SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (drugi senat)

z dne 26. oktobra 2004

Zadeva T-55/03

Philippe Brendel

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uradniki – Imenovanje – Razporeditev v naziv in plačilni razred – Bonifikacija plačilnega razreda zaradi dobe službovanja – Odškodninska tožba“

Celotno besedilo v francoskem jeziku II - 0000

Predmet:         Tožba, katere predmet je na eni strani predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije o razporeditvi tožeče stranke v naziv A 7, plačilni razred 2, in na drugi strani zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi jo tožeča stranka utrpela.

Odločitev:         Komisiji se naloži plačilo zamudnih obresti za znesek, ki je razlika med osebnim prejemkom, do katerega je upravičena tožeča stranka in ki ustreza nazivu A 7, plačilni razred 3, in osebnim prejemkom, ki ustreza nazivu A 7, plačilni razred 2, od dne 16. aprila 2001 dalje; te obresti je treba obračunati od različnih trenutkov zapadlosti, ko bi moral biti posamezen znesek izplačan na podlagi Kadrovskih predpisov, in do celotnega izplačila. Obrestna mera, ki jo je treba uporabiti, se izračuna na podlagi obrestne mere, ki jo je za različne faze zadevnega obdobja določila Evropska centralna banka za glavne refinančne operacije, povečane za dve točki. O predlogu za plačilo razlike med osebnim prejemkom, do katerega je tožeča stranka upravičena in ki ustreza nazivu A 7, plačilni razred 3, in osebnim prejemkom za naziv A 7, plačilni razred 2, od 16. marca 2001 dalje, ni treba odločiti. V preostalem delu se tožba zavrne. Komisija nosi svoje stroške in tri četrtine stroškov tožeče stranke. Tožeča stranka nosi eno četrtino svojih stroškov.

Povzetek

1.     Uradniki – Tožba – Dopustnost – Akt, ki med postopkom nadomesti izpodbijani akt – Obveznost uporabe predhodnega postopka – Izjema

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.     Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv in razporeditev v plačilni razred – Imenovanje v višji karierni naziv – Pooblastilo za odločanje po prostem preudarku organa, pristojnega za imenovanja – Sodni nadzor – Omejitve – Obveznost preučitve možnosti za tako imenovanje v določenih primerih – Pravica do imenovanja v višji karierni naziv – Odsotnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(2))

3.     Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv in razporeditev v plačilni razred – Imenovanje v višji karierni naziv – Določitev ravni delovnih izkušenj – Upoštevanje kategorije prejšnjega delovnega mesta – Dokaz zadevne osebe o višji dejanski ravni – Dopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(2))

4.     Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv in razporeditev v plačilni razred – Imenovanje v višji karierni naziv – Dolžnost obrazložitve – Obseg

5.     Uradniki – Dolžna skrbnost uprave – Obseg – Omejitve

6.     Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Nezakonita razporeditev v plačilni razred ob zaposlitvi – Poznejša retroaktivna poprava – Škoda, ki nastane zaradi zamude pri plačilu osebnega prejemka – Dodelitev zamudnih obresti

1.     V skladu z zahtevo po ekonomičnosti postopka pomeni akt, ki med postopkom nadomesti izpodbijani akt z istim predmetom, novo okoliščino, ki tožečim strankam omogoči prilagoditev predlogov in tožbenih razlogov.

Nasprotno iz členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov izhaja, da je tožba, vložena zoper akt, ki posega v položaj posameznika in ki ima obliko odločbe organa, pristojnega za imenovanja, dopustna le, če je zadevna oseba predhodno pri tem organu vložila pritožbo in če je bila ta izrecno ali z molkom zavrnjena, kar velja tudi za novo odločbo, ki po preučitvi nadomesti prejšnjo odločbo.

Vendar pa, v primeru, ko je bila pred tožbo, ki je bila prvotno vložena zoper akt, ki je bil medtem nadomeščen, vložena pritožba in so bile s tem izpolnjene zahteve iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov in ko od tedaj izpodbijani akt, ki je retroaktivno med postopkom nadomestil izvirni akt, temelji na istih dejanskih in pravnih okoliščinah kot akt, zoper katerega je bila tožba prvotno vložena, je treba šteti za izpolnjeno obveznost, vključno glede novega izpodbijanega akta, uradnikov, da pri organu, pristojnemu za imenovanja, vložijo pritožbo zoper akte, ki posegajo v njihov položaj, katere spoštovanje je v skladu s členom 91(2) Kadrovskih predpisov pogoj za dopustnost tožb v okviru sporov.

(Glej točke od 50 do 52 in 56.)

Napotitev na: Sodišče, 3. marec 1982, Alpha Steel proti Komisiji, 14/81, Recueil, str. 749, točka 8; Sodišče, 17. januar 1989, Vainker proti Parlamentu, 293/87, Recueil, str. 23, točka 7; Sodišče prve stopnje, 15. september 1998, De Persio proti Komisiji, T-23/96, RecFP, str. I-A-483 in II-1413, točka 32; Sodišče prve stopnje, 6. julij 2001, Tsarnavas proti Komisiji, T-161/00, RecFP, str. I-A-155 in II-721, točka 30.

2.     Člen 31(2) Kadrovskih predpisov določa možnost odstopanja od načela, v skladu s katerim je vsak uradnik razporejen v osnovni naziv svoje kategorije. Odločba o razporeditvi, na podlagi člena 31(2) Kadrovskih predpisov, temelji ob upoštevanju pogojev razporeditve, za katere se je organ, pristojen za imenovanja, morebiti zavezal v obvestilu o prostem delovnem mestu, na širokem pooblastilu za odločanje po prostem preudarku tega organa. V okviru nadzora, ki ga opravlja na tem področju, Sodišče prve stopnje pri presojanju ne more nadomestiti organa, pristojnega za imenovanja. Omejiti se mora na preverjanje, ali so bila kršena bistvena pravila postopka, ali je organ, pristojen za imenovanja, svojo odločbo utemeljil z nepravilnim ali nepopolnim dejanskim stanjem in ali je v okviru odločbe prišlo do zlorabe pooblastil, očitne napačne presoje ali nezadostne obrazložitve.

Organ, pristojen za imenovanja, je v posebnih okoliščinah, kot je na primer izredna usposobljenost kandidata, dolžan opraviti dejansko presojo morebitne uporabe člena 31(2) Kadrovskih predpisov, pri čemer je ta obveznost pomembna zlasti takrat, kadar posebne potrebe službe zahtevajo zaposlitev posebej usposobljenega kandidata ali kadar je oseba, ki je bila zaposlena, izredno usposobljena in zahteva uporabo teh določb. Novozaposleni uradniki, tudi če izpolnjujejo zahteve za razporeditev v višji karierni naziv, kljub temu nimajo pravice do take razporeditve.

(Glej točki 60 in 61.)

Napotitev na: Sodišče, 29. junij 1994, Klinke proti Sodišču, C-298/93 P, Recueil, str. I-3009, točka 31; Sodišče prve stopnje, 5. oktober 1995, Alexopoulou proti Komisiji, T-17/95, RecFP, str. I-A-227 in II-683, točka 21; Sodišče prve stopnje, 13. februar 1998, Alexopoulou proti Komisiji, T-195/96, RecFP, str. I-A-51 in II‑117, točke 38, 39 in 44, potrdilo Sodišče, 1. julij 1999, Alexopoulou proti Komisiji, C-155/98 P, Recueil, str. I-4069, in navedena sodna praksa; Sodišče prve stopnje, 11. julij 2002, Wasmeier proti Komisiji, T-381/00, RecFP, str. I‑A‑125 in II-677, točka 56; Sodišče prve stopnje, 17. december 2003, Chawdhry proti Komisiji, T-133/02, RecFP, str. I-A-329 in II-1617, točka 44.

3.     Uprava, ki se za določitev ravni delovnih izkušenj, pridobljenih pred prevzemom dolžnosti, navezuje na kategorijo prejšnjega delovnega mesta, pri tem ne prekorači meja svojega širokega pooblastila za odločanje po prostem preudarku na področju razporejanja. Kljub temu mora biti uradniku zaradi razporeditve ob zaposlitvi omogočeno, da dokaže, da je bila raven nalog, ki jih je opravljal v okviru institucije, višja od tiste, ki ustreza kategoriji, ki ji je pripadal.

(Glej točki 93 in 94.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 11. februar 1999, Carrasco Benítez proti EMEI, T-79/98, RecFP, str. I-A-29 in II-127, točki 45 in 46.

4.     Dolžnost obrazložitve odločbe o razporeditvi v naziv je lahko ustrezno izpolnjena v fazi odločbe o pritožbi in zadošča, da se obrazložitev nanaša na izpolnjevanje zakonskih pogojev, s katerimi Kadrovski predpisi pogojujejo pravilnost postopka razporeditve, pri čemer razkritje primerjalne presoje, ki jo je opravil organ, pristojen za imenovanja, ni potrebno. Dovolj je, da organ, pristojen za imenovanja, zadevnemu uradniku poda posamezen in primeren razlog za upravičenje odločbe, ki je bila glede njega sprejeta. Institucija zadevni osebi ni dolžna predložiti natančnih statističnih podatkov v zvezi z razporeditvijo v naziv in v plačilni razred drugih uradnikov, ki so bili izbrani na primerljivem natečaju. Tako natančni podatki niso primerni za preverjanje pravilnosti ocene usposobljenosti zadevne osebe, zlasti glede na posebnost te ocene in njeno omejenost na obravnavani primer.

(Glej točke 120, 123 in 124.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 5 oktober 1995, zgoraj navedena sodba Alexopoulou proti Komisiji, točka 27; Sodišče prve stopnje, 14. junij 2001, McAuley proti Svetu, T-230/99, RecFP, str. I-A-127 in II-583, točka 52, in navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Chawdhry proti Komisiji, točke od 119 do 122.

5.     Dolžnost skrbnosti, ki jo ima uprava do svojih uslužbencev, je izraz ravnovesja medsebojnih pravic in dolžnosti, ki so jih Kadrovski predpisi oblikovali v odnosih med javnimi organi in uslužbenci v javnih službah. Ta dolžnost pomeni zlasti, da uprava, kadar odloča o položaju uradnika ali uslužbenca, upošteva vse okoliščine, ki bi lahko vplivale na njeno odločitev, in da pri tem upošteva ne samo interes službe, temveč interes zadevnega uradnika. Zaščita pravic in interesov uradnikov pa je omejena s spoštovanjem veljavnih pravil.

(Glej točko 133.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 6. julij 1999, Forvass proti Komisiji, T‑203/97, RecFP, str. I-A-129 in II-705, točki 53 in 54, in navedena sodna praksa.

6.     Uradnik, ki je bil prvotno razporejen v plačilni razred nezakonito, kar pa je bilo pozneje popravljeno z retroaktivno odločbo, je upravičen do zamudnih obresti za zneske, dolgovane na podlagi tega popravka, in sicer od dneva, ko je imel organ, pristojen za imenovanja, na voljo vse dejavnike za ustrezno razporeditev.

(Glej točke od 153 do 155.)