Zadeva C-495/03

Intermodal Transports BV

proti

Staatssecretaris van Financiën

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden)

„Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Uvrstitev v kombinirano nomenklaturo – Tarifna številka 8709 – Traktor ‚Magnum ET120 Terminal Tractor‘ – Člen 234 ES – Dolžnost nacionalnega sodišča, da predloži vprašanje za predhodno odločanje – Pogoji – Zavezujoča tarifna informacija, ki so jo carinski organi druge države članice izdali za podobno vozilo nekomu tretjemu“

Povzetek sodbe

1.        Skupna carinska tarifa – Uvrstitev blaga – Nepravilna zavezujoča tarifna informacija – Obseg – Sklicevanje tretjega v okviru spora pred sodiščem druge države članice – Izključitev

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 12)

2.        Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Obveznost predložitve – Nacionalno sodišče, ki mu je predložen spor glede tarifne uvrstitve blaga in ki kot napačno ocenjuje predloženo zavezujočo tarifno informacijo, ki je bila izdana tretjemu – Neobstoj obveznosti predložitve – Pogoji

(člen 234 ES)

3.        Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Vozilo, namenjeno za premikanje polpriklopnikov na terenu in v industrijskih zgradbah – Uvrstitev pod tarifno številko 8709 kombinirane nomenklature, ki se nanaša na samovozne delovne vozičke, ki se uporabljajo za prevoz blaga, in traktorske vozičke, ki se uporabljajo na železniških postajah – Izključitev

1.        Iz člena 12 Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti izhaja, da zavezujoča tarifna informacija ustvarja pravice le za njenega naslovnika in le glede blaga, ki je v njej navedeno. Zato je sodišče države članice iz tega pravilno sklepalo, da se v sporu, o katerem odloča, stranke nimajo pravice sklicevati na zavezujočo tarifno informacijo glede podobnega blaga, ki so jo tretjemu izdali organi druge države članice.

(Glej točko 27.)

2.        Člen 234 ES je treba, kadar je v okviru spora o uvrstitvi določenega blaga pod tarifno številko, o katerem odloča nacionalno sodišče, predložena zavezujoča tarifna informacija, ki so jo carinski organi neke države članice izdali nekomu tretjemu, ki ni stranka postopka, in se nanaša na podobno blago, in kadar zadevno sodišče meni, da je uvrstitev pod tarifno številko v zadevni zavezujoči tarifni informaciji napačna, razlagati tako, da ti okoliščini, kadar gre za sodišče, zoper odločitev katerega v notranjem pravu obstaja pravno sredstvo, ne moreta imeti za posledico, da bi bilo to sodišče dolžno Sodišču predložiti vprašanja o razlagi prava.

Kadar gre za sodišče, zoper odločitev katerega v notranjem pravu ni pravnega sredstva, ti okoliščini sami po sebi ne bi smeli imeti avtomatično za posledico, da bi bilo to sodišče dolžno Sodišču predložiti vprašanja o razlagi prava. Vendar pa je tako sodišče, kadar se pred njim postavi vprašanje o pravu Skupnosti, vsekakor dolžno Sodišču predložiti vprašanje, razen če ugotovi, da zadevno vprašanje ni upoštevno, da je bila obravnavana določba Skupnosti že predmet razlage Sodišča ali da se pravilna uporaba prava Skupnosti kaže tako očitno, da o njej ni nobenega razumnega dvoma; ali gre za tak primer, je treba presoditi ob upoštevanju značilnosti, ki so lastne pravu Skupnosti, posebnih težav pri njegovi razlagi in tveganjih razhajanj v sodni praksi v Skupnosti. V zvezi s tem mora obstoj zavezujoče tarifne informacije, ki so jo izdali organi druge države članice, zadevno sodišče pripeljati do tega, da je zlasti pozorno pri svoji presoji morebitnega neobstoja razumnega dvoma o pravilnosti uporabe kombinirane nomenklature, zlasti ob upoštevanju treh zgoraj navedenih elementov za presojo.

(Glej točko 45 in točko 1 izreka.)

3.        Tarifno številko 8709 kombinirane nomenklature iz priloge I k Uredbi št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je bila spremenjena z Uredbo št. 2261/98, je treba razlagati tako, da ne velja za vozilo, ki ima dizelski motor z močjo 132 kW pri 2500 obratih/minuto, avtomatski menjalnik s štirimi prestavami za vožnjo naprej in eno za vzvratno vožnjo ter zaprto kabino in dvižni podest, ki omogoča dvigovanje za 60 cm, ima nosilnost 32.000 kg, majhen obračalni radij in je namenjeno za premikanje polpriklopnikov na terenu in v industrijskih zgradbah. Tako vozilo namreč ni ne samovozni delovni voziček, ki se uporablja za prevoz blaga, niti vlečno vozilo, ki se uporablja na peronih železniških postaj v smislu zadevne tarifne številke.

(Glej točko 64 in točko 2 izreka.)

SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 15. septembra 2005(*)

„Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Uvrstitev v kombinirano nomenklaturo – Tarifna številka 8709 – Traktor ‚Magnum ET120 Terminal Tractor‘ – Člen 234 ES – Dolžnost nacionalnega sodišča, da predloži vprašanje za predhodno odločanje – Pogoji – Zavezujoča tarifna informacija, ki so jo carinski organi druge države članice izdali za podobno vozilo nekomu tretjemu“

V zadevi C‑495/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) z odločbo z dne 21. novembra 2003, ki je prispela na Sodišče 24. novembra 2003, v postopku

Intermodal Transports BV

proti

Staatssecretaris van Financiën,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, K. Lenaerts, K. Schiemann (poročevalec), E. Juhász in M. Ilešič, sodniki,

generalna pravobranilka: C. Stix-Hackl,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka,

ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:

–        za Intermodal Transports BV R. Tusveld in G. van Slooten, belastingadviseurs,

–        za nizozemsko vlado H. G. Sevenster in C. ten Dam, zastopnici,

–        za avstrijsko vlado H. Dossi, zastopnik,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti J. Schieferer in D. W. V. Zijlstra, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 12. aprila 2005

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 234 ES in tarifne številke 8709 Kombinirane nomenklature iz priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998 (UL L 292, str. 1, v nadaljevanju: KN).

2        Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Intermodal Transports BV (v nadaljevanju: Intermodal), s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), in Staatsecretaris van Financiën (državnim sekretarjem za finance) zaradi uvrstitve določenih vozil z imenom „Magnum ET120 Terminal Tractor“ v KN. Navedena vozila imajo dizelski motor z močjo 132 kW pri 2500 obratih/minuto, avtomatski menjalnik s štirimi prestavami za vožnjo naprej in eno za vzvratno vožnjo ter zaprto kabino in dvižni podest, ki omogoča dvigovanje za 60 cm. Njihova nosilnost je 32.000 kg, imajo majhen obračalni radij in so namenjena za premikanje polpriklopnikov na terenu in v industrijskih zgradbah.

3        Prvo vprašanje za predhodno odločanje se nanaša na to, ali je treba zavezujočo tarifno informacijo, ki jo je izdal carinski organ neke države članice, upoštevati pri ugotavljanju, ali so morebiti nacionalna sodišča druge države članice, ki obravnavajo vprašanje uvrstitve v tarifne številke, dolžna Sodišču predložiti predhodno vprašanje. Drugo vprašanje se nanaša na pravilno uvrstitev obravnavanih vozil.

 Pravni okvir

 Kombinirana nomenklatura

4        KN temelji na svetovnem harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga (v nadaljevanju: HS), ki ga je sestavil Svet za carinsko sodelovanje, ki je postal Svetovna carinska organizacija in je bil uveden z mednarodno konvencijo, ki je bila sklenjena v Bruslju 14. junija 1983 (v nadaljevanju: Konvencija HS) in je bila v imenu Skupnosti odobrena s sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1), tako kot tudi Protokol o njenih spremembah z dne 24. junija 1986.

5        Tarifni številki 8701 in 8709 sodita v poglavje 87, oddelek XVII, drugega dela KN. To poglavje se nanaša na vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter na njihove dele in pribor. Opomba 2 v zadevnem poglavju navaja, da se „[z]a ‚traktorje‘ [...] štejejo v tem poglavju vozila, izdelana za vleko ali potiskanje drugega vozila, priprav ali tovora, bodisi da so ali da niso opremljena s pomožno napravo, ki v zvezi z glavnim namenom traktorja omogoča tudi prevoz priprav, orodja, semena, gnojila ali drugega blaga […]“.

6        V trenutku nastanka carinskega dolga, obravnavanega v postopku v glavni stvari, se je tarifna številka 8701 glasila tako: „Traktorji (z izjemo vlečnih vozil iz št. 8709)“. Podtarifna številka 8701 20 10 se je nanašala na „cestne traktorje za nove polpriklopnike“. Tarifna številka 8709 se je nanašala na „[s]amovozn[e] delovn[e] vozičk[e], brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, pristaniščih ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah; vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj; del[e] navedenih vozil“.

7        Splošna pravila za razlago KN, ki se nahajajo v njenem prvem delu, naslov I, A, določajo zlasti:

„Blago se v Kombinirani nomenklaturi uvršča po naslednjih načelih:

1.      Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po dalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.

[…]“

8        Na podlagi člena 6(1) Konvencije HS je bil pri Svetu za carinsko sodelovanje ustanovljen odbor z imenom „Odbor za harmonizirani sistem“, sestavljen iz predstavnikov vsake pogodbene stranke. V skladu s členom 7(1) Konvencije HS je naloga tega odbora zlasti predlaganje sprememb zadevne konvencije in priprava pojasnjevalnih opomb, mnenj o uvrstitvi in drugih mnenj o razlagi HS.

9        Pojasnjevalna opomba HS, ki se nanaša na tarifno številko 8701, določa:

„Za traktorje iz te tarifne številke se štejejo vozila s kolesi ali gosenicami, izdelana za vleko ali potiskanje drugega vozila, priprav ali tovora. [...]

Z izjemo vlečnih vozil, ki se uporabljajo na železniških postajah iz tarifne številke 87.09, sodijo v to tarifno številko traktorji vseh vrst in za vsako uporabo (poljedelski traktorji, gozdni traktorji, cestni traktorji, traktorji za javna dela, traktorji za dvigovanje tovora, idr.) ne glede na vrsto energije, ki jih poganja (batni motor na vžig z iskro ali s kompresijo, elektromotor, idr.) […]

Tu navedena vozila […] so lahko na drugi strani opremljena […] z napravo za priklop priklopnikov ali polpriklopnikov (zlasti traktorji in podobni stroji) […]“

10      Pojasnjevalna opomba HS, ki se nanaša na tarifno številko 8709, določa:

„Ta tarifna številka velja za vse vozičke, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, pristaniščih, letališčih za prevoz različnega tovora (blaga ali zabojnikov) na kratkih razdaljah ali za vleko majhnih priklopnikov na železniških postajah.

[…]

Bistvene značilnosti, skupne vozičkom iz te tarifne številke, ki omogočajo njihovo razlikovanje od vozil iz tarifnih številk 87.01, 87.03 ali 87.04, se lahko povzamejo, kot sledi:

1)      Zaradi svoje strukture in posebnih naprav, s katerimi so ponavadi opremljeni, jih ni mogoče uporabljati za prevoz oseb niti za prevoz blaga po cestah ali drugih javnih poteh.

2)      Njihova najvišja hitrost ponavadi ne preseže 30–35 km/h.

3)      Njihov obračalni radij je približno enak dolžini samega vozička.

Vozički iz te tarifne številke ponavadi nimajo zaprte kabine za vožnjo in včasih je prostor za voznika omejen le na podest, na katerem voznik vozi stoje. Včasih je nad voznikovim sedežem nameščena zaščita v obliki ogrodja ali kovinske mreže.

V to tarifno številko sodijo tudi taki vozički, ki jih upravlja oseba, ki hodi.

[…]

Traktorski vozički, ki se uporabljajo na železniških postajah, so v glavnem namenjeni za vleko ali potiskanje drugih vozil, zlasti majhnih priklopnikov. Sami ne prevažajo blaga. Ponavadi imajo lažje in šibkejše motorje kot traktorji iz tarifne številke 87.01. Vozila take vrste se lahko uporabljajo tudi na pomolih pristanišč, v skladiščih, idr.

[…]“

 Tarifne informacije

11      Člen 4 Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 302, str. 1), kot je bil spremenjen z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 82/97 z dne 19. decembra 1996 (UL 1997 L 17, str. 1, in popravek UL 1997 L 179, str. 11, v nadaljevanju: CZS), določa:

„V tem zakoniku veljajo naslednje opredelitve:

[...]

5)      ‚Odločba‘ pomeni upravni akt carinskih organov, s katerim ti v skladu s carinskimi predpisi odločijo o določeni zadevi, pri čemer ima to dejanje pravni učinek za eno ali več določenih ali določljivih oseb; ta izraz med drugim zajema tudi zavezujočo tarifno informacijo v smislu člena 12;

[...]“

12      Člen 9(1) CZS določa:

„Odločba, ki je za udeleženca ugodna, se prekliče ali spremeni v primerih [...], kadar ni bil ali ni več izpolnjen eden ali več pogojev za izdajo odločbe.“

13      Člen 12 CZS določa:

„[…]

2.      Zavezujoča tarifna informacija ali zavezujoča informacija o poreklu sta zavezujoči za carinske organe glede imetnika potrdila le v zvezi s tarifno uvrstitvijo ali določitvijo porekla blaga.

[...]

3.      Imetnik takšne informacije mora biti sposoben dokazati, da:

–        za tarifne namene: prijavljeno blago v vseh točkah ustreza blagu, opisanemu v potrdilu,

[...]

5.      Zavezujoča informacija preneha veljati:

(a) v primeru tarifne informacije:

         (i) če se sprejme uredba in informacija ni več v skladu s tako določeno zakonodajo,

         (ii) če se ne ujema več z razlago ene od nomenklatur iz člena 20(6):

–      na ravni Skupnosti zaradi sprememb pojasnjevalnih opomb h Kombinirani nomenklaturi ali zaradi sodbe Sodišča Evropskih skupnosti,

–      na mednarodni ravni zaradi mnenja o tarifni uvrstitvi ali sprememb pojasnjevalnih opomb k nomenklaturi [HS];

         (iii) če je informacija preklicana ali spremenjena v skladu s členom 9, pod pogojem, da je imetnik informacije o preklicu ali spremembi uradno obveščen.

Dan prenehanja veljavnosti zavezujoče informacije je za primere iz (i) in (ii) dan objave navedenih ukrepov ali v primeru mednarodnih ukrepov dan obvestila Komisije v Uradnem listu Evropskih skupnosti, serija C;

[…]“

14      Člen 5(1) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe št. 2913/92 (UL L 253, str. 1), kot je bil spremenjen z Uredbo Komisije (ES) št. 12/97 z dne 18. decembra 1996 (UL 1997 L 9, str. 1, v nadaljevanju: Uredba za izvajanje CZS) opredeljuje zavezujočo informacijo kot „informacijo [...], ki je ob izpolnjenih pogojih iz členov 6 in 7 zavezujoča za carinske uprave vseh držav članic Skupnosti“.

15      Člen 10 Uredbe za izvajanje CZS določa:

„1.      Brez poseganja v člena 5 in 64 [CZS] lahko zavezujočo informacijo uveljavlja samo njen imetnik.

[…]

3.      Imetnik zavezujoče informacije lahko to informacijo uporablja za neko blago samo, če se:

(a)      tarifne zadeve: carinskemu organu zadovoljivo dokaže, da zadevno blago v vseh pogledih ustreza blagu, opisanemu v predloženi informaciji;

[…]“

16      Člen 11 Uredbe za izvajanje CZS določa:

„Zavezujoče tarifne informacije, izdane s strani carinskega organa države članice od 1. januarja 1991, postanejo zavezujoče za carinske organe vseh držav članic pod enakimi pogoji.“

 Spor v glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje

17      Družba Intermodal je 1. marca 1999 za sprostitev v prosti promet prijavila motorna vozila z imenom „Magnum ET120 Terminal Tractors“. V navedeni prijavi so bila vozila uvrščena v tarifno številko 8709 KN.

18      Po opravljenem preverjanju so nizozemski carinski organi menili, da zadevna vozila sodijo v podtarifno številko 8701 20 10 KN. Zato so družbi Intermodal poslali odločbo o dodatnem plačilu.

19      Za utemeljitev tožbe, ki jo je je družba Intermodal vložila zoper zadevno odločbo pri Gerechtshofu te Amsterdam, je predložila predvsem zavezujočo tarifno informacijo (v nadaljevanju: ZTI) z dne 14. maja 1996, ki so jo izdali finski carinski organi. Zadevni dokument, ki je bil še veljaven, je bil naslovljen na v Tampereju (Finska) ustanovljeno družbo Sisu Terminal Systems Oy in je uvrščal vozila z nazivom „Sisu Terminaaltraktori“ v tarifno številko 8709 KN.

20      Navedeno sodišče je to tožbo zavrnilo z odločbo z dne 21. maja 2002. Ker je menilo, da iz splošnega pravila za razlago KN v njenem prvem delu, naslov I, A, točka 1, in iz ustaljene sodne prakse Sodišča izhaja, da je na splošno treba odločilno merilo za uvrščanje blaga v posamezno tarifno številko poiskati v njegovih značilnostih in objektivnih lastnostih, ki so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in v opombah oddelka ali obravnavanih poglavij, je zadevno sodišče menilo, da obravnavanih vozil ni mogoče uvrstiti v tarifno številko 8709, ker niso izdelana za prevoz blaga niti prilagojena za vleko peronskih vozičkov.

21      Ker je Gerechtshof te Amsterdam menilo, da je uvrstitev v podtarifno številko 8701 20 10 jasna, in ker je presodilo, da okoliščina, da so finski organi za podobno blago nekomu tretjemu izdali drugačno ZTI, ni taka, da bi vplivala na to presojo, je menilo, da Sodišču ni treba predložiti predloga za predhodno odločanje.

22      Družba Intermodal je zoper to odločbo pri Hoge Raadu der Nederlanden vložila kasacijsko pritožbo.

23      Ob ugotovitvi, da iz členov 4(5) ter 12(2) in (3) CZS ter iz člena 10 Uredbe za izvajanje CZS izhaja, da družba Intermodal ne bi smela črpati nobene pravice iz ZTI, v kateri ni naslovnica in ki se nanaša na drugo blago, se Hoge Raad der Nederlanden sprašuje, ali v okoliščinah, kot so te v sporu v glavni stvari, nacionalno sodišče, ki šteje, da taka ZTI, izdana nekomu tretjemu, vsebuje glede na KN očitno napačno uvrstitev, Sodišču ni dolžno predložiti predhodnega vprašanja. Kot navaja predložitveno sodišče, bi bila okoliščina, da ZTI na podlagi člena 12(5)(a)(ii), prva alinea, CZS preneha veljati, ko postane na podlagi sodbe Sodišča nezdružljiva z razlago KN, lahko v prid pritrdilnega odgovora na to vprašanje.

24      To sodišče želi tudi vedeti, ali je treba tarifno številko 8709 razlagati ozko, tako, da se iz nje izključijo v postopku v glavni stvari obravnavana vozila, ker niso namenjena prevozu niti niso taki traktorski vozički, ki se uporabljajo na železniških postajah, ali njim sorodni stroji, oziroma, ali je treba zadevno tarifno številko razlagati širše, tako kot predlagajo pojasnjevalne opombe HS, ki razširjajo pojem „traktorski vozički“ s tem, da k njim prištevajo tista vozila, ki se uporabljajo za vleko ali potiskanje drugih vozil, ne le na železniških postajah, ampak tudi v pristaniščih, skladiščih, idr.

25      V teh okoliščinah je Hoge Raad der Nederlanden prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Ali je nacionalno sodišče dolžno Sodišču Evropskih skupnosti predložiti vprašanja o razlagi KN, kadar se v okviru spora, o katerem odloča, ki se nanaša na uvrstitev določenega blaga v KN, zavezanec sklicuje na presojo carinskega organa, vsebovano v [ZTI], ki je bila za podobno blago izdana nekomu tretjemu, kadar sodišče samo meni, da zadevna [ZTI] ni v skladu s KN?

2.      Ali je treba razlagati tarifno številko 8709 KN tako, da taka vozila, kot so obravnavana vozila, sodijo v to tarifno številko?“

 Vprašanji za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje

26      Predložitveno sodišče s tem vprašanjem sprašuje, ali je dolžnost nacionalnega sodišča, ki odloča o sporu o uvrstitvi blaga v KN in pred katerim se stranka sklicuje na ZTI, ki se nanaša na podobno blago in so jo nekomu tretjemu, ki ni stranka postopka, izdali carinski organi druge države članice, da Sodišču predloži vprašanja o razlagi prava, če meni, da zadevna ZTI ni v skladu s KN in če namerava sprejeti uvrstitev v tarifno številko, ki je drugačna od tiste, ki je navedena v ZTI.

27      Glede tega je treba na začetku pojasniti, da je predložitveno sodišče pravilno štelo, da iz člena 12 CZS izhaja, da ZTI ustvarja pravice le za njenega naslovnika in le glede blaga, ki je v njej navedeno. Kot izhaja iz točke 23 te sodbe, je tako zadevno sodišče iz tega pravilno sklepalo, da se v sporu, o katerem odloča, družba Intermodal nima pravice sklicevati na ZTI, ki so jo izdali finski organi.

28      Glede vprašanja za predhodno odločanje in to pod prvič glede nacionalnih sodišč, zoper odločitev katerih po notranjem pravu obstaja sodno pravno sredstvo, izhaja iz člena 234, drugi odstavek, ES, kot sta opozorili nizozemska vlada in Komisija Evropskih skupnosti, da imajo taka sodišča možnost in ne dolžnost, da Sodišču predložijo vprašanje za predhodno odločanje o razlagi prava, če menijo, da je za njihovo sodbo potrebna odločba Sodišča o tem vprašanju.

29      V zvezi s tem je treba še zlasti opozoriti, da je namen dolžnosti nacionalnih sodišč, zoper odločitve katerih ni pravnega sredstva, da Sodišču predložijo vprašanje za predhodno odločanje, ki je določena v členu 234, tretji odstavek, ES, zlasti preprečiti, da bi se v neki državi članici uveljavila nacionalna sodna praksa, ki ne bi bila v skladu s pravili prava Skupnosti (glej zlasti sodbo z dne 22. februarja 2001 v zadevi Gomes Valente, C-393/98, Recueil, str. I‑1327, točka 17, in navedena sodna praksa).

30      Tak namen je dosežen, kadar so k predložitvi predhodnega vprašanja, z izjemo omejitev, ki jih Sodišče dovoljuje (sodba z dne 6. oktobra 1982 v zadevi Cilfit in drugi, 283/81, Recueil, str. 3415), zavezana vrhovna sodišča in vsa nacionalna sodišča, zoper odločitve katerih ni sodnega pravnega sredstva (glej sodbo z dne 4. junija 2002 v zadevi Lyckeskog, C-99/00, Recueil, str. I‑4839, točki 14 in 15, in navedena sodna praksa).

31      Po drugi strani je nacionalnim sodiščem, zoper odločitve katerih v notranjem pravu obstaja sodno pravno sredstvo, v Pogodbi ES dana možnost, da prosto presodijo, ali morebiti obstaja potreba za to, da Sodišču predložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe.

32      Okoliščina, da so carinski organi neke države članice nekomu tretjemu, ki ni stranka postopka, ki teče pred sodiščem, izdali za proizvod, ki je podoben proizvodu, ki se obravnava v zadevnem sporu, ZTI, na katero se nanaša določba sekundarne zakonodaje, kot je člen 12 CZS, ne ogroža proste presoje, ki jo daje zadevnemu sodišču člen 234 ES.

33      Glede nacionalnih sodišč, zoper odločitve katerih v notranjem pravu ni sodnega pravnega sredstva, je treba opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso člen 234, tretji odstavek, ES razlagati tako, da so ta sodišča, kadar se pred njimi postavi vprašanje o pravu Skupnosti, dolžna izpolniti svojo dolžnost, da Sodišču predložijo vprašanje, razen če se ugotovi, da zadevno vprašanje ni upoštevno, da je bila obravnavana določba Skupnosti že predmet razlage Sodišča ali da se pravilna uporaba prava Skupnosti kaže tako očitno, da o njej ni nobenega razumnega dvoma. Ali gre za tak primer, je treba presoditi ob upoštevanju značilnosti, ki so lastne pravu Skupnosti, posebnih težav pri njegovi razlagi in tveganjih razhajanj v sodni praksi v Skupnosti.

34      Zato mora okoliščina, da so carinski organi druge države članice nekomu tretjemu, ki ni stranka postopka, ki teče pred tem sodiščem, za določeno blago izdali ZTI, ki vsebuje drugačno razlago tarifnih številk KN od tiste, ki jo zadevno sodišče šteje za pravilno za podoben proizvod, ki je predmet zadevnega postopka, zanesljivo spodbuditi to sodišče, da je še zlasti pozorno pri svoji presoji morebitnega neobstoja razumnega dvoma o pravilnosti uporabe KN, zlasti ob upoštevanju v prejšnji točki navedenih treh elementov presoje.

35      Po drugi strani pa v nasprotju s tem, kar navajata družba Intermodal in Komisija in kot pravilno navajata nizozemska in avstrijska vlada, taka ZTI sama po sebi ne bi smela preprečiti nacionalnemu sodišču, da na podlagi preizkusa, ki ustreza zahtevam iz točk 33 in 34 te sodbe, ugotovi, da se v tem primeru pravilna uporaba tarifne številke KN kaže tako očitno, da zlasti glede na ustaljena razlagalna merila, ki jih je določilo Sodišče pri razvrščanju v KN, ni nobenega razumnega dvoma o načinu rešitve postavljenega vprašanja, niti ga v enakem primeru ne ovira, da bi odločilo, da Sodišču ne bo predložilo predloga za sprejetje predhodne odločbe in da bo zadevno vprašanje razrešilo na lastno odgovornost (zgoraj navedena sodba Cilfit in drugi, točka 16).

36      Zato je treba naprej opozoriti na to, da morebitna odstopanja pri uporabi predpisov v določenih državah članicah ne morejo vplivati na razlago skupne carinske tarife, ki temelji na besedilu posamezne tarifne številke (sodba z dne 7. maja 1991 v zadevi Post, C-120/90, Recueil, str. I‑2391, točka 24).

37      Drugič in brez poseganja v sporočilo sodbe z dne 30. septembra 2003 v zadevi Köbler (C-224/01, Recueil, str. I‑10239), sodna praksa, ki izhaja iz zgoraj navedene sodbe Cilfit in drugi, prepušča samemu nacionalnemu sodišču skrb za presojo, ali se pravilna uporaba prava Skupnosti kaže tako očitno, da ni nobenega razumnega dvoma, in da posledično odloči, da Sodišču ne bo predložilo vprašanja o razlagi prava Skupnosti, ki je postavljeno pred njim (sodba z dne 17. maja 2001 v zadevi TNT Traco, C-340/99, Recueil, str. I‑4109, točka 35).

38      Tretjič, obveznost Sodišču predložiti vprašanje, ki jo določa člen 234, tretji odstavek, ES sodi v okvir sodelovanja, ki je bilo uvedeno zaradi zagotovitve pravilne uporabe in enotne razlage prava Skupnosti v vseh državah članicah, med nacionalnimi sodišči, ki jih predstavljajo sodniki, ki so zadolženi za uporabo prava Skupnosti, in Sodiščem (glej zlasti sodbo v zgoraj navedeni zadevi Cilfit in drugi, točka 7; sodbo z dne 4. novembra 1997 v zadevi Parfums Christian Dior, C‑337/95, Recueil, str. I‑6013, točka 25, in zgoraj navedeno sodbo Gomes Valente, točka 17). Kot je bilo opozorjeno v točki 29 te sodbe, je njen namen zlasti to, da bi se preprečilo, da bi se v kateri državi članici uveljavila nacionalna sodna praksa, ki ne bi bila v skladu s pravili prava Skupnosti.

39      V teh okoliščinah je Sodišče seveda odločilo, da mora biti nacionalno sodišče, preden sklene, da se pravilna uporaba neke določbe prava Skupnosti kaže tako očitno, da ni nobenega razumnega dvoma o načinu rešitve postavljenega vprašanja, in da posledično Sodišču ne bo predložilo predhodnega vprašanja, zlasti prepričano, da bi se to zdelo enako očitno tudi sodiščem drugih držav članic in Sodišču (zgoraj navedena sodba Cilfit, točka 16). Po drugi strani pa ni mogoče od sodišč zahtevati, naj se prepričajo tudi o tem, da se to zdi enako očitno tudi organom, ki niso sodni, ampak upravni.

40      Četrtič, treba je opozoriti, da je namen mehanizma predhodnega odločanja iz člena 234 ES, kot izhaja iz samega besedila te določbe, zlasti to, da se nacionalnemu sodišču, ki odloča o sporu, ponudijo pojasnila, ki jih potrebuje, da bi v njem razsodilo. Po drugi strani pa se uporaba takega mehanizma ne bi smela nalagati nacionalnemu sodišču samo zato, ker lahko razlaga, ki jo bo sprejelo Sodišče o neki določeni tarifni številki, na podlagi neke določbe sekundarne zakonodaje, kot je člen 12 CZS, razveljavi ZTI, ki so jo izdali carinski organi neke države članice, ali ustavi prakso, ki so ji sledili zadevni organi, pri čemer ne ZTI ne praksa nista predmet spora, o katerem to sodišče odloča.

41      Glede okoliščine, da bi morebiti v dveh državah članicah lahko hkrati obstajali različni praksi upravnih organov in sodišč, kar bi, kot poudarja Komisija, škodovalo zahtevi po enotni uporabi skupne carinske tarife in bi, kot poudarja družba Intermodal, pripeljalo do tega, da bi bili podobni proizvodi predmet različnega uvrščanja glede na to, ali se uvažajo v eni ali drugi od državi članici, je treba poudariti, da obstajajo, kot sta to poudarili nizozemska in avstrijska vlada, različni mehanizmi, ki morajo zagotoviti, da so taka nasprotja le začasna.

42      Najprej iz členov 9 in 12(5)(a)(iii) CZS izhaja, da se ZTI lahko prekliče, če ni bil ali ni več izpolnjen eden ali več pogojev za njeno izdajo. Iz tega sledi, da ima carinski organ, če šteje razlago, ki jo je v začetku štel za napačno zaradi napačne presoje ali zaradi razvoja na področju uvrščanja v tarifne številke, pravico ugotoviti, da eden izmed pogojev za izdajo ZTI ni več izpolnjen in zadevno ZTI preklicati in tarifno uvrstitev blaga, na katero se nanaša, spremeniti (v tem smislu glej sodbo z dne 22. januarja 2004 v zadevi Timmermans Transport in Hoogenboom Production, C-133/02 in C-134/02, Recueil, str. I‑1125, točke od 21 do 25).

43      Dalje je treba opozoriti, da ZTI na podlagi člena 12(5)(a)(i) CZS zlasti preneha veljati, če zaradi sprejetja uredbe ni več v skladu s tako določeno zakonodajo. Na podlagi člena 9(1) Uredbe št. 2658/87 ima Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 10 navedene uredbe, pravico sprejeti take uredbe.

44      Končno bi, če bi bile tako opažene razlike kljub vsemu stalne, Sodišče lahko posredovalo na podlagi člena 226 ES. V zvezi s tem je treba zlasti opozoriti, da je praksa upravnih organov lahko predmet tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti države, kadar je razmeroma stalna in splošna (glej zlasti sodbi z dne 29. aprila 2004 v zadevi Komisija proti Nemčiji, C-387/99, Recueil, str. I-3751, točka 42, in z dne 26. aprila 2005 v zadevi Komisija proti Irski, C-494/01, ZOdl., str. I-3331, točka 28).

45      Glede na vse zgoraj povedano je treba na prvo vprašanje odgovoriti tako, da je treba člen 234 ES, kadar je v okviru spora o uvrstitvi določenega blaga v tarifno številko, o katerem odloča nacionalno sodišče, predložena ZTI, ki so jo carinski organi neke države članice izdali nekomu tretjemu, ki ni stranka postopka, in se nanaša na podobno blago, in kadar zadevno sodišče meni, da je uvrstitev v tarifno številko v zadevni ZTI napačna, razlagati tako, da ti okoliščini:

–        kadar gre za sodišče, zoper odločitev katerega v notranjem pravu obstaja pravno sredstvo, ne moreta imeti za posledico, da bi bilo to sodišče dolžno Sodišču predložiti vprašanja o razlagi prava;

–        kadar gre za sodišče, zoper odločitev katerega v notranjem pravu ni pravnega sredstva, sami po sebi ne bi smeli imeti avtomatično za posledico, da bi bilo to sodišče dolžno Sodišču predložiti vprašanja o razlagi prava.

Sodišče, zoper odločitve katerega v notranjem pravu ni pravnega sredstva, je, kadar se pred njim postavi vprašanje o pravu Skupnosti, vsekakor dolžno Sodišču predložiti vprašanje, razen če se ugotovi, da zadevno vprašanje ni upoštevno, da je bila obravnavana določba Skupnosti že predmet razlage Sodišča ali da se pravilna uporaba prava Skupnosti kaže tako očitno, da o njej ni nobenega razumnega dvoma; ali gre za tak primer, je treba presoditi ob upoštevanju značilnosti, ki so lastne pravu Skupnosti, posebnih težav pri njegovi razlagi in tveganjih razhajanj v sodni praksi v Skupnosti; v zvezi s tem, obstoj zgoraj obravnavane ZTI mora zadevno sodišče pripeljati do tega, da je zlasti pozorno pri svoji presoji morebitnega neobstoja razumnega dvoma o pravilnosti uporabe KN, zlasti ob upoštevanju treh zgoraj navedenih elementov za presojo.

 Drugo vprašanje

46      Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba tarifno številko 8709 KN razlagati tako, da sodi vozilo, ki ima enake značilnosti kot vozilo, ki je obravnavano v postopku v glavni stvari, v zadevno tarifno številko.

47      V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba zaradi pravne varnosti in preprostega nadzora odločilno merilo za uvrstitev blaga v tarifno številko na splošno iskati v njegovih objektivnih značilnostih in lastnostih, ki so opredeljene v besedilu tarifne številke KN in v opombah oddelka ali poglavja (glej zlasti sodbo z dne 16. septembra 2004 v zadevi DFDS, C-396/02, ZOdl., str. I-8439, točka 27, in navedena sodna praksa).

48      Pojasnjevalne opombe KN in HS pomembno prispevajo k razlagi vsebine različnih tarifnih številk, ne da bi bile pravno zavezujoče (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo DFDS, točka 28). Vsebina zadevnih opomb mora biti torej v skladu z določbami KN in jih ne sme spreminjati (glej zlasti sodbi z dne 9. februarja 1999 v zadevi ROSE Elektrotechnik, C-280/97, Recueil, str. I‑689, točka 23, in z dne 26. septembra 2000 v zadevi Eru Portuguesa, C-42/99, Recueil, str. I‑7691, točka 20).

49      V tem primeru se tarifna številka 8709 KN nanaša na „samovozne delovne vozičke, brez naprav za dviganje ali manipuliranje, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, pristaniščih ali na letališčih za prevoz blaga na kratkih razdaljah“ in na „vlečna vozila, ki se uporabljajo na peronih železniških postaj“ ter na njihove dele.

50      To besedilo vsebuje razlikovanje med dvema skupinama vozil, ki sta opredeljeni zlasti glede na določene fizične značilnostih vozil in/ali načine uporabe, ki jo omogočajo.

51      Glede „samovoznih delovnih vozičkov“ vsebuje to besedilo pojasnila, da so to taka vozila, ki se uporabljajo v tovarnah, skladiščih, pristaniščih ali letališčih, ki nimajo naprav za dviganje in služijo za prevoz blaga. V pojasnjevalnih opombah HS je glede tega dodatno navedeno, da imajo ti samovozni delovni vozički na primer podest ali ohišje, na katerih je naloženo blago.

52      Ker se v postopku v glavni stvari obravnavana vozila uporabljajo v industrijskih conah in skladiščih, očitno ne izpolnjujejo zahtevanih objektivnih pogojev, ker, kot pravilno poudarja nizozemska vlada, iz predložitvene odločbe izhaja, da zadevna vozila ne morejo zagotavljati prevoza blaga, ampak so namenjena samo za vleko polpriklopnikov s pomočjo dvižnega podesta.

53      V zvezi s „samovoznimi delovnimi vozički“ je treba najprej opozoriti na to, da tarifna številka 8701, ki je namenjena „traktorjem“, ki so opredeljeni v opombi 2 poglavja 87 kot vsa „vozila, izdelana za vleko ali potiskanje drugega vozila, priprav ali tovora“, kaže na to, da velja zadevna tarifna številka za vse tako opredeljene traktorje, razen za samovozne delovne vozičke iz tarifne številke 8709.

54      Besedilo te zadnjenavedene tarifne številke se nanaša na take samovozne delovne vozičke, ki se uporabljajo na železniških postajah. V nekaterih jezikovnih različicah, zlasti v angleški in nizozemski, se opredelitev še natančneje nanaša na perone na železniških postajah.

55      Glede tega je treba opozoriti, da lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča namen proizvoda pri uvrstitvi v posamezno tarifno številko pomeni objektivno merilo, če je namen tesno povezan z zadevnim proizvodom, pri čemer je treba tako povezanost presojati glede na njegove objektivne značilnosti in lastnosti (glej zlasti sodbo z dne 17. marca 2005 v zadevi Ikegami, C-467/03, ZOdl., str. I-2389, točka 23, in navedena sodna praksa).

56      Besedilo tarifne številke 8709 daje odločilen pomen dejstvu, da morajo biti zadevna vozila taka, kot se uporabljajo za vleko na železniških postajah, zlasti, kot izhaja iz določenih jezikovnih različic, na peronih.

57      Tako merilo napotuje na objektivne značilnosti vozička, ki morajo biti take, da se ga lahko brez nadaljnjega uporablja na železniških postajah, zlasti na peronih, in da je enak ali podoben vozilom, ki se dejansko uporabljajo na takih mestih.

58      Pojasnjevalne opombe HS potrjujejo, da so vozila, na katera se nanaša tarifna številka 8709, enaka tistim, ki se uporabljajo za vleko malih priklopnikov na železniških postajah.

59      Kot je ugotovilo predložitveno sodišče, imajo v tem primeru vozila, obravnavana v postopku v glavni stvari, dizelski motor z močjo 132 kW pri 2500 obratih/minuto, avtomatski menjalnik s štirimi prestavami za vožnjo naprej in eno za vzvratno vožnjo ter zaprto kabino in dvižni podest, ki omogoča dvigovanje za 60 cm. Njihova nosilnost je 32.000 kg, imajo majhen obračalni radij in so namenjena za premikanje polpriklopnikov.

60      Iz teh objektivnih značilnosti izhaja, da v postopku v glavni stvari obravnavana vozila očitno niso podobna vozilom, ki se dejansko uporabljajo za vleko na železniških postajah, zlasti na peronih, niti po svoji naravi narejena za tako uporabo.

61      Iz tega sledi, kot je pravilno navedla nizozemska vlada in v nasprotju s tezo, ki sta jo zagovarjali družba Intermodal in Komisija, da se za ta vozila ne uporablja tarifna številka 8709.

62      Poleg tega je mogoče omeniti, da tak zaključek potrjujejo tudi druge opredelitve v pojasnjevalnih opombah HS. Tako je v njih navedeno, da naj bi bile značilnosti, ki omogočajo razlikovanje vozil iz tarifne številke 8709 od traktorjev iz tarifne številke 8701, zlasti v omejeni najvišji hitrosti prvih vozil, ki ponavadi ne preseže 30–35 km/h, v njihovem obračalnem radiju, ki je približno enak dolžini vozička, v dejstvu, da jih ob upoštevanju njihovih posebnih naprav in njihove strukture ni mogoče uporabljati za prevoz blaga po cestah ali, še bolj, v okoliščini, da so ponavadi lažji in šibkejši od drugih. Te opombe opredeljujejo tudi, da vozički iz tarifne številka 8709 ponavadi nimajo zaprte kabine za vožnjo in se včasih mesto za voznika nahaja celo na podestu, na katerem voznik vozi stoje.

63      Treba je torej ugotoviti, da vozila, ki se obravnavajo v postopku v glavni stvari, nimajo značilnosti, ki so naštete v pojasnjevalnih opombah HS.

64      Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je treba tarifno številko 8709 KN razlagati tako, da ne velja za vozilo, ki ima dizelski motor z močjo 132 kW pri 2500 obratih/minuto, avtomatski menjalnik s štirimi prestavami za vožnjo naprej in eno za vzvratno vožnjo ter zaprto kabino in dvižni podest, ki omogoča dvigovanje za 60 cm, ima nosilnost 32.000 kg, majhen obračalni radij in je namenjeno za premikanje polpriklopnikov na terenu in v industrijskih zgradbah. Tako vozilo zato ni ne samovozni delovni voziček, ki se uporablja za prevoz blaga, niti traktorski voziček, ki se uporablja na železniških postajah v smislu zadevne tarifne številke.

 Stroški

65      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

1)      Člen 234 ES je treba, kadar je v okviru spora o uvrstitvi določenega blaga v tarifno številko, o katerem odloča nacionalno sodišče, predložena zavezujoča tarifna informacija, ki so jo carinski organi neke države članice izdali nekomu tretjemu, ki ni stranka postopka, in se nanaša na podobno blago, in kadar zadevno sodišče meni, da je uvrstitev v tarifno številko v zadevni zavezujoči tarifni informaciji napačna, razlagati tako, da ti okoliščini:

–      kadar gre za sodišče, zoper odločitev katerega v notranjem pravu obstaja pravno sredstvo, ne moreta imeti za posledico, da bi bilo to sodišče dolžno Sodišču predložiti vprašanja o razlagi prava;

–      kadar gre za sodišče, zoper odločitev katerega v notranjem pravu ni pravnega sredstva, sami po sebi ne bi smeli imeti avtomatično za posledico, da bi bilo to sodišče dolžno Sodišču predložiti vprašanja o razlagi prava.

Sodišče, zoper odločitve katerega v notranjem pravu ni pravnega sredstva, je, kadar se pred njim postavi vprašanje o pravu Skupnosti, vsekakor dolžno Sodišču predložiti vprašanje, razen če se ugotovi, da zadevno vprašanje ni upoštevno, da je bila obravnavana določba Skupnosti že predmet razlage Sodišča ali da se pravilna uporaba prava Skupnosti kaže tako očitno, da o njej ni nobenega razumnega dvoma; ali gre za tak primer, je treba presoditi ob upoštevanju značilnosti, ki so lastne pravu Skupnosti, posebnih težav pri njegovi razlagi in tveganjih razhajanj v sodni praksi v Skupnosti; v zvezi s tem, obstoj zgoraj obravnavane ZTI mora zadevno sodišče pripeljati do tega, da je zlasti pozorno pri svoji presoji morebitnega neobstoja razumnega dvoma o pravilnosti uporabe Kombinirane nomenklature iz priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str. 1), spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998, zlasti ob upoštevanju treh zgoraj navedenih elementov za presojo.

2)      Tarifno številko 8709 Kombinirane nomenklature je treba razlagati tako, da ne velja za vozilo, ki ima dizelski motor z močjo 132 kW pri 2500 obratih/minuto, avtomatski menjalnik s štirimi prestavami za vožnjo naprej in eno za vzvratno vožnjo ter zaprto kabino in dvižni podest, ki omogoča dvigovanje za 60 cm, ima nosilnost 32.000 kg, majhen obračalni radij in je namenjeno za premikanje polpriklopnikov na terenu in v industrijskih zgradbah. Tako vozilo namreč ni ne samovozni delovni voziček, ki se uporablja za prevoz blaga, niti vlečno vozilo, ki se uporablja na peronih železniških postaj v smislu zadevne tarifne številke.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nizozemščina.