Zadeva C-321/03

Dyson Ltd

proti

Registrar of Trade Marks

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division)

„Znamke – Približevanje zakonodaj – Direktiva 89/104/EGS – Člen 2 – Pojem znaka, ki lahko sestavlja znamko – Prozorna zbiralna posoda ali komora za zbiranje na površini sesalnika“

Povzetek sodbe

Približevanje zakonodaj – Znamke – Direktiva 89/104 – Znaki, ki lahko sestavljajo znamko

(Direktiva Sveta 89/104, člen 2)

Člen 2 Prve direktive Sveta 89/104 o blagovnih znamkah je treba razlagati tako, da predmet zahteve za registracijo znamke, ki se nanaša na prozorno zbiralno posodo ali komoro za zbiranje vseh oblik, ki si jih je mogoče zamisliti, ki je del površine sesalnika, ni „znak“ v smislu te določbe in zato ne more sestavljati znamke v smislu te določbe.

Predmet take zahteve, ki je dejansko zgolj posebna značilnost zadevnega proizvoda, se razteza na množino različnih oblikovnih možnosti in zato ni določen. Glede na izključnost, na kateri temelji pravo znamk, bi zato imetnik znamke s takim nedoločenim predmetom v nasprotju s ciljem, ki mu sledi člen 2 Direktive, pridobil neupravičeno konkurenčno prednost, saj bi lahko upravičeno oviral možnost konkurentov, da bi ponujali sesalnike, ki imajo na površini prozorno zbiralno posodo kakršnekoli oblike.

(Glej točke od 37 do 40 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (tretji senat)

z dne 25. januarja 2007(*)

„Znamke – Približevanje zakonodaj – Direktiva 89/104/EGS – Člen 2 – Pojem znaka, ki lahko sestavlja znamko – Prozorna zbiralna posoda ali komora za zbiranje na površini sesalnika“

V zadevi C-321/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division (Združeno kraljestvo), z odločbo z dne 6. junija 2003, ki je prispela na Sodišče 24. julija 2003, v postopku

Dyson Ltd

proti

Registrar of Trade Marks,

SODIŠČE (tretji senat),

v sestavi A. Rosas, predsednik senata, J. Malenovský in A. Ó Caoimh (poročevalec), sodniki,

generalni pravobranilec: P. Léger,

sodni tajnik: B. Fülöp, administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 25. aprila 2006,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Dyson Ltd H. Carr, QC, in D. R. Barron, solicitor,

–        za vlado Združenega kraljestva C. Jackson, nato E. O’Neill in C. White, zastopnice, skupaj z M. Tappinom, barrister,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti K. Banks in N. B. Rasmussen, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 14. septembra 2006

izreka naslednjo

Sodbo

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(3) Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL 1989, L 40, str. 1, v nadaljevanju: Direktiva).

2        Predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Dyson Ltd (v nadaljevanju: Dyson) in Registrar of Trade Marks (v nadaljevanju: Registrar), ker je Registrar zavrnil registracijo znamk, ki sta sestavljeni iz prozorne zbiralne posode ali komore za zbiranje (v nadaljevanju: zbiralna posoda), ki je del površine sesalnika.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3        V skladu s prvo uvodno izjavo Direktive je cilj te približati zakone o blagovnih znamkah v državah članicah, da bi se odpravile neskladnosti, ki lahko ovirajo prosti pretok blaga in storitev ter izkrivljajo konkurenco na skupnem trgu.

4        V sedmi uvodni izjavi Direktive je navedeno, da „doseganje ciljev, h katerim je usmerjeno približevanje zakonodaje, zahteva, da so pogoji pridobivanja in ohranjanja registrirane znamke na splošno enaki v vseh državah članicah“ in da „je nujno potrebno izdelati seznam znakov, ki lahko sestavljajo znamko, ob pogoju, da je zaradi takšnih znakov mogoče razlikovati blago ali storitve enega podjetja od blaga ali storitev drugih podjetij […]“.

5        Člen 2 Direktive z naslovom „Znaki, ki lahko sestavljajo znamko“ določa:

„Znamka je lahko sestavljena iz kakršnihkoli znakov, ki jih je mogoče predstaviti grafično, zlasti iz besed vključno z osebnimi imeni, slik, črk, števil, oblike blaga ali njegove embalaže, če se s pomočjo teh znakov blago in storitve nekega podjetja lahko razlikuje od blaga in storitev drugih podjetij.“

6        Člen 3 Direktive z naslovom „Razlogi za zavrnitev ali neveljavnost“ v odstavkih 1 in 3 določa:

„1.      Kot znamka se ne smejo registrirati ali, če so registrirani, se jih lahko razglasi za neveljavne:

a)      znaki, ki ne morejo sestavljati znamke;

b)      znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka;

c)      znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga;

[…]

e)      znaki, sestavljeni izključno iz:

–        oblike, ki izhaja iz same narave blaga, ali

–        oblike blaga, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, ali

–        oblike, ki daje blagu bistveno vrednost;

[…]

3.      Registracija znamke se ne zavrne, znamka pa se ne razglasi za neveljavno v skladu z odstavkom 1(b), (c) ali (d), če je pred datumom zahteve za registracijo in z njeno uporabo dobila razlikovalen značaj. Vsaka država članica lahko poleg tega predvidi, da ta določba velja tudi, če je znamka dobila razlikovalni učinek po datumu vložitve zahteve za registracijo ali po datumu registracije.“

 Nacionalna ureditev

7        Določbe oddelkov 1(1) in 3(1) zakona iz leta 1994 o blagovnih znamkah (Trade Marks Act 1994, v nadaljevanju: zakon iz leta 1994) določajo:

„1. (1) V tem zakonu besedna zveza ‚blagovna znamka‘ pomeni vse znake, ki jih je mogoče predstaviti grafično in zaradi katerih je mogoče blago in storitve enega podjetja razlikovati od blaga in storitev drugih podjetij.

Znamka je lahko sestavljena zlasti iz besed, vključno z osebnimi imeni, slik, črk, števil, oblike blaga ali njegove embalaže.

[…]

3. (1)          Zavrne se registracija:

a)      znakov, ki ne izpolnjujejo pogojev, naštetih v oddelku 1(1);

b)      blagovnih znamk, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka;

c)       znamk, ki jih sestavljajo izključno znaki ali označbe, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitev ali druge lastnosti blaga;

d)      znamk, ki sestojijo izključno iz znakov in označb, ki so postali običajni v jezikovni rabi ali v dobroverni ustaljeni praksi trgovanja.

Registracija znamke se ne zavrne v skladu s točkami (b), (c) ali (d), če je znamka pred datumom zahteve za registracijo z uporabo pridobila razlikovalno naravo.“

 Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje

8        Družba Dyson od leta 1993 izdeluje in trži sesalnik Dual Cyclone brez vrečke, pri katerem se umazanija in prah nalagata v prozorni plastični posodi, ki je del naprave.

9        Družba Notetry Ltd, katere lastnik je James Dyson, je 10. decembra 1996 pri Registrar vložila zahtevo za registracijo šestih znamk za „naprave za čiščenje, poliranje in šamponiranje tal in preprog; sesalnike; naprave za šamponiranje preprog; stroje za poliranje tal; dele in pribor za vse navedene proizvode“, ki spadajo v razred 9 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen. To zahtevo je 5. februarja 2002 prevzela družba Dyson.

10      Navedena zahteva je bila umaknjena za štiri od teh znamk, vendar je bila ohranjena za preostali znamki, ki sta opisani tako: „[Z]namka je sestavljena iz prozorne zbiralne posode ali komore za zbiranje, ki je del površine sesalnika, kot je prikazana na sliki.“ K obema opisoma je bila dodana predstavitev enega ali drugega od teh dveh modelov sesalnika brez vrečke, ki ga izdeluje in trži družba Dyson.

11      Zahteva je bila zavrnjena z odločbo Registrar, ki jo je 23. julija 2002 potrdil Hearing Officer. Družba Dyson je pri High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, proti tej odločbi vložila ugovor. Menila je, da sta zadevni znamki brez kakršnegakoli razlikovalnega učinka v smislu oddelka 3(1), prvi pododstavek, točka (b), zakona iz leta 1994 in da sta poleg tega opisni za zadevne proizvode iz zahteve za registracijo v smislu oddelka 3(1), prvi pododstavek, točka (c), istega zakona. High Court pa se vseeno sprašuje, ali sta navedeni znamki na datum vložitve zahteve, to je leta 1996, z uporabo pridobili razlikovalni učinek v smislu oddelka 3(1), drugi pododstavek, zakona iz leta 1994.

12      Glede na to High Court meni, da so potrošniki leta 1996 po eni strani prozorno zbiralno posodo dojemali kot znak, da je sesalnik, ki ga gledajo, sesalnik brez vrečke, in da so bili po drugi strani z reklamo in zaradi neobstoja proizvoda tekmeca – družba Dyson je takrat imela dejanski monopol nad to vrsto proizvoda – obveščeni, da sesalnike brez vrečke izdeluje družba Dyson. Vendar poudarja, da na ta datum družba Dyson še ni dejavno promovirala prozorne zbiralne posode kot znamke. Torej se ob upoštevanju točke 65 sodbe z dne 18. junija 2002 v zadevi Philips (C‑299/99, Recueil, str. I‑5475) sprašuje, ali za podelitev razlikovalnega učinka zadostuje zgolj dejanski monopol, ob upoštevanju miselne povezave med proizvodom in izdelovalcem, ali pa bi bilo poleg tega treba zahtevati promocijo znaka kot znamke.

13      V teh okoliščinah je High Court of Justice (England & Wales), Chancery Division, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:

„1.      Kadar prijavitelj uporablja znak (pri katerem ne gre za obliko), ki ga sestavlja funkcionalna značilnost, ki je del videza proizvoda nove vrste, in ima do datuma prijave znamke dejanski monopol nad takimi proizvodi, ali za to, da znak pridobi razlikovalni učinek v smislu člena 3(3) [Direktive], zadostuje, da na datum prijave večji del zadevne javnosti povezuje proizvode z zadevnim znakom zgolj s prijaviteljem in z nobenim drugim proizvajalcem?

2.      Če to ne zadostuje, kaj drugega je potrebno, da bi znak lahko pridobil razlikovalni učinek, in zlasti, ali ga je morala oseba, ki ga je uporabljala, promovirati kot znamko?“

14      Sodišče je s sklepom z dne 12. oktobra 2004 v skladu s členom 54, tretji odstavek, Poslovnika Sodišča postopek prekinilo do izreka sodbe Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti v zadevi Dyson proti UUNT (sesalnik) (T‑278/02), v kateri je bilo postavljeno enako vprašanje razlage kot v tej zadevi.

15      Družba Dyson je s tožbo pri Sodišču prve stopnje zahtevala razveljavitev odločbe prvega odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), s katero ji je bila zavrnjena registracija znamke za „naprave za čiščenje, poliranje in šamponiranje tal in preprog; sesalnike, naprave za šamponiranje preprog; stroje za poliranje tal; dele in pribor za vse navedene proizvode“. V obrazcu zahteve za registracijo je družba Dyson prijavljeno znamko opisala tako:

„Znamka je sestavljena iz zbiralne prozorne posode ali komore za zbiranje, ki je del površine sesalnika“.

16      Družba Dyson je zahtevo za registracijo nato umaknila, tako da je Sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. novembra 2005 odločilo, da je tožba postala brezpredmetna in da je zato v skladu s členom 113 Poslovnika Sodišča prve stopnje postopek treba ustaviti. Postopek pred Sodiščem se je nato še istega dne nadaljeval.

 Vprašanja za predhodno odločanje

17      Predložitveno sodišče z vprašanjema v bistvu sprašuje, pod katerimi pogoji lahko znak pridobi razlikovalni učinek v smislu člena 3(3) Direktive, če je imel gospodarski subjekt, ki je ta znak uporabljal, kot v obravnavanem primeru pred vložitvijo prijave znamke nad proizvodom, na katerega se je nanašal ta znak, dejanski monopol.

18      Iz predložitvene odločbe je razvidno, da sta bili ti vprašanji postavljeni v zvezi z zahtevo družbe Dyson za registracijo dveh znamk, ki naj bi bili glede na besedilo navedene zahteve sestavljeni „iz prozorne zbiralne posode ali komore za zbiranje, ki je del površine sesalnika, kot je prikazana na sliki“.

19      Kot je družba Dyson večkrat pojasnila v pisnih stališčih in na obravnavi ter kot je ugotovilo tudi nacionalno sodišče v predložitveni odločbi, namen te zahteve ni registracija znamke v eni ali več določenih oblikah prozorne zbiralne posode – oblike, ki so grafično predstavljene v navedeni zahtevi, naj bi bile zgolj primeri take posode – ampak registracija znamke za samo posodo. Poleg tega ni sporno, da teh znamk ne sestavlja barva, pač pa neobstoj posebne barve, namreč prozornost, ki potrošniku omogoča, da ugotovi količino prahu, ki je nakopičena v zbiralni posodi, in vidi, kdaj je ta posoda polna.

20      Iz tega izhaja, da so predmet zahteve za registracijo znamk v postopku v glavni stvari vse mogoče oblike prozorne zbiralne posode, ki so del površine sesalnika.

21      Komisija Evropskih skupnosti je v pisnih stališčih in na obravnavi navedla, da predmet take zahteve ni „znak“ v smislu člena 2 Direktive in da ga zato ni mogoče registrirati kot znamko. Tudi če predložitveno sodišče tega vprašanja ni postavilo, naj bi bilo treba pred morebitno razlago določb člena 3 Direktive preveriti, ali predmet navedene zahteve izpolnjuje pogoje iz člena 2 Direktive.

22      Po mnenju družbe Dyson in vlade Združenega kraljestva Sodišče ni pristojno, da v okviru predloga za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES po uradni dolžnosti obravnava vprašanje, ki ga ni obravnavalo predložitveno sodišče. Ti stranki sta na obravnavi v zvezi s tem poudarili, da je Registrar, ki je med upravnim postopkom navedel ugovore v zvezi s tem, ali je predmet zahteve družbe Dyson znak, ki lahko sestavlja znamko, navedene ugovore umaknil, potem ko je družba Dyson umaknila štiri od šestih znamk, za katere se je sprva zahtevala registracija.

23      Vsekakor je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso izključno predložitveno sodišče določi predmet vprašanj, ki jih namerava postaviti Sodišču. Samo nacionalna sodišča, ki odločajo o sporu in ki morajo prevzeti odgovornost za sodno odločbo, ki jo bodo izdala, glede na posebnosti vsake zadeve presojajo, ali je za izdajo njihove sodbe potrebno sprejetje predhodne odločbe in ali so vprašanja, ki jih postavljajo Sodišču, ustrezna (glej v tem smislu sodbi z dne 16. marca 1999 v zadevi Castelletti, C‑159/97, Recueil, str. I‑1597, točka 14, in z dne 6. julija 2006 v zadevi Kersbergen-Lap in Dams-Schipper, C‑154/05, ZOdl., str. I-6249, točka 21).

24      Toda čeprav je na formalni ravni predložitveno sodišče omejilo predlog za sprejetje predhodne odločbe na razlago svobode ustanavljanja in prostega pretoka kapitala, taka okoliščina Sodišču ne preprečuje, da poda nacionalnemu sodišču vse elemente razlage prava Skupnosti, ki so lahko uporabni pri razsodbi v zadevi, o kateri odloča, ne glede na to, ali se je nacionalno sodišče v svojem vprašanju sklicevalo nanje (glej v tem smislu sodbi z dne 29. aprila 2004 v zadevi Weigel, C‑387/01, Recueil, str. I‑4981, točka 44, in z dne 21. februarja 2006 v zadevi Ritter‑Coulais, C‑152/03, Recueil, str. I‑1711, točka 29).

25      Na podlagi člena 3(1)(a) Direktive se kot znamka ne smejo registrirati ali se lahko razglasijo za neveljavne, če so registrirani, znaki, ki ne morejo sestavljati znamke. Ta določba tako pomeni oviro za registracijo znakov, ki ne izpolnjujejo pogojev, ki jih nalaga člen 2 Direktive, katerega cilj je določitev vrst znakov, ki lahko sestavljajo znamko (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Philips, točka 38).

26      V teh okoliščinah je v nasprotju s tem, kar trdita družba Dyson in vlada Združenega kraljestva, tudi če se besedilo vprašanj predložitvenega sodišča nanaša zgolj na člen 3 Direktive in navedeno sodišče v sporu o glavni stvari ni obravnavalo, ali je predmet sporne zahteve mogoče upoštevati kot znak, ki lahko sestavlja znamko v smislu člena 2 Direktive, najprej treba preučiti to vprašanje (glej v tem smislu sodbo z dne 6. maja 2003 v zadevi Libertel, C‑104/01, Recueil, str. I‑3793, točka 22).

27      Na podlagi člena 2 Direktive je lahko znamka sestavljena iz kakršnihkoli znakov, če jih je mogoče na eni strani predstaviti grafično in je na drugi strani z njimi mogoče blago in storitve nekega podjetja razlikovati od blaga in storitev drugih podjetij (zgoraj navedena sodba Philips, točka 32, in sodba z dne 12. decembra 2002 v zadevi Sieckmann, C‑273/00, Recueil, str. I‑11737, točka 39).

28      Iz tega izhaja, da mora predmet vsake zahteve, zato da lahko sestavlja znamko v smislu člena 2 Direktive, izpolnjevati tri pogoje. Prvič, mora biti znak. Drugič, ta znak mora biti mogoče grafično predstaviti. Tretjič, s tem znakom mora biti mogoče blago ali storitve nekega podjetja razlikovati od blaga in storitev drugih podjetij (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Libertel, točka 23, in sodbo z dne 24. junija 2004 v zadevi Heidelberger Bauchemie, C‑49/02, ZOdl., str. I‑6129, točka 22).

29      Po mnenju Komisije zahteva, ki jo je vložila družba Dyson, ne izpolnjuje prvega od teh pogojev, saj se v tem primeru nanaša na pojem prozorne zbiralne posode sesalnika kakršnekoli oblike. Ker pa pojma ni mogoče zaznati z enim od petih čutil, ampak je odvisen zgolj od domišljije, ni „znak“ v smislu člena 2 Direktive. Če bi pojem lahko bil znamka, bi bil izničen namen in cilj člena 3(1)(e) Direktive, ki je preprečitev, da bi se z varstvom prava blagovnih znamk imetniku znamke podelil monopol nad tehničnimi rešitvami ali uporabnimi značilnostmi proizvoda. Zato naj ne bi smela obstajati možnost pridobitve te prednosti z registracijo vseh oblik, ki bi lahko imele neko funkcionalno značilnost, kar pa bi bil primer, če bi bilo mogoče registrirati pojem, ki bi se lahko raztezal na številne možnosti fizičnih prikazov.

30      V nasprotju s tem je družba Dyson, ki jo glede tega podpira vlada Združenega kraljestva, na obravnavi navedla, da čeprav je res, da pojem ni znak, ki bi ga bilo mogoče registrirati kot znamko, se njena zahteva nanaša prav na „znak“ v smislu člena 2 Direktive. Pojem „znak“, ki ga je sodna praksa pretežno že opredelila, naj bi označeval vsako sporočilo, ki ga je mogoče zaznati z enim od petih čutil. Iz postopka v glavni stvari naj bi torej izhajalo, da potrošniki povezujejo prozorno zbiralno posodo, ki je predmet zahteve, z družbo Dyson. Poleg tega naj bi potrošnik na eni strani navedeno zbiralno posodo, ki je sestavni del sesalnika, lahko videl in na drugi strani ugotovil, da je prozorna. Prozorno zbiralno posodo naj bi bilo torej mogoče zaznati z očmi in je zato ni mogoče šteti za sad potrošnikove zmožnosti predstavljanja.

31      Pri tem je treba opozoriti, da so znaki, ki lahko sestavljajo znamke, v skladu s členom 2 Direktive zlasti besede, vključno z osebnimi imeni, slike, črke, števila, oblika blaga ali njegova embalaža.

32      Čeprav so v tej določbi navedeni zgolj dvodimezionalni ali tridimenzionalni znaki, ki jih je mogoče zaznati z očmi in ki jih je torej mogoče predstaviti s črkami ali zapisanimi znaki ali sliko, je iz besedila navedenega člena 2 in sedme uvodne izjave Direktive, v kateri je predviden „seznam primerov“ znakov, ki lahko sestavljajo znamko, razvidno, da to naštevanje ni izčrpno. Sodišče je v skladu s tem že odločilo, da čeprav člen 2 Direktive ne omenja znakov, ki jih ni mogoče zaznati z očmi, kot so zvoki ali vonjave, jih izrecno ne izključuje (zgoraj navedena sodba Sieckmann, točki 43 in 44, in sodba z dne 27. novembra 2003 v zadevi Shield Mark, C‑283/01, Recueil, str. I‑14313, točki 34 in 35).

33      Toda razen če se temu pogoju ne odvzame bistvo, ni mogoče sprejeti, da je predmet vsake prijave znamke nujno znak v smislu člena 2 Direktive.

34      Kot je Sodišče že navedlo, je cilj te zahteve zlasti preprečiti, da bi se pravo znamk izrabilo za pridobitev neupravičene konkurenčne prednosti (zgoraj navedena sodba Heidelberger Bauchemie, točka 24).

35      V obravnavanem primeru se ugotovi, da se predmet zahteve iz postopka v glavni stvari ne nanaša zgolj na posebno vrsto prozorne zbiralne posode, ki je del površine sesalnika, ampak splošno in abstraktno na vse oblike take zbiralne posode, ki si jih je mogoče zamisliti.

36      Pri tem družba Dyson ne more trditi, da je mogoče predmet njene zahteve iz postopka v glavni stvari zaznati z očmi. Pravzaprav to, kar lahko potrošnik zazna z očmi, ni predmet te zahteve, ampak sta le dve od njegovih grafičnih predstavitev, kot sta prikazani v zahtevi. Teh predstavitev pa ni mogoče enačiti s predmetom zahteve, ker sta, kakor je družba Dyson večkrat poudarila, zgolj primera zanj.

37      Iz tega izhaja, da se predmet zahteve iz postopka v glavni stvari v nasprotju z zahtevama, zaradi katerih sta bili izdani zgoraj navedeni sodbi Sieckmann in Shield Mark, razteza na množino različnih oblikovnih značilnosti in da zato ni določen. Kot je v bistvu navedel generalni pravobranilec v točki 51 sklepnih predlogov, oblika, mere, predstavitev in sestava tega predmeta namreč niso toliko odvisne od modelov sesalnikov, ki jih je razvila družba Dyson, kakor od tehnoloških novosti. Prozornost pa omogoča tudi uporabo številnih barv.

38      Glede na izključnost, na kateri temelji pravo znamk, bi zato imetnik znamke s takim nedoločenim predmetom v nasprotju s ciljem, ki mu sledi člen 2 Direktive, pridobil neupravičeno konkurenčno prednost, saj bi lahko upravičeno oviral možnost konkurentov, da bi ponujali sesalnike, ki imajo na površini prozorno zbiralno posodo kakršnekoli oblike.

39      Iz tega izhaja, da je predmet zahteve, ki se obravnava v postopku v glavni stvari, dejansko zgolj posebna značilnost zadevnega proizvoda in da zato ni „znak“ v smislu člena 2 Direktive (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Libertel, točka 27).

40      Tako je treba predložitvenemu sodišču odgovoriti, da je treba člen 2 Direktive razlagati tako, da predmet zahteve za registracijo znamk, kot je vložena zahteva iz postopka v glavni stvari, ki se nanaša na vse oblike brezbarvne zbiralne posode ali komore za zbiranje, ki si jih je mogoče zamisliti, ki je del površine sesalnika, ni „znak“ v smislu te določbe in zato ni znamka v smislu te določbe.

41      V teh okoliščinah ni treba razlagati člena 3(3) Direktive.

 Stroški

42      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (tretji senat) razsodilo:

Člen 2 Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z znamkami je treba razlagati tako, da predmet zahteve za registracijo znamk, kot je vložena zahteva iz postopka v glavni stvari, ki se nanaša na vse oblike brezbarvne zbiralne posode ali komore za zbiranje, ki si jih je mogoče zamisliti, ki je del površine sesalnika, ni „znak“ v smislu te določbe in zato ni znamka v smislu te določbe.

Podpisi

---

*Jezik postopka: angleščina.