SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE

JULIANE KOKOTT,

predstavljeni 6. oktobra 2005(1)

Zadeva C–311/04

Algemene Scheeps Agentuur Dordrecht BV

proti

Inspecteur der Belastingdienst – Douanedistrict Rotterdam

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Gerechtshof te Amsterdam, Nizozemska)

„Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Manj brušen riž – Veljavnost dodatne opombe 1(f) poglavja 10 Skupne carinske tarife“

I –    Uvod

1.        Gerechtshof te Amsterdam (v nadaljevanju: predložitveno sodišče) prosi Sodišče za informacije o veljavnosti dodatne opombe 1 poglavja 10 Kombinirane nomenklature in razlago pojma dobra vera iz člena 220(2)(b)(4) Carinskega zakonika Skupnosti.

2.        Ti vprašanji si predložitveno sodišče zastavlja v okviru spora med družbo B.V. Algemene Scheeps Agentuur Dordrecht (v nadaljevanju: ASAD) in Inspecteur van de Belastingdienst (v nadaljevanju: inšpektor). ASAD je v Skupnost uvozil riž, ki je bil deklariran kot „manj brušen“ in je bil zato oproščen carine. Inšpektor pa je riž navsezadnje razvrstil kot „oluščeni“ riž in izdal plačilno odredbo, ki ji ASAD ugovarja v sporu o glavni stvari.

3.        Predložitveno sodišče dvomi o veljavnosti dodatne opombe 1 poglavja 10 Skupne carinske tarife, ker v primerjavi z določbami harmoniziranega sistema za razvrstitev riža kot oluščenega ali manj brušenega po možnosti postavlja dodatne, sporne pogoje. Če je dodatna opomba kljub temu veljavna, se predložitveno sodišče sprašuje, ali je dolžnika zaradi teh utemeljenih dvomov o veljavnosti treba obravnavati, kot da je v dobri veri v smislu člena 220(2)(b)(4) Carinskega zakonika, saj bi s tem odpadla obveznost plačila naknadno zaračunanega carinskega dolga.

II – Pravni okvir

4.        Pravni okvir za obravnavani primer so harmonizirani sistem, Skupna carinska tarifa in Carinski zakonik Skupnosti.

A –    Mednarodno javno pravo: harmonizirani sistem

5.        Harmonizirani sistem (v nadaljevanju: HS) je bil določen kot mednarodna konvencija v okviru Svetovne carinske organizacije. HS je večfunkcijska nomenklatura, ki lahko zajame vse vrste blaga v mednarodni trgovini. Skupnost je podpisnica konvencije.(2)

6.        Člen 3(1) HS v izvlečkih določa:

„3.      Obveznosti pogodbenic

(1)      Ob upoštevanju izjem, navedenih v členu 4:

a)      se sleherna pogodbenica zavezuje, da bo njena nomenklatura carinske tarife […] usklajena s harmoniziranim sistemom […] Zavezuje se, da bo za svojo nomenklaturo carinske tarife […]

1.      uporabljala vse tarifne številke in tarifne podštevilke harmoniziranega sistema, ne da bi kaj dodala ali spremenila, vključno z njihovimi številčnimi oznakami;

2.      uporabljala splošna pravila za razlago harmoniziranega sistema ter vse opombe k oddelkom, poglavjem in tarifnim podštevilkam, ter da ne bo spremenila vsebine oddelkov, poglavij in tarifnih številk ali podštevilk harmoniziranega sistema;

3.      spoštovala številčni vrstni red harmoniziranega sistema;“

7.        V poglavju 10 oddelka II dela II HS pod tarifno številko 1006 v zavezujoči angleški različici določa naslednje tarifne podštevilke:

„10.06 - RICE.

1006.10 - Rice in the husk (paddy or rough)

1006.20 - Husked (brown) rice

1006.30 - Semi-milled or wholly milled rice, whether or not polished or glazed

1006.40 - Broken Rice“

8.        Zavezujoča francoska različica se glasi:

„10.06 - RIZ.

1006.10 - Riz en paille (riz paddy)

1006.20 - Riz décortiqué (riz cargo ou riz brun)

1006.30 - Riz semi-blanchi ou blanchi, même poli ou glacé [...]

1006.40 - Riz en brisures“

9.        Svetovna carinska organizacija (v nadaljevanju: SCO) pojasnjuje HS. Na podlagi pojasnjevalnih opomb SCO v angleški različici glede tarifne številke 1006 ta tarifna številka med drugim pokriva:

„(1)      Rice in the husk (paddy or rough rice), that is to say, rice grain still tightly enveloped by the husk.

(2)      Husked (brown) rice (cargo rice) which, although the husk has been removed [...] is still enclosed in the pericarp. [...]

(3)      Semi-milled rice, that is to say, whole rice grains from which the pericarp has been partly removed.

(4)      Wholly milled rice (bleached rice), whole rice grains from which the pericarp has been removed [...]

(5)      Broken rice, i.e., rice broken during processing.“

10.      Francoska različica pojasnjevalnih opomb določa:

„1)      Le riz en paille (riz paddy ou riz vêtu), c'est-à-dire le riz dont les grains sont encore revêtus de leur balle florale qui les enveloppe très étroitement.

2)      Le riz décortiqué (riz cargo ou riz brun) qui, dépouillé des balles florales [...] conserve encore sa pellicule propre (péricarpe). [...]

3)      Le riz semi-blanchi, à savoir, le riz en grains entiers dont le péricarpe a été partiellement enlevé.

4)      Le riz blanchi, riz en grains entiers dont on a enlevé le péricarpe [...]

5)      Les brisures de riz, consistant en grains brisés au cours des opérations antérieures.“

B –    Pravo Skupnosti

1.      Skupna carinska tarifa

11.      Podlaga za skupno carinsko tarifo je HS. S „Kombinirano nomenklaturo“ (v nadaljevanju: KN) Skupne carinske tarife naj bi prav tako lahko zajeli vse vrste blaga v mednarodni trgovini. Skupna carinska tarifa je v KN prevzela strukturo HS, a omogoča nadaljnjo razčlenitev za izpolnjevanje tarifnih in statističnih ciljev Skupnosti. Na HS temeljijo med drugim tarifne številke (prve štiri številke) in prve tarifne podštevilke do šeste številke carinske tarife. Podlaga za druge členitve je samo sekundarno pravo Skupnosti.

12.      V obliki KN, ki je veljala ob nastanku dejstev v glavni stvari, je v poglavju 10 (Žita) oddelka II (Rastlinski proizvodi) dela II (Carinska tarifa) tarifna številka 1006, ki obsega predvsem te tarifne podštevilke:

„1006          Riž:

1006 10 - neoluščen riž:

[…]

1006 20 - oluščen nebrušen (rjav) riž

-- predkuhan

-- drug:

[…]

--- dolgozrnat:

[…]

1006 20 98 ---- pri katerem je razmerje med dolžino in širino 3 ali več

1006 30 - Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran:

-- Manj brušen riž:

[…]

-- drug:

[…]

--- dolgozrnat:

[…]

1006 30 48 ---- z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več

-- dobro brušen riž:

[…]

1006 40 00 - Lomljen riž“.

13.      V dodatni opombi 1 poglavja 10 KN (v nadaljevanju: dodatna opomba 1) je v izvlečkih opredeljeno:

„1. Naslednji izrazi imajo naslednje pomene:

[...]

d)      ‚neoluščen riž‘ na podlagi tarifne podštevilke 1006 10 [...]: riž, ki je po mlatenju ohranil zunanjo lusko;

e)      ‚oluščen nebrušen riž‘ na podlagi tarifne podštevilke 1006 20 [...] riž, s katerega je bila odstranjena le zunanja luska. Sem sodi riž, ki ga komercialno poimenujemo ‚rjavi riž‘, ‚cargo riž‘ [...];

f)      ‚manj brušen riž‘ na podlagi tarifne podštevilke 1006 30 [...]: riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, del kalčka in celotno ali delno osemenje (perikarp), vendar so bile ohranjene notranje plasti osemenja;

g)      ‚dobro brušen riž‘ na podlagi tarifne podštevilke 1006 30 [...]: riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, celotno zunanje in notranje osemenje (perikarp) in celoten kalček v primeru dolgo [...] zrnatega riža [...];

h)      ‚lomljen riž‘ v smislu tarifne podštevilke 1006 40 so deli zrnja, katerih dolžina ne presega treh četrtin povprečne dolžine celega zrna.“

2.      Carinski zakonik Skupnosti

14.      V Carinskem zakoniku Skupnosti je povzeta splošna, netarifna carinska zakonodaja in urejen način carinjenja. Poleg splošnih in postopkovnih določb vsebuje tudi določbe o carinskih dolgovih. Člen 220(2)(b) Carinskega zakonika Skupnosti je del določb o carinskih dolgovih in od 19. decembra 2000 v izvlečkih določa(3):

„Razen v primerih iz drugega in tretjega pododstavka člena 217(1) se naknadna vknjižba ne opravi, če:

b)      znesek zakonsko dolgovanih dajatev ni bil vknjižen kot posledica napake carinskih organov, ki je oseba, zavezana plačilu, ni mogla ugotoviti ter je sama ravnala v dobri veri in v skladu z vsemi predpisi, določenimi z veljavno zakonodajo v zvezi s carinsko deklaracijo.

Če se preferencialni status blaga ugotovi na podlagi upravnega sodelovanja, v katero so vključeni organi tretje države, ki izdajo potrdilo, in se za to potrdilo izkaže, da je nepravilno, velja, da gre za napako, ki je ni bilo mogoče odkriti v smislu prvega pododstavka.

Izdaja nepravilnega potrdila kljub temu ne pomeni zmote, če so bili podlaga za potrdilo nepravilna dejstva, ki jih je predložil izvoznik, razen če je več kot očitno, da so se organi, ki so ga izdali, zavedali ali bi se morali zavedati, da blago ni ustrezalo pogojem, ki so določeni za upravičenost do preferencialne obravnave.

Zavezana oseba se lahko sklicuje, da je ravnala v dobri veri, če lahko dokaže, da je ob teh trgovinskih operacijah poskrbela, da so bili vsi pogoji za preferencialno obravnavo izpolnjeni.

Zavezana oseba pa se ne more sklicevati na to, da je ravnala v dobri veri, če je Evropska komisija objavila obvestilo v Uradnem listu Evropskih skupnosti in navedla, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi preferencialnih dogovorov v državi uporabnici.“

III – Dejansko stanje, spor o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

15.      Carinski zastopnik ASAD je 10. avgusta 2001 prijavil 1.134.500 kg riža za prosti promet. V carinski deklaraciji ga je označil kot „dolgozrnati manj brušeni riž z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več“ in ga prijavil pod tarifno številko 1006 30 48 00 KN. ASAD je kot državo izvora navedel Arubo in se je skliceval na preferencialno tarifo, ki velja za riž, naštet pod navedeno številko 1006 30 48 00, ki prihaja iz Arube.

16.      ASAD je kot dokazilo o izvoru priložil k svoji deklaraciji tri potrdila o gibanju blaga EUR.1, od katerih so dve overili pristojni organi Arube. Opis blaga na teh potrdilih EUR.1 je bil naslednji: „tovorni riž iz ACP Gvajana, ki je bil obdelan v Arubi, v skladu z določbami in s Prilogo II k Odločbi Sveta 91/482/EGS z dne 25. julija 1991“.

17.      Pristojni carinski organi so po prevzemu carinske deklaracije vzeli vzorce riža in jih v carinskem laboratoriju analizirali glede na vrsto in sestavo. Inšpektor je 17. avgusta 2001 obvestil ASAD, da je preverjanje carinske deklaracije odloženo do prejema rezultatov analize. V tem „obvestilu o odloženem preverjanju“ je bila navedena plačilna odredba v višini nič eurov.

18.      Analiza prvega vzorca je pokazala, da je bila partija riža sestavljena iz približno 2/3 oluščenega in 1/3 manj brušenega riža. Analiza drugega vzorca je pokazala, da je bila partija riža sestavljena iz več kot polovice oluščenega riža, iz manj kot polovice manj brušenega riža in iz sledi neoluščenega riža. Obe analizi sta bili opravljeni po navodilih pod naslovom „Razlikovanje oluščenega, manj brušenega in dobro brušenega riža s pomočjo mikroskopije“, ki so temeljila na sporni dodatni opombi 1 in je bilo v njih med drugim opredeljeno:

„Oluščen riž: Riž, s katerega je odstranjena le zunanja luska.

Manj brušen riž: Riž, s katerega so bili odstranjeni zunanja luska, delno osemenje (perikarp) in vsaj del kalčka.“

19.      Na podlagi teh rezultatov so v carinskem laboratoriju inšpektorju svetovali, da oba vzorca riža razvrsti pod tarifno številko 1006 20 98 KN („oluščen riž“). Inšpektor je 27. novembra 2001 na podlagi tega priporočila riž razvrstil pod to carinsko tarifno številko in naslovil na ASAD odredbo za plačilo carinskih dajatev v znesku 541.394,80 NLG (245.674,25 EUR).

20.      ASAD je še naprej zagovarjal stališče, da bi bilo treba razvrstiti pod tarifno številko 1006 30 48 KN („manj brušen riž“) in da je, če nič drugega, odredba plačila v nasprotju s členom 220(2)(b) CZS, se neuspešno pritožil in končno vložil tožbo proti odredbi plačila.

21.      Predložitveno sodišče predpostavlja, da je bil z riža odstranjen vsaj del osemenja (perikarpa). Zato meni, da bi bilo riž po HS in pojasnjevalnih opombah SCO treba razvrstiti pod tarifno številko 1006.30 HS. Rezultati analize vzorcev pa so po njegovem mnenju drugačni zato, ker je v skladu z dodatno opombo 1(f) in navodilih za analizo, ki temeljijo na njej, za to razvrstitev potrebna dodatna odstranitev (po eni strani) kalčka iz riževega zrna. Po mnenju Sodišča so zato zaradi različnih zahtev sicer izpolnjeni pogoji za razvrstitev pod tarifno številko 1006.30 HS, niso pa izpolnjeni pogoji za razvrstitev pod tarifno številko 1006 30 48 KN. Dodatno merilo za razlikovanje je po mnenju Sodišča povzročilo „skok na drugo tarifno številko“.

22.      Skupnost se je s sklenitvijo Konvencije o HS zavezala, da ne bo spremenila vsebine tarifnih podštevilk HS. Ker je dodatna opomba zato v navzkrižju s HS, je njena veljavnost zaradi obveznosti Skupnosti po mednarodnem javnem pravu dvomljiva.

23.      Če je dodatna opomba 1 veljavna, se predložitveno sodišče sprašuje, ali se je ASAD lahko zanesel na to, da bo za manj brušen riž iz Arube lahko uveljavljal preferenčno tarifo. Tako bi ASAD po mnenju predložitvenega sodišča zaradi prednostnega položaja HS sicer lahko dvomil o veljavnosti dodatne opombe 1. Vendar je to odvisno od tega, ali se je ASAD dovolj skrbno prepričal o pogojih za preferencialno obravnavo, da je odredba plačila lahko v nasprotju z ravnanjem v dobri veri v smislu člena 220(2)(b) CZS.

24.      V teh okoliščinah je Gerechtshof te Amsterdam s sklepom z dne 28. junija 2004, ki je prispel na Sodišče 22. julija 2004, odločilo, da prekine odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predloži ti vprašanji:

„1.      Ali je dodatna opomba (ES) 1 poglavja 10 Skupne carinske tarife, kot izhaja iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, veljavna, če določa druge zahteve glede pojma ‚manj brušeni riž‘ kot tiste, ki jih določa pojasnjevalna opomba Mednarodnega carinskega sveta v zvezi s tarifno številko 1006 harmoniziranega sistema?

2.      Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, ali se zainteresirana oseba v okoliščinah, ko je poznala dodatno opombo (ES) 1(f) poglavja 10 Skupne carinske tarife ali bi jo morala poznati, ampak ni vedela, da je bila ta opomba veljavna, ali bi lahko vsaj podvomila o tem, ob upoštevanju različnega opisa v pojasnjevalni opombi Mednarodnega carinskega sveta v zvezi s tarifno številko 1006 HS, lahko sklicuje na svojo dobro vero na podlagi člena 220(2)(b)(4) Carinskega zakonika Skupnosti?“

25.      V postopku pred Sodiščem so pisna stališča predložili ASAD, inšpektor, Komisija in nizozemska vlada.

IV – Pravna presoja

A –    Prvo vprašanje: veljavnost dodatne opombe 1

26.      Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je dodatna opomba 1 zaradi nezdružljivosti s HS neveljavna.

27.      Skupnost je podpisnica Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu. Določbe Konvencije so zanjo zato zavezujoče. Na podlagi člena 300(7) Pogodbe ES imajo obveznosti Skupnosti po mednarodnem javnem pravu „vmesni položaj“, kar pomeni, da so po pomembnosti sicer pod primarno zakonodajo, a nad sekundarno zakonodajo Skupnosti. Sekundarno zakonodajo Skupnosti je zato treba razlagati v skladu z določbami harmoniziranega sistema. Kombinirana nomenklatura temelji na uredbi in zato sodi v sekundarno zakonodajo Skupnosti.

28.      Ena od obveznosti po Konvenciji o HS je na podlagi njenega člena 3(1)(a) to, da Skupnost uporablja tarifne številke in podštevilke HS, ne da bi spremenila njihovo vsebino.(4) V skladu s tem se je Skupnost po mednarodnem javnem pravu zavezala, da ne bo dajala nobenih navodil za razvrščanje blaga, zaradi katerih bi bilo blago v KN razvrščeno v drugačno tarifno podštevilko od zadevne tarifne podštevilke HS.

29.      Tukaj se postavlja vprašanje, ali je treba zaradi dodatne opombe 1 riž, s katerega ni bila odstranjena samo zunanja luska, razvrstiti v tarifno podštevilko 1006 20 KN, čeprav bi ga bilo v HS treba razvrstiti v tarifno poštevilko 1006.30 HS. Če namreč dodatna opomba 1 povzroči ta „skok na drugo tarifno številko“, so dvomi predložitvenega sodišča o njeni veljavnosti utemeljeni.

1.      Razvrstitev riža v skladu s HS

30.      V HS ni opredelitev tarifnih podštevilk od 1006.10 do 1006.40. Iz opisa in sistematike tarifnih podštevilk pa je mogoče sklepati, da tarifna podštevilka 1006.10 HS zajema neobdelan neoluščen riž, tarifna podštevilka 1006.20 HS oluščen riž, s katerega je bila odstranjena samo zunanja luska, tarifna podštevilka 1006.30 HS ves dodatno obdelan riž in tarifna podštevilka 1006.40 HS lomljen riž, ki nastane pri obdelavi riža.(5)

31.      Zlasti je iz opisa tarifne podštevilke 1006.20 HS, ki v angleški različici določa „brown rice“ (rjavi riž) in v francoski prav tako „riz brun“ (rjavi riž) in „riz cargo“ (cargo riž), mogoče sklepati, da ta tarifna podštevilka zajema samo riž, s katerega je bila odstranjena samo zunanja luska, ne pa tudi osemenje (perikarp). To je mogoče sklepati zato, ker riž v nasprotnem primeru ne bi bil več rjav, po drugi strani pa je to v skladu s splošnim razumevanjem in uveljavljeno trgovinsko prakso, kot to med drugim navaja Komisija.

32.      Da tarifna podštevilka 1006.30 HS zajema ves dodatno obdelan riž, ki ni lomljen riž po tarifni podštevilki 1006.40 HS, je mogoče sklepati iz opisa manj brušenega in dobro brušenega riža ter nepomembnosti drugih korakov obdelave za razvrstitev – na primer poliranja ali glaziranja.

33.      V skladu z besedilom in sistematiko tarifnih podštevilk HS je riž zato treba razvrstiti v tarifno podštevilko 1006.30 HS, čim z njega ni odstranjena samo zunanja luska. Zato je treba že riž, s katerega je delno odstranjeno osemenje (perikarp), razvrstiti v tarifno podštevilko 1006.30 HS.

34.      To razlago potrjujejo tudi pojasnjevalne opombe SCO.(6) V skladu z njimi tarifna podštevilka 1006.20 HS zajema riž, s katerega je odstranjena zunanja luska, ki pa je še vedno zavit v osemenje (perikarp) (angleška različica: „still enclosed in the pericarp“) oziroma ki še ima osemenje (perikarp) (francoska različica: „conserve encore sa pellicule propre“). Poleg tega je manj brušen riž v pojasnjevalnih opombah opredeljen kot cela riževa zrna, s katerih je bilo delno odstranjeno osemenje (perikarp). To se v celoti ujema z zgornjo razlago.

35.      V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča so pojasnjevalne opombe SCO pomemben, čeprav nezavezujoč pripomoček za razlago posameznih tarifnih številk.(7)

2.      Razvrstitev riža v skladu s KN

36.      Tarifne podštevilke 1006 10, 1006 20, 1006 30 in 1006 40 KN imajo enako besedilo in sistem kot tarifne podštevilke HS. Zato je treba najprej opozoriti, da je razvrstitev riža v skladu z besedilom in sistematiko tarifnih številk KN enaka razvrstitvi po HS.

37.      Obenem pa so v dodatni opombi 1 KN pojasnila, ki opredeljujejo riž v različnih fazah obdelave.

38.      Opredelitvi neoluščenega riža in oluščenega nebrušenega riža iz dodatne opombe 1(d) in (e) se ujemata z opredelitvama SCO in z razlago tarifnih podštevilk HS. Zlasti je v tarifni podštevilki 1006 20 kot „oluščen nebrušen riž“ opredeljen riž, s katerega je odstranjena samo zunanja luska. Dodatno obdelanega riža, s katerega je bil na primer odstranjen že tudi del osemenja (perikarpa), se zato tudi v skladu z dodatno opombo 1(e) ne sme več razvrstiti v tarifno podštevilko 1006 20.

39.      Nasprotno se opredelitvi iz dodatne opombe 1(f) in (g) razlikujeta od določb HS in pojasnjevalnih opomb SCO. V skladu z dodatno opombo 1(f) je „manj brušen riž“ riž, s katerega so bili odstranjeni ne samo zunanja luska in delno osemenje (perikarp), ampak tudi del kalčka, torej ta točka vsebuje dodatno merilo.

40.      Taka razlaga bi bila v nasprotju s sistematiko tarifnih številk in točko (e) opombe, saj riža, s katerega je odstranjeno delno osemenje (perikarp), kalček pa je cel, ne bi bilo več mogoče razvrstiti pod nobeno tarifno podštevilko. S takega riža namreč ne bi bila odstranjena samo zunanja luska, tako da ga ne bi bilo več mogoče opredeliti kot oluščeni nebrušeni rjavi riž. Po drugi strani pa z njega ne bi bilo odstranjenih dovolj delov, da bi ga lahko razvrstili kot manj brušen riž.

41.      Pravne predpise je treba po možnosti razlagati tako, da se preprečijo nasprotja in navzkrižje s hierarhično višjimi predpisi. Zato je treba dati prednost drugačni razlagi, s katero se preprečijo taka nasprotja in navzkrižja.

42.      Tako je lahko omemba kalčka v dodatni opombi 1(f) namenjena tudi razlikovanju od „dobro brušenega riža“. V skladu s tem je potem jasno, da je riž, s katerega je odstranjen del kalčka, še vedno mogoče razvrstiti kot manj brušen riž. Vzporedno je namreč iz dodatne opombe 1(g) mogoče sklepati, da je za razvrstitev kot dobro brušen riž potrebna odstranitev celotnega kalčka.

43.      Če kot merilo za razlikovanje med manj brušenim in dobro brušenim rižem upoštevamo kalček, ni nevarnosti skoka na drugo tarifno številko, saj obe vrsti riža sodita v isto tarifno podštevilko 1006 30. Hkrati se tako izognemo morebitnim vrzelim pri razvrščanju in ohranimo sistematiko tarifnih podštevilk in opomb.

44.      Dodatno opombo 1(f) je zato treba razlagati tako, da odstranitev dela kalčka ni omenjena kot dodaten pogoj za razvrstitev riža kot „manj brušenega“ za razliko od „oluščenega“, ampak samo kot pojasnilo, da odstranitev dela kalčka z riža še ni razlog za razvrstitev riža kot „dobro brušenega“.

3.      Predlog

45.      Tako v skladu s KN kot tudi s HS je riž, s katerega ni odstranjena samo zunanja luska, treba razvrstiti v tarifno podštevilko 1006 30. Dodatna opomba 1 ne določa nobenih drugih pogojev za razvrstitev kot HS in ne povzroča „skoka na drugo tarifno številko“. Zato je dodatna opomba 1 brez dvoma veljavna.

B –    Drugo vprašanje: zahteve za dobro vero iz člena 220(2)(b)(4) Carinskega zakonika

46.      Drugo vprašanje predložitveno sodišče postavlja pod pogojem, da je dodatna opomba 1 veljavna. Ta pogoj je izpolnjen. Vendar je predložitveno sodišče pri postavitvi tega pogoja domnevalo, da bi bilo treba riž iz spora o glavni stvari v skladu z dodatno opombo 1 razvrstiti v tarifno podštevilko 1006 20 98, s tem pa dodatna opomba ne bi bila samo v navzkrižju s HS, ampak bi upravičila tudi plačilno odredbo iz spora o glavni stvari, naslovljeno na ASAD. Kajti samo v tem primeru se še postavlja vprašanje, ali se ASAD na podlagi člena 220(2)(b)(4) Carinskega zakonika, da bi se izognil plačilu, lahko sklicuje na ravnanje v dobri veri. Glede na zgornje ugotovitve to ni mogoče. Odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje tako ni potreben.

V –    Predlog

47.      Na podlagi zgornjih premislekov predlagam Sodišču, da Gerechtshof te Amsterdam na njegovo vprašanje za predhodno odločanje odgovori:

Preučitev predloženega vprašanja ni razkrila ničesar, kar bi omajalo veljavnost dodatne opombe 1 poglavja 10 Kombinirane nomenklature, kot izhaja iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. V dodatni opombi niso določeni nobeni dodatni pogoji za razvrstitev riža kot „manj brušen riž“, ki jih ne bi določala že harmonizirani sistem in pojasnjevalne opombe Svetovne carinske organizacije.

---

1 – Jezik izvirnika: nemščina.

---

2 – Glej Mednarodno konvencijo o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, UL 1987, L 198, str. 3.

---

3 – Glej Uredbo (ES) št. 2700/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2000 o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti, UL L 311, str. 17.

---

4 – Glej točko 6 teh sklepnih predlogov.

---

5 – Glej točki 7 in 8 teh sklepnih predlogov.

---

6 – V zvezi s tem glej točki 9 in 10 teh sklepnih predlogov.

---

7 – Glej zlasti sodbo z dne 10. decembra 1998 v zadevi Glob-Sped AG (C-328/97, Recueil, str. I‑8357, točka 26) in sodbo z dne 6. novembra 1997 v zadevi LTM (C-201/96, Recueil, str. I‑6147, točka 17).