi obstoječa aktivna snov, ki je bila prijavljena ali za katero je država članica izrazila zanimanje, v zvezi z vrsto proizvoda, navedeno v Prilogi V k tej uredbi, mora ne glede na člen 8 te uredbe predložiti popolni dosje v roku, določenem v navedeni prilogi za navedeno kombinacijo snovi/vrst proizvodov. 

4.       Ustrezni pristojni organi z dne 1. julija 2003 so navedeni v Prilogi VI.“  

10     Člen 6, ki določa pravila za pripravo popolnega dosjeja, določa:

„1.       Za pripravo popolnega dosjeja se naredi vse, kar je razumno mogoče, da se med drugim izogne podvojitvi poskusov na vretenčarjih, in, kadar je to primerno, pripravi skupen popolni dosje.

2.       Pred začetkom sestave popolnega dosjeja mora udeleženec:

(a)       obvestiti državo članico poročevalko o vsakršnih poskusih na vretenčarjih, ki so bili že opravljeni;

(b)       zaprositi državo članico poročevalko za nasvet glede sprejemljivosti utemeljitev za preklic nekaterih študij;

(c)       obvestiti državo članico poročevalko o vsakršni nameri za opravljanje nadaljnjih poskusov na vretenčarjih za namene priprave popolnega dosjeja;

(d)       kadar ga država članica poročevalka obvesti, da je drugi udeleženec prijavil svoje načrte o opravljanju istih poskusov, narediti vse, kar je razumno mogoče, da z navedenim udeležencem sodeluje pri opravljanju skupnih poskusov.

Nasvet, ki ga dajo države članice poročevalke v skladu s točko (b) prvega pododstavka, ne določa vnaprej izida glede preverjanja popolnosti po členu 9(1).

3.       Država članica poročevalka lahko zagotovi navedbo vsakršnega poskusa, ki je bil opravljen na vretenčarjih v zvezi z aktivnimi snovmi, navedenimi v Prilogi II k tej uredbi, razen kadar gre za navedbe, ki jih je treba po členu 19 Direktive 98/8/ES obravnavati kakor zaupne. Taka navedba lahko vključuje ime zadevne aktivne snovi, končne izide poskusov in naslov imetnika podatkov.

4.       Kadar je državi članici poročevalki znano, da več kakor eden udeleženec zahteva uvedbo pregleda za določeno aktivno snov, o tem obvesti vse udeležence.

5.       Udeleženci, ki zahtevajo uvedbo pregleda iste aktivne snovi za isto vrsto (iste vrste) proizvoda (proizvodov), naredijo vse, kar je razumno mogoče, za predložitev skupnega popolnega dosjeja, ob popolnem upoštevanju pravil Skupnosti o konkurenci.

Kadar v takih okoliščinah skupni dosje ni predložen, mora vsak posamični dosje podrobno navesti napore, ki so bili vloženi za zagotovitev sodelovanja, in razloge za nesodelovanje.

[…]“

11     Člen 7, naslovljen „Predložitev popolnega dosjeja“, določa:

„Udeleženec državi članici poročevalki predloži vsaj en izvod popolnega dosjeja v papirnati obliki in en izvod v elektronski obliki.

[U]deleženec predloži […] tudi po en izvod povzetka dosjeja v papirnati obliki […]“

12     Člen 8 določa pravila o pridruževanju, zamenjavi in umiku udeležencev. Določa naslednje:

„ 1.  Kadar se v skladu z medsebojnim sporazumom proizvajalec, formulator ali združenje pridruži udeležencu ali ga zamenja pri predložitvi popolnega dosjeja, vse stranke sporazuma o tem skupno obvestijo Komisijo in državo članico poročevalko ter priložijo morebitno izjavo o dostopnosti podatkov.

Komisija ustrezno obvesti vsakega drugega udeleženca, ki zahteva pregled iste aktivne snovi v zvezi z isto vrsto (istimi vrstami) proizvoda (proizvodov).

[…]

3.       Komisija obvesti države članice v primeru, kadar v zvezi z določeno kombinacijo obstoječih aktivnih snovi/vrst proizvodov odstopijo vsi udeleženci. Navedena informacija se tudi objavi v elektronskih sredstvih.

4.       Proizvajalec, formulator, združenje ali druga oseba, ki želi prevzeti vlogo udeleženca v zvezi s kombinacijo obstoječih aktivnih snovi/vrst proizvodov, o tem obvesti Komisijo v roku treh mesecev po objavi navedene informacije iz odstavka 3.

V roku iz prvega pododstavka lahko tudi država članica Komisiji izrazi zanimanje za vključitev kombinacije obstoječih aktivnih snovi/vrst proizvodov v Prilogo I, Prilogo IA ali Prilogo IB k Direktivi 98/8[…], kadar gre za vrste uporabe, za katere država članica meni, da so bistvene, zlasti za varovanje zdravja ljudi, varovanje zdravja živali ali varstvo okolja. Če navedena država članica izrazi tako zanimanje, se šteje, da je prevzela vlogo udeleženca.

V primerih, predvidenih v prvem in drugem pododstavku, se lahko, kadar je to primerno, podaljša rok, določen v Prilogi V, in imenuje drugo državo članico poročevalko.

5.       Kadar Komisija ne prejme odgovora v skladu z odstavkom 4, sprejme odločbo, da se v okviru programa pregledovanja za zadevno vrsto (zadevne vrste) proizvoda (proizvodov) obstoječa aktivna snov ne vključi v Prilogo I, Prilogo IA ali Prilogo IB k Direktivi 98/8[…].“

 Dejansko stanje in postopek

13     Tožeča stranka proizvaja in trži 18 aktivnih snovi in biocidne pripravke, ki vsebujejo te snovi. Za osem od teh aktivnih snovi je tožeča stranka edini prijavitelj, ki ga je sprejela Komisija, in je zato pridobila položaj „udeleženca“ v skladu s členom 2 Uredbe št. 2032/2003.

14     V zvezi z 18 zgoraj navedenimi aktivnimi snovmi iz priloge II k Uredbi št. 2032/2003 izhaja, da je bila prijava sprejeta za vrsto proizvoda 18 (insekticidi). Za eno od teh aktivnih snovi, in sicer permetrin, je bila prijava sprejeta tudi za vrsto proizvoda 8 (sredstva za zaščito lesa). Iz dela B Priloge V k Uredbi št. 2032/2003 izhaja, da mora pristojni organ države članice poročevalke prejeti popolne dosjeje za aktivne snovi znotraj vrste proizvoda 18, za katere je bila prijava sprejeta, od najprej 1. novembra 2005 do najpozneje 30. aprila 2006. Iz dela A Priloge V k isti uredbi izhaja, da mora pristojni organ države članice poročevalke za vrste proizvoda 8 prejeti popolne dosjeje do najpozneje 28. marca 2004.

15     Tožeča stranka je na podlagi člena 230, četrti odstavek, ES 17. februarja 2004 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila tožbo za razglasitev ničnosti člena 3, člena 4(2), člena 5(3), člena 10(2), drugi pododstavek, člena 11(3), člena 13, člena 14(2) in Priloge II k Uredbi št. 2032/2003.

16     Z ločeno vlogo, vloženo v sodnem tajništvu 24. marca 2004, je tožeča stranka na podlagi člena 242 in 243 ES podala, prvič, predlog za odložitev izvajanja člena 5(1) in (2) in Prilog II in V k Uredbi št. 2032/2003 in, drugič, za sprejetje „vseh drugih začasnih odredb, ki bi bile po mnenju [sodnika, ki odloča o začasni odredbi,] primerne“.

17     Na podlagi člena 105(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje je tožeča stranka pozvala sodnika, ki odloča o začasni odredbi, naj o njenem predlogu odloči takoj, in to še preden je Komisija predložila svoja stališča.

18     S sklepom z dne 26. marca 2004 (T-78/04 R, Recueil, str. I-0000) je predsednik Sodišča prve stopnje na podlagi člena 105(2) Poslovnika odredil odlog izvajanja Priloge V k Uredbi št. 2032/2003, kolikor ta tožeči stranki nalaga, da popolni dosje za aktivno snov permetrin predloži pred 28. marcem 2004.

19     Komisija je svoja pisna stališča o predlogu za izdajo začasne odredbe predložila 1. aprila 2004.

20     Obravnava pred sodnikom, ki odloča o začasni odredbi, je bila 14. maja 2004.

 Pravno stanje

21     Na podlagi povezanih določb členov 242 ES in 243 ES na eni strani in člena 225(1) ES na drugi strani lahko Sodišče prve stopnje, če meni, da okoliščine to zahtevajo, odloži izvajanje izpodbijanega akta ali sprejme potrebne začasne odredbe.

22     Člen 104(2) Poslovnika določa, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe treba navesti okoliščine, iz katerih izhaja nujnost izdaje začasne odredbe, ter dejanske in pravne razloge, ki na prvi pogled (fumus boni iuris) izkazujejo utemeljenost predlagane začasne odredbe. Ti pogoji so kumulativni, tako da je treba predlog za odlog izvajanja zavrniti, kadar kateri izmed njih ni izpolnjen (sklep predsednika Sodišča z dne 14. oktobra 1996 v zadevi SCK in FNK proti Komisiji, C-268/96 P(R), Recueil, str. I-4971, točka 30).

 Dopustnost tožbe v glavni stvari

23     V skladu z ustaljeno sodno prakso vprašanje dopustnosti tožbe pred sodnikom, ki odloča o glavni stvari, načeloma ne sme biti obravnavano v okviru postopka za izdajo začasne odredbe, da ne pride do prejudiciranja zadeve v glavni stvari. Vendar pa se kljub temu lahko izkaže, da je treba, kadar se zatrjuje očitna nedopustnost tožbe v postopku v glavni stvari, ugotoviti obstoj določenih dejavnikov, na podlagi katerih je mogoče na prvi pogled sklepati, da je taka tožba dopustna (sklep predsednika Sodišča z dne 27. januarja 1988 v zadevi Distrivet proti Svetu, 376/87 R, Recueil, str. 209, točka 21, in sklep Sodišča prve stopnje z dne 11. aprila 2003 v zadevi Solvay Pharmaceuticals proti Svetu, T-392/02 R, Recueil, str. II-1825, točka 53).

24     V predmetni zadevi sodnik, ki odloča o začasni odredbi, meni, da je treba preveriti, ali je ničnostna tožba tožeče stranke očitno nedopustna.

25     Komisija zatrjuje, da je tožba v postopku v glavni stvari nedopustna. V zvezi s tem meni, da je stališče tožeče stranke v zvezi z Uredbo št. 2032/2003 v bistvu enako stališču Bactria Industriehygiene-Service Verwaltungs GmbH & Co. KG v zvezi z Uredbo št. 1896/2000. Sodišče Skupnosti pa naj bi tožbo te družbe proti tej zadnji uredbi razglasilo za nedopustno (sklep Sodišča prve stopnje z dne 29. aprila 2002 v zadevi Bactria proti Komisiji, T-339/00, Recueil, str. II-2287, potrjen v pritožbenem postopku s sklepom Sodišča z dne 12. decembra 2003 v zadevi Bactria proti Komisiji, C-258/02 P, Recueil, str. I-15105). Po mnenju Komisije Uredba št. 2032/2003 načeloma velja za nedoločeno število gospodarskih subjektov in ne za zaprto skupino, ki združuje samo tiste, ki so udeleženci na dan sprejetja te uredbe. Komisija navaja, da se na podlagi člena 8(1) Uredbe št. 2032/2003 proizvajalec, formulator ali združenje, ki še ni udeleženec, lahko pridruži udeležencu pri predložitvi popolnega dosjeja. Prav tako bi na podlagi člena 8(4) Uredbe št. 2032/2003, proizvajalec, formulator ali združenje lahko prevzelo vlogo udeleženca pod pogoji iz te določbe. Nazadnje naj bi člen 5(3) Uredbe št. 2032/2003 prosilcu, ki ni udeleženec, omogočal zaprositi, naj se obstoječa aktivna snov vključi v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi št. 98/8. Za tega prosilca naj bi veljale določene določbe Uredbe št. 2032/2003, kot je tista v skladu s členom 5(3) o roku, določenem v Prilogi V.

26     Tožeča stranka zatrjuje, da je njena ničnostna tožba dopustna.

27     V zvezi s tem je treba opomniti, da daje člen 230, četrti odstavek, ES posameznikom pravico izpodbijati vsako odločbo, ki jih, čeprav sprejeta v obliki uredbe, neposredno in posamično zadeva. Cilj te določbe je med drugim preprečiti, da bi institucije Skupnosti zgolj z izbiro oblike uredbe lahko izključile tožbo posameznika proti odločbi, ki ga neposredno in posamično zadeva, in tako pojasniti, da izbira oblike ne more spremeniti narave akta (glej zlasti sodbo Sodišča z dne 17. junija 1980 v zadevi Calpak in Società Emiliana Lavorazione Frutta proti Komisiji, 789/79 in 790/79, Recueil, str. 1949, točka 7; sodbe Sodišča prve stopnje z dne 7. novembra 1996 v zadevi Roquette Frères proti Svetu, T-298/94, Recueil, str. II-1531, točka 35, in z dne 11. septembra 2002 v zadevi Pfizer Animal Health proti Svetu, T-13/99, Recueil, str. II-3305, točka 81, in Alpharma proti Svetu, T-70/99, Recueil, str. II-3495, točka 73).

28     Z zgoraj navedenim sklepom z dne 29. aprila 2002 v zadevi Bactria proti Komisiji (potrjen v pritožbenem postopku z zgoraj navedenim sklepom z dne 12. decembra 2003 v zadevi Bactria proti Komisiji) je Sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke glede Uredbe št. 1896/2000 razglasilo za nedopustno, pri čemer je med drugim presodilo, da omenjena uredba glede na svoje besedilo lahko velja za nedoločeno število gospodarskih subjektov, ki imajo interes za opredelitev in prijavo obstoječih aktivnih snovi in biocidnih pripravkov, ki vsebujejo te snovi.

29     V obravnavani zadevi Uredba št. 2032/2003 proizvajalcu, formulatorju ali združenju, ki je pred 28. marcem 2002 oziroma, odvisno od primera, 31. januarjem 2003 vložil prijavo, ki jo je Komisija sprejela v skladu s členom 4(2) Uredbe št. 1896/2000, nalaga vrsto obveznosti, med drugim v členih 6 in 7 o pripravi in predložitvi popolnega dosjeja.

30     Tako v nasprotju z zadevo, v kateri je bil izdan zgoraj navedeni sklep z dne 29. aprila 2002 v zadevi Bactria proti Komisiji, v zadevnem primeru Uredba št. 2032/2003 velja za kategorijo določenih gospodarskih subjektov, ki so na podlagi člena 2 Uredbe poimenovani „udeleženci“. Poleg tega, kot je navedla tožeča stranka v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe, Uredba št. 2032/2003 omogoča identifikacijo teh udeležencev, saj je v opombi v Prilogi II k Uredbi navedeno, da „[s]o podatki o udeležencih navedeni na naslednjem naslovu: http://ecbrjc.it/biocides“.

31     V svojih pisnih stališčih se je Komisija sklicevala na člen 8(1) in (4) ter na člen 5(3) Uredbe št. 2032/2003, da bi prikazala, da je Uredba naslovljena na „odprt“ krog gospodarskih subjektov.

32     Člen 8(1) za formulatorja ali združenje, ki še ni udeleženec, določa možnost, da se pridruži udeležencu ali ga zamenja pri predložitvi popolnega dosjeja na podlagi „medsebojnega sporazuma“ med strankama.

33     Člen 8(4) Uredbe št. 2032/2003 določa, da proizvajalec, formulator ali združenje lahko prevzame vlogo udeleženca, če v zvezi z določeno kombinacijo obstoječih aktivnih snovi/vrst proizvodov odstopijo vsi udeleženci.

34     Torej je res, kot zatrjuje Komisija, da se na podlagi člena 8(1) in (4) Uredbe št. 2032/2003 število in identiteta udeležencev načeloma lahko spremenita.

35     Vendar pa, kot je tožeča stranka pojasnila na obravnavi, iz teh določb prav tako izhaja, da je morebitna sprememba števila in identitete udeležencev v celoti odvisna od odločitev slednjih, ki morajo vnaprej bodisi sprejeti, da jih nova podjetja nadomestijo ali se jim pridružijo, bodisi sprejeti odločitev, da se povsem umaknejo iz programa pregleda. Glede na to ni mogoče izključiti, da bi se število in identiteta gospodarskih subjektov, na katere se nanaša Uredba št. 2032/2003, ob sprejetju omenjene uredbe štela kot dovolj določljiva, da bi tožečo stranko opredelili kot stranko, ki jo uredba posamično zadeva.

36     Iz člena 5(3) Uredbe št. 2032/2003 izhaja, da gospodarski subjekt, ki ni udeleženec, lahko zaprosi, da se v Prilogo I, IA ali IB k Direktivi 98/8 vključi obstoječa aktivna snov, ki je bila prijavljena, pri čemer mora v rokih, določenih v Prilogi V k tej Uredbi, predložiti popolni dosje. Vendar pa nikjer ni določeno, da v tem primeru zadevni gospodarski subjekt pridobi položaj „udeleženca“ na podlagi Uredbe št. 2032/2003 ali da je podvržen enakim obveznostim kot udeleženci. Čeprav drži, da mora takšen subjekt spoštovati iste roke glede predložitve popolnega dosjeja, pa Uredba št. 2032/2003 prav udeležencem nalaga vrsto obveznosti, ki se nanašajo zlasti na pripravo popolnega dosjeja (glej člen 6 Uredbe št. 2032/2003). Zdi se, da to stališče deli tudi Komisija, ki v svojih pisnih stališčih navaja, da naj bi za prosilca veljale „vsaj določene določbe Uredbe, na primer rok iz Priloge V, ki je določen v členu 5(3).“

37     Zgornjim ugotovitvam je dodano dejstvo, da je tožeča stranka navedla vrsto trditev, s katerimi je želela prikazati, da jo Uredba št. 2032/2003 zadeva posamično, ne da bi jih Komisija prerekala.Natančneje, tožeča stranka navaja, da je sodelovala pri sprejetju Uredbe št. 2032/2003, kolikor sta bili priprava in predložitev njenih podatkov v dosjeju za prijavo vsake od njenih kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov predhodni pogoj za začetek programa pregleda na podlagi Uredbe št. 1896/2000. Ti ukrepi naj bi nato omogočili Komisiji opredeliti aktivne snovi in vrste proizvodov, ki so del programa pregleda na podlagi Uredbe št. 2032/2003 in ki so v Prilogi II k slednji. Poleg tega naj bi bila tožeča stranka deležna posebnega varstva, ki ga člen 12 Direktive 98/8 daje za podatke iz njene prijave in njenega popolnega dosjeja za vsako od njenih prijavljenih kombinacij aktivnih snovi/vrst proizvodov, ki jih morajo države članice spoštovati (zgoraj navedena sodba Alpharma proti Svetu). Tožeča stranka je prav tako izpostavila, da je deležna nekaterih postopkovnih zagotovil, ki izhajajo iz Direktive št. 98/8, Uredbe št. 1896/2000 in Uredbe št. 2032/2003, ki jo individualizirajo za namene postopka v postopku v glavni stvari (zgoraj navedena sodba Alpharma proti Svetu). Poleg tega naj bi se tožeča stranka od vseh drugih gospodarskih subjektov razlikovala, ker je imetnik prej obstoječih izključnih pravic intelektualne lastnine, ki bi jih Uredba št. 2032/2003 lahko ogrozila (sodba Sodišča z dne 18. maja 1994 v zadevi Codorniu proti Svetu, C-309/89, Recueil, str. I-1853). Nazadnje je bila po mnenju tožeče stranke Komisija dolžna upoštevati interese vseh „udeležencev“ glede na dejstvo, da je po eni strani poznala njihovo identiteto in njihov pravni položaj in da so bile po drugi strani sprejete prijave edini razlog za sprejetje Uredbe št. 2032/2003 (sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. septembra 1995 v zadevi Antillean Rice Mills in drugi proti Komisiji, T-480/93 in T-483/93, Recueil, str. II-2305).

38     Poleg tega Komisija ne ugovarja, da naj bi tožečo stranko Uredba št. 2032/2003 zadevala neposredno, saj se ta neposredno nanaša na vrsto aktivnih snovi, ki jih proizvaja in za katere Uredba nalaga izpolnitev določenih formalnosti.

39     Glede na navedeno ni mogoče izključiti, da bi Uredba št. 2032/2003 tožečo stranko zadevala neposredno in posamično in da bi ji zato bilo na podlagi člena 230, četrti odstavek, ES dopustno zahtevati razglasitev ničnosti.

 Dopustnost predloga za izdajo začasne odredbe

40     Komisija zatrjuje, da je predlog za izdajo začasne odredbe nedopusten zaradi neistovetnosti določb, izpodbijanih s tožbo v postopku v glavni stvari, in določb, za katere se predlaga odlog izvajanja. Ta razlika naj bi pomenila bistveno kršitev postopka iz člena 104(1) Poslovnika. Komisija meni, da čeprav sodišče Skupnosti ni vedno dosledno uporabljalo pravila, ki nalaga, da mora biti isti ukrep predmet ničnostne tožbe in predloga za odlog izvajanja, ostaja dejstvo, da mora biti odlog izvajanja ukrepa, ki ni predmet ničnostne tožbe, izjemen.

41     Na obravnavi je tožeča stranka zatrdila, da je njen predlog za izdajo začasne odredbe dopusten.

42     Opomniti je treba, da člen 104(1), prvi pododstavek, Poslovnika določa, da je predlog za odlog izvajanja akta institucije, vložen na podlagi člena 242 ES, dopusten le, če predlagatelj ta akt s tožbo izpodbija pred Sodiščem prve stopnje.

43     Glede predloga, naj se sprejme ena od začasnih odredb iz člena 243 ES, iz člena 104(1), drugi pododstavek, Poslovnika izhaja, da je tak predlog dopusten, če obstaja dovolj tesna zveza med predlagano začasno odredbo in predmetom tožbe v postopku v glavni stvari. Vendar pa za predlog za izdajo začasne odredbe velja pravilo iz člena 104(1), prvi pododstavek, kolikor je njegov namen v bistvu doseči isti rezultat kot pri predlogu za odlog izvajanja, razen če gre za izjemne okoliščine (glej v tem smislu sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 22. novembra 1995 v zadevi Atlantic Container Line in drugi proti Komisiji, T-395/94 R II, Recueil, str. II-2893, točka 39).

44     V zvezi s tem je pojasnjeno, da je cilj postopka za izdajo začasne odredbe zagotoviti polno učinkovitost sodbe o glavni stvari, da ne pride do vrzeli v pravnem varstvu, ki ga zagotavlja sodišče Skupnosti (glej v tem smislu sklepe predsednika Sodišča z dne 3. maja 1996 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-399/95 R, Recueil, str. I-2441, točka 46; z dne 29. januarja 1997 v zadevi Antonissen proti Svetu in Komisiji, C-393/96 P(R), Recueil, str. I-441, točka 36; z dne 25 marca 1999 v zadevi Willeme proti Komisiji, C-65/99 P(R), Recueil, str. I-1857, točka 62, in sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 7. maja 2002 v zadevi Aden in drugi proti Svetu in Komisiji, T-306/01 R, Recueil, str. II-2387, točka 45).

45     Vendar pa je treba ugotoviti, da je v zadevnem primeru namen tožbe v postopku v glavni stvari razglasitev ničnosti člena 3, člena 4(2), člena 5(3), člena 10(2), drugi pododstavek, člena 11(3), člena 13, člena 14(2) in Priloge II k Uredbi št. 2032/2003.

46     Po drugi strani iz uvoda in zahtevkov iz predloga za izdajo začasne odredbe izhaja, da tožeča stranka predlaga odlog izvajanja člena 5(1) in (2) in Prilog II in V k Uredbi št. 2032/2003. Drži, da je v točki 54 predloga za izdajo začasne odredbe navedeno, da „[z]aradi zgoraj navedenih razlogov tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj nemudoma odloži izvajanje člena 5(2) in (3) in Prilog II in V k Uredbi [št. 2032/2003], ki nalagajo rok za predložitev popolnega dosjeja za njene kombinacije aktivnih snovi/vrst proizvodov“. Vendar pa iz pojasnil in pravnih utemeljitev, ki jih je tožeča stranka navedla v svojem predlogu in na obravnavi, jasno izhaja, da gre pri sklicevanju, ki se pojavlja samo na tem mestu, na člen 5(2) in (3) Uredbe št. 2032/2003 za pisno pomoto in ga je treba razumeti kot sklicevanje na člen 5(1) in 5(2) omenjene Uredbe.

47     Iz navedenega izhaja, da je edina določba, ki je po eni strani izpodbijana v postopku v glavni stvari in za katero je po drugi strani predlagan odlog izvajanja, Priloga II k Uredbi št. 2032/2003.

48     V skladu s členom 104(1), prvi pododstavek, Poslovnika je torej predlog za odlog izvajanja člena 5(1) in (2) in Priloge V k Uredbi št. 2032/2003 treba razglasiti za nedopustnega.

49     Res je, da v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe tožeča stranka prav tako predlaga, sklicujoč se na člen 243 ES, „druge začasne odredbe, ki bodo po mnenju [sodnika, ki odloča o začasni odredbi] primerne za ohranitev položaja tožečih strank, dokler spor ne bo povsem razrešen v postopku [v glavni stvari]“.

50     Vendar pa tožeča stranka ni predložila nobenega pojasnila, ki bi razjasnilo ta del predloga, ki je ohlapen in nenatančen. Ob odsotnosti natančnejših pojasnil o njegovem predmetu tak predlog ne izpolnjuje pogojev iz člena 44(1)(d) Poslovnika, ki napotuje na člen 104(3) istega Poslovnika, in je torej nedopusten (glej v tem smislu sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 12. februarja 1996 v zadevi Lehrfreund proti Svetu in Komisiji, T-228/95 R, Recueil, str. II-111, točka 58).

51     V teh okoliščinah je treba zadevno presojo omejiti na vprašanje, ali je upravičeno odrediti odlog izvajanja Priloge II k Uredbi št. 2032/2003.

52     V zvezi s tem je treba poudariti, da mora tožeča stranka, da bi dosegla izdajo začasne odredbe, izkazati interes za izdajo predlagane odredbe (glej v tem smislu sklep predsednika prvega senata Sodišča z dne 19. maja 1989 v zadevi Caturla-Poch proti Parlamentu, C-107/89 R, Recueil, str. 1357, in sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 17. decembra 1996 v zadevi Moccia Irme proti Komisiji, T-164/96 R, Recueil, str. II-2261, točka 26). Tako je treba zavrniti predlog za izdajo začasne odredbe, ki ne bi imel za posledico spremembe položaja tožeče stranke in zaradi tega zanjo ne bi imel praktične koristi (glej v tem smislu sklep predsednika drugega senata Sodišča z dne 31. julija 1989 v zadevi S. proti Komisiji, C-206/89 R, Recueil, str. 2841, točka 14; sklep predsednika Sodišča z dne 30. aprila 1997 v zadevi Moccia Irme proti Komisiji, C-89/97 P(R), Recueil, str. I-2327, točka 45, in sklep predsednika Sodišča prve stopnje z dne 16. januarja 2004 v zadevi Arizona Chemical in drugi proti Komisiji, T-369/03 R, Recueil, str. II-205, točka 62).

53     V predmetni zadevi iz člena 3(2) Uredbe št. 2032/2003 izhaja, da so v Prilogi II, naslovljeni „Obstoječe aktivne snovi in vrste proizvodov, ki so vključeni v program pregledovanja“, navedene obstoječe aktivne snovi in vrste proizvodov, v zvezi s katerimi je Komisija sprejela vsaj eno prijavo v skladu s členom 4(2) Uredbe št. 1896/2000 ali za katere je država članica izrazila zanimanje v skladu s členom 5(3) te uredbe.

54     Glede 18 aktivnih snovi, ki jih proizvaja in trži tožeča stranka, Priloga II omenja njihovo številko „ES“, njihovo številko „CAS“ ter podrobneje navaja, da so bile prijavljene za vrsto proizvoda 18 in v zvezi s permetrinom za vrsto proizvoda 8.

55     Priloga II pomeni torej zgolj navedbo dejstev, ki sama po sebi tožeči stranki ne nalaga nobene obveznosti. Prav tako je treba poudariti, da na obravnavi tožeča stranka ni predložila nobenega pojasnila, ki bi izkazalo, da bi odlog izvajanja Priloge II spremenil njen položaj. Tako iz ničesar ni mogoče sklepati, da bi odlog izvajanja omenjene priloge kakor koli koristil tožeči stranki.

56     Ker tožeča stranka ni izkazala nobenega interesa z začasno odredbo doseči odlog izvajanja Priloge II k Uredbi št. 2032/2003, je treba predlog za odlog izvajanja omenjene priloge zavrniti.

57     Iz navedenega izhaja, da je ta predlog za izdajo začasne odredbe treba zavrniti, ne da bi bilo treba preizkusiti, ali so izpolnjeni drugi pogoji za to, da se ugodi odlogu izvajanja in predlaganim začasnim odredbam.

Iz teh razlogov je

PREDSEDNIK SODIŠČA PRVE STOPNJE

sklenil:

1)      Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.

2)      Odločitev o stroških se pridrži.

V Luxembourgu, 2. julija 2004.

Sodni tajnik

Predsednik

H. Jung

B. Vesterdorf

---

* Jezik postopka: angleščina.