SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (drugi senat)

z dne 12. septembra 2007

Zadeva T-250/04

Philippe Combescot

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Zapolnitev delovnega mesta vodje delegacije v Kolumbiji – Zavrnitev prijave – Ničnostna tožba – Neobstoj pravnega interesa – Odškodninska tožba“

Predmet: Tožba zaradi, po eni strani, ugotovitve nezakonitosti odločbe, s katero je bila tožeča stranka izključena iz natečaja za dodelitev delovnega mesta vodje delegacije v Kolumbiji, razglasitve ničnosti postopka navedenega natečaja in razglasitve ničnosti odločbe za dodelitev zadevnega mesta ter, po drugi strani, plačila odškodnine za zatrjevano škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka.

Odločitev: Komisiji se naloži, naj tožeči stranki, P. Combescotu, iz naslova odškodnine plača znesek v višini 3000 EUR. V preostalem se tožba zavrne. Komisija poleg svojih stroškov nosi tudi polovico stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka. Tožeča stranka nosi polovico svojih stroškov.

Povzetek

1.      Postopek – Zastopanje strank

2.      Uradniki – Tožba – Pravni interes

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

3.      Uradniki – Tožba – Odškodninski zahtevek, povezan s predlogom za razglasitev ničnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

4.      Uradniki – Prosto delovno mesto – Zapolnitev z notranjim natečajem

5.      Uradniki – Prosto delovno mesto – Primerjalna ocena uspešnosti kandidatov

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 29(1))

6.      Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Pogoji

1.      Postopkovna pravila, ki se uporabljajo pred Sodiščem prve stopnje, ne nasprotujejo temu, da stranka da enotno pooblastilo za več zadev, ki tečejo pred tem sodiščem in v katerih namerava sodelovati, in da posledično zadevni zastopnik v okviru več tožb predloži isto pooblastilo.

(Glej točko 19.)

2.      Da lahko upokojeni uradnik nadaljuje tožbo za razglasitev ničnosti odločbe organa za imenovanja, mora ohraniti osebni interes za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe.

To ne velja, kadar je predmet njegove tožbe razglasitev ničnosti odločbe, s katero je bil izključen iz natečaja za dodelitev delovnega mesta, za katero se ne more več potegovati, ker je bil po vložitvi tožbe upokojen in mu je bila dodeljena pokojnina zaradi popolne trajne invalidnosti.

Vendar zainteresirana oseba ohrani interes, da predlaga sodno odločbo o zakonitosti odločbe o izključitvi v okviru predloga za povrnitev poklicne, telesne in nepremoženjske škode, za katero meni, da jo je utrpela zaradi ravnanja zadevne institucije.

(Glej točke 28, 29 in 33.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 13. december 1990, Moritz proti Komisiji, T‑20/89, Recueil str. II-769, točka 18; Sodišče prve stopnje, 15. februar 1995, Moat proti Komisiji, T-112/94, RecFP, str. I-A-37 in II-135, točka 26; Sodišče prve stopnje, 29. maj 1997, Contargyris proti Svetu, T-6/96, RecFP, str. I-A-119 in II‑357, točka 32.

3.      Izrecni cilj pravila sodne prakse, da nedopustnost predloga za razglasitev ničnosti povzroči nedopustnost odškodninskega zahtevka, tesno povezanega s predlogom za razglasitev ničnosti, je preprečiti, da uradnik, ki ni pravočasno izpodbijal odločbe organa za imenovanja, ki posega v njegov položaj, obide to prekluzijo z vložitvijo tožbe zaradi ugotovitve odgovornosti, ki temelji na domnevni nezakonitosti te odločbe.

Posledično se to pravilo ne uporablja v primeru uradnika, ki je z ničnostno tožbo pravočasno izpodbijal odločbo o izključitvi iz notranjega natečaja, kadar je predlog za razglasitev ničnosti postal nedopusten šele po vložitvi tožbe, in to iz razloga, ki ni bil odvisen od njegove volje, to je zaradi njegove upokojitve. Posledica tega, da se odškodninski zahtevek razglasi za dopusten, namreč ni, da se tožeči stranki omogoči, da obide prekluzijo, povezano s tem, da ni pravočasno predlagala razglasitve ničnosti akta, katerega nezakonitost zatrjuje.

(Glej točke od 38 do 40.)

Napotitev na: Sodišče, 15. december 1966, Schreckenberg proti Komisiji, 59/65, Recueil, str. 785, 797; Sodišče, 12. december 1967, Collignon proti Komisiji, 4/67, Recueil, str. 469, 480; Sodišče, 22. oktober 1975, Meyer-Burckhardt proti Komisiji, 9/75, Recueil, str. 1171, točka 11; Sodišče, 7. oktober 1987, Schina proti Komisiji, 401/85, Recueil, str. 3911, točki 10 in 13; Sodišče, 14. februar 1989, Bossi proti Komisiji, 346/87, Recueil, str. 303, točki 31 in 34; Sodišče prve stopnje, 6. april 2006, Camós Grau proti Komisiji, T-309/03, ZOdl., str. II-1173, točka 76.

4.      Institucija se na obvestila za osebje, ki niso notranje smernice, ki bi jih morala upoštevati, temveč so le pripravljalni, posvetovalni ali usmerjevalni dokumenti brez zavezujoče vrednosti, ne more sklicevati, da bi utemeljila, da za uradnika uporablja zahtevo, ki je v teh obvestilih določena za udeležbo na notranjem natečaju.

Zato je odločba, s katero je uradnik izključen iz notranjega natečaja za dodelitev srednjega vodstvenega delovnega mesta in ki temelji na neupoštevanju zahteve iz internega pripravljalnega dokumenta, ki pa ni določena v veljavnih predpisih ali razpisu prostega delovnega mesta, nezakonita.

(Glej točke 59, 64 in 66.)

5.      Organ za imenovanja mora presoditi, ali kandidat izpolnjuje pogoje, zahtevane v razpisu prostega delovnega mesta, to presojo pa je mogoče izpodbijati le v primeru očitne napake. Kadar se v razpisu prostega delovnega mesta od kandidatov zahtevajo dodatne delovne izkušnje na področjih, povezanih s prostim delovnim mestom, mora organ za imenovanja presoditi ustreznost dodatnih izkušenj za zadevno delovno mesto.

(Glej točko 71.)

Napotitev na: Sodišče, 4. julij 1989, Kerzmann proti Računskemu sodišču, 198/87, Recueil, str. 2083.

6.      Nastanek nepogodbene odgovornosti Skupnosti poleg nezakonitosti ravnanja, ki se očita institucijam, predpostavlja obstoj dejanske škode, ki jo je utrpela tožeča stranka, in vzročne zveze med ravnanjem institucije in zatrjevano škodo.

Za priznanje take zveze je načeloma treba dokazati neposredno in gotovo vzročno-posledično zvezo med kršitvijo, ki jo je storila zadevna institucija Skupnosti, in navedeno škodo.

V posebnih okoliščinah natečaja je stopnja gotovosti vzročne zveze dosežena, ko je kršitev, ki jo je storila institucija Skupnosti, osebi gotovo odvzela ne nujno dodelitev zadevnega delovnega mesta, pravice do katerega zainteresirana oseba ne more nikakor dokazati, temveč resno možnost, da bi bila imenovana na to delovno mesto, kar je zainteresirani osebi povzročilo premoženjsko škodo, ki jo predstavlja izguba prihodkov. Ker se v okoliščinah primera izkaže za zelo verjetno, da bi zadevna institucija Skupnosti ob spoštovanju zakonitosti delovno mesto dodelila zainteresirani osebi, teoretična negotovost, ki ostane glede rezultata, ki bi ga prinesel zakonito voden postopek, ne preprečuje, da se povrne dejanska premoženjska škoda, ki je zainteresirani osebi nastala, ker je bila izključena iz natečaja za delovno mesto, za katero bi imela vse možnosti za uspeh.

(Glej točke 92, 95 in 96.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 9. februar 1994, Latham proti Komisiji, T‑82/91, RecFP, str. I-A-15 in II-61, točka 72; Sodišče prve stopnje, 24. april 2001, Pierard proti Komisiji, T-172/00, RecFP, str. I-A-91 in II-429, točka 34; Sodišče prve stopnje, 5. oktober 2004, Sanders in drugi proti Komisiji, T-45/01, ZOdl., str. II-3315, točki 149 in 150; Sodišče prve stopnje, 5. oktober 2004, Eagle in drugi proti Komisiji, T-144/02, ZOdl., str. II-3381, točki 148 in 149; Sodišče prve stopnje, 9. november 2004, Montalto proti Svetu, T‑116/03, ZOdl. JU, str. I-A-339 in II-1541, točka 125.