EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62003CJ0244

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. maja 2005.
Francoska republika proti Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije.
Kozmetični izdelki - Poskusi na živalih - Direktiva 2003/15/ES - Delna razglasitev ničnosti - Člen 1, točka 2 - Neločljiva povezanost - Nedopustnost.
Zadeva C-244/03.

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2005:299

Zadeva C-244/03

Francoska republika

proti

Evropskemu parlamentu

in

Svetu Evropske unije

„Kozmetični izdelki – Poskusi na živalih – Direktiva 2003/15/ES – Delna razveljavitev – Člen 1, točka 2 – Neločljiva povezanost – Nedopustnost“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca L. A. Geelhoeda, predstavljeni 17. marca 2005 

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 24. maja 2005 

Povzetek sodbe

Ničnostna tožba – Predmet – Delna razveljavitev – Pogoj – Ločljivost izpodbijanih določb – Objektivno merilo – Neizpolnjen pogoj – Nedopustnost

(člen 230 ES; Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/15, člen 1, točki 1 in 2)

Delna razveljavitev akta Skupnosti je mogoča samo, kadar so elementi, katerih razveljavitev se zahteva, ločljivi od preostalega akta. Tej zahtevi po ločljivosti ni zadoščeno, če bi bila posledica delne razveljavitve akta sprememba njegovega bistva. Vprašanje, ali bi delna razveljavitev imela tak učinek, je objektivno in ne subjektivno merilo, vezano na politično voljo organa, ki je sprejel sporni akt.

Nedopustna je tožba države članice zaradi razveljavitve člena 1, točka 2, Direktive 2003/15 o spremembi o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki v delu, kjer je s to določbo v Direktivo 76/768 vstavljen člen 4a, katerega cilj je zlasti določiti pogoje za prepoved dajanja na trg kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine ali kombinacije sestavin, ki so se preizkušale na živalih, saj bi ob tem, da država članica, četudi podredno, ni zahtevala njegove razveljavitve, ostal v veljavi člen 1, točka 1, Direktive 2003/15, ki določa črtanje člena 4(1)(i) Direktive 76/768, katerega cilj je podoben, in ker je vstavljeni člen 4a, kot izhaja iz osemnajste uvodne izjave Direktive 2003/15, nadomeščen.

Ker sta točki 1 in točka 2 člena 1 Direktive 2003/15 neločljivo povezani, bi delna razveljavitev, ki jo predlaga država članica, objektivno spremenila samo bistvo določb, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti glede poskusov na živalih zaradi izdelave kozmetičnih izdelkov.

(Glej točke od 12 do 16 ter 20 in 21.)







SODBA SODIŠČA (veliki senat)

z dne 24. maja 2005(*)

„Kozmetični izdelki – Poskusi na živalih – Direktiva 2003/15/ES – Delna razveljavitev – Člen 1, točka 2 – Neločljiva povezanost – Nedopustnost“

V zadevi C-244/03,

zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 230 ES, vložene 3. junija 2003,

Francoska republika, ki so jo sprva zastopali F. Alabrune, C. Lemaire in G. de Bergues, nato pa zadnjenavedeni, J.‑L. Florent in D. Petrausch, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu, 

tožeča stranka,

proti

Evropskemu parlamentu, ki sta ga sprva zastopala J. L. Rufas Quintana in M. Moore, nato pa zadnjenavedeni in K. Bradley, zastopniki, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

in

Svetu Evropske unije, ki ga zastopata J.‑P. Jacqué in M. C. Giorgi Fort, zastopnika,

toženi stranki,

SODIŠČE (veliki senat),

v sestavi V. Skouris, predsednik, P. Jann in C. W. A. Timmermans, predsednika senatov, C. Gulmann, A. La Pergola, J.‑P. Puissochet, R. Schintgen, K. Schiemann (poročevalec), J. Makarczyk, P. Kūris, U. Lõhmus, E. Levits in A. Ó. Caoimh, sodniki,

generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,

sodna tajnica: K. Sztranc, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 18. januarja 2005,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 17. marca 2005

izreka naslednjo

         Sodbo 

1       Francoska republika s tožbo zahteva razveljavitev člena 1, točka 2, Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2003/15/ES z dne 27. februarja 2003 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kozmetičnimi izdelki (UL L 66, str. 26), ker ta določba v zadnje navedeno direktivo uvaja člen 4a, (v nadaljevanju: izpodbijana določba).

2       Navedeni člen 4a (v nadaljevanju: sporna določba) določa:

„1.      Brez poseganja v splošne obveznosti, ki izhajajo iz člena 2, države članice prepovejo:

a)       dajanje v promet kozmetičnih izdelkov, pri katerih se je končna formulacija zaradi izpolnjevanja zahtev te direktive preskušala na živalih z metodo, ki ni alternativna metoda, potem ko je taka alternativna metoda že bila znanstveno potrjena in sprejeta na ravni Skupnosti z obveznim upoštevanjem razvoja znanstvenega potrjevanja znotraj OECD;

b)      dajanje v promet kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine ali kombinacije sestavin, ki so se zaradi izpolnjevanja zahtev te direktive preskušale na živalih z metodo, ki ni alternativna metoda, potem ko je taka alternativna metoda že bila znanstveno potrjena in sprejeta na ravni Skupnosti z obveznim upoštevanjem razvoja znanstvenega potrjevanja znotraj OECD;

c)      izvajanje preskusov končnih kozmetičnih izdelkov na živalih na svojem ozemlju zaradi izpolnjevanja zahtev te direktive;

d)      izvajanje preskušanja sestavin ali kombinacij sestavin na živalih zaradi izpolnjevanja zahtev te direktive na svojem ozemlju, najpozneje do datuma, ko se zahteva, da se taki preskusi nadomestijo z eno ali več znanstveno potrjenimi alternativnimi metodami, navedenimi v Prilogi V k Direktivi Sveta 67/548/EGS z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi […] ali v Prilogi IX k tej direktivi.

Najpozneje do 11. septembra 2004 Komisija v skladu s postopkom iz člena 10(2) in po posvetovanju z Znanstvenim odborom za kozmetične izdelke in neprehrambne proizvode, ki so namenjeni potrošnikom (SCCNFP), pripravi vsebino Priloge IX.

2.      Komisija po posvetovanju s SCCNFP in Evropskim centrom za validacijo alternativnih metod (ECVAM) in z obveznim upoštevanjem razvoja znanstvenega potrjevanja znotraj OECD določi časovne razporede za uresničevanje določb iz odstavka 1(a), (b) in (d), vključno z roki za postopno opuščanje različnih preskusov. Časovni razporedi se dajo na voljo javnosti najpozneje do 11. septembra 2004 in se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu. V zvezi z odstavkom 1(a), (b) in (d) se obdobje izvajanja omeji na največ šest let po začetku veljavnosti Direktive 2003/15/ES.

(2.1) V zvezi s preskusi glede strupenosti pri večkratnih odmerkih, strupenosti za razmnoževanje in toksikokinetike, za katere se druge možnosti še ne obravnavajo, se obdobje izvajanja odstavka 1(a) in (b) omeji na največ 10 let po začetku veljavnosti Direktive 2003/15/ES.

(2.2) Komisija podrobno preuči možne tehnične težave pri izvajanju prepovedi v zvezi s preskusi, zlasti tistimi v zvezi s strupenostjo pri večkratnih odmerkih, strupenostjo za razmnoževanje in toksikokinetiko, za katere se druge možnosti še ne obravnavajo. Informacije o začasnih in končnih rezultatih teh preučevanj naj bodo sestavni del letnih poročil, predloženih na podlagi člena 9.

Na podlagi teh letnih poročil in po posvetovanju s subjekti, navedenimi v odstavku 2, se časovni razporedi, pripravljeni v skladu z odstavkom 2, lahko prilagajajo v okviru skrajnega roka 6 let, kakor je navedeno v odstavku 2, ali 10 let, kakor je navedeno v odstavku 2.1.

(2.3) Komisija preuči napredek in skladnost z roki kot tudi vse možne tehnične težave pri izpolnjevanju prepovedi. Informacije o začasnih ali končnih rezultatih preučevanj Komisije so del letnih poročil, predloženih na podlagi člena 9. Če zaključki teh preučevanj, vsaj dve leti pred koncem najdaljšega časovnega obdobja, navedenega v odstavku 2.1, pokažejo, da se zaradi tehničnih razlogov eden ali več preskusov, navedenih v odstavku 2.1, še ne bo razvil in ne bo znanstveno potrjen pred iztekom časovnega obdobja, navedenega v odstavku 2.1, Komisija obvesti Evropski parlament in Svet in predloži zakonodajni predlog v skladu s členom 251 Pogodbe.

(2.4) V izjemnih okoliščinah, kadar se pojavijo resni pomisleki v zvezi z varnostjo obstoječe kozmetične sestavine, država članica od Komisije lahko zahteva, da odobri odstopanje od odstavka 1. V zahtevo se vključi ocena položaja in se navedejo potrebni ukrepi. Na tej podlagi lahko Komisija po posvetovanju s SCCNFP in z utemeljeno odločitvijo odobri odstopanje v skladu s postopkom iz člena 10(2). Ta odobritev določa pogoje, povezane s tem odstopanjem, glede posebnih ciljev, trajanja in poročanja o rezultatih.

Odstopanje se odobri, samo če:

a)      je sestavina v široki uporabi in je ni mogoče nadomestiti z drugo sestavino, ki bi lahko imela podobno funkcijo;

b)      če se dokazuje poseben problem zdravja ljudi in je opravljanje preskusov na živalih upravičeno, ter ga potrjuje podroben raziskovalni protokol, ki se predlaga kot osnova za oceno.

[…]“

3       Člen 1, točka 1, Direktive 2003/15 določa črtanje člena 4(1)(i) Direktive 76/768. Navedeni člen 4(1)(i), ki ga je v zadnje navedeno direktivo uvedla direktiva Sveta 93/35/EGS z dne 14. junija 1993 o šesti spremembi Direktive 76/768/EGS (UL L 151, str. 32), je določal:

„Brez poseganja v splošne obveznosti iz člena 2 države članice prepovedo trženje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo:

[…]

(i)      sestavine ali kombinacije sestavin, ki so bile preskušene na živalih po 1. januarju 1998, da bi bile v skladu z zahtevami te direktive.

Če ni bilo dovolj napredka pri razvijanju zadovoljivih metod, ki bi nadomestile poskuse na živalih, zlasti v primerih, v katerih, ob upoštevanju smernic OECD za preskuse toksičnosti, za alternativne preskusne metode kljub vsem razumnim prizadevanjem ni bilo znanstvene potrditve, da omogočajo enako raven varstva potrošnika, Komisija do 1. januarja 1997 predloži osnutek ukrepov za odlog datuma uveljavitve te določbe za ustrezno obdobje, nikakor pa ne za manj kakor dve leti, v skladu s postopkom, predpisanim v členu 10. […]

[…]“

4       Datum uporabe te zadnjenavedene določbe je bil z Direktivo Komisije 97/18/ES z dne 17. aprila 1997 (UL L 114, str. 43) in Direktivo Komisije 2000/41/ES z dne 19. junija 2000 (UL L 145, str. 25) prestavljen najprej na 30. junij 2000, nato pa na 30. junij 2002.

5       V skladu z osemnajsto uvodno izjavo Direktive 2003/15 „[se] [d]oločbe Direktive 93/35/EGS o prepovedi trženja kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine ali kombinacije sestavin, preskušene na živalih, […] nadomestijo z določbami te direktive. Zaradi pravne varnosti pa je primerno uporabiti člen 1(1) te direktive z učinkom od 1. julija 2002, pri čemer se v celoti upošteva načelo upravičenih pričakovanj“.

6       Člen 4(2) Direktive 2003/15 določa, da se člen 1, točka 1, uporablja od 1. julija 2002.

 Tožba

7       Francoska republika tožbo utemeljuje s petimi tožbenimi razlogi. V glavnem navaja, da sporna določba krši načelo pravne varnosti. Podredno trdi, da navedena določba krši pravico do svobodnega opravljanja poklicne dejavnosti kot tudi načelo sorazmernosti, previdnostno načelo in načelo prepovedi diskriminacije. V preostalem predlaga, naj se toženima strankama naloži plačilo stroškov.

8       Parlament in Svet izpodbijata dopustnost in utemeljenost tožbe in predlagata, naj se ta zavrže oziroma zavrne in naj se tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

9       Po mnenju Parlamenta naj bi bil člen 1 Direktive 2003/15, ki v točki 1 določa črtanje prepovedi trženja, ki jo je do tedaj določal člen 4(1)(i) Direktive 76/768, v točki 2 pa nadomestitev navedene prepovedi s sistemom prepovedi, ki ga uvaja sporna določba, neločljiva celota. Ugoditev predlogu tožeče stranke za delno razveljavitev bi povzročila, da bi zakonodajno funkcijo dobila sodna oblast. Glede tega Parlament poudarja, da je del Direktive 2003/15, ki se nanaša na poskuse na živalih, rezultat splošnega dogovora, doseženega v okviru Spravnega odbora ob koncu posebej težkih in občutljivih razprav med Svetom, Komisijo in njim samim. Upoštevajoč zlasti pravno ozadje, v katero sodi izpodbijana določba, naj bi bilo očitno, da člen 1, točka 1, Direktive 2003/15 ne bi bil nikdar sprejet brez sočasnega sprejetja sporne določbe, tako da naj bi bili ti določbi neločljiva celota.

10     Med obravnavo je Svet navedel, da se strinja s stališčem Parlamenta, da predlog delne razveljavitve ni mogoč. Meni, da bi taka razveljavitev dejansko škodovala bistvu Direktive 2003/15 in bistvenim ciljem, ki jih je zasledoval zakonodajalec Skupnosti, ker bi vodila do sistema, ki bi v vseh točkah nasprotoval tem ciljem.

11     Francoska vlada trdi, da je izpodbijana določba ločljiva od drugih določb Direktive 2003/15, ki bodo še naprej ustvarjale pravne učinke. Take bi bile določbe te direktive v zvezi z varnostjo kozmetičnih izdelkov in obveščenostjo potrošnikov in njen člen 1, točka 1, ki določa črtanje člena 4(1)(i) Direktive 76/768, z nastopom učinkov 30. junija 2002.

12     Glede tega je treba opozoriti, da je, kot izhaja iz ustaljene sodne prakse, delna razveljavitev akta Skupnosti možna samo, kadar so elementi, katerih razveljavitev se zahteva, ločljivi od preostalega akta (glej zlasti sodbe z dne 10. decembra 2002 v zadevi Komisija proti Svetu, C-29/99, Recueil, str. I‑11221, točki 45 in 46; z dne 21. januarja 2003 v zadevi Komisija proti Parlamentu in Svetu, C-378/00, Recueil, str. I‑937, točka 30, in z dne 30. septembra 2003 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C-239/01, Recueil, str. I‑10333, točka 33).

13     Ravno tako je Sodišče že večkrat presodilo, da tej zahtevi po ločljivosti ni zadoščeno, če bi bila posledica delne razveljavitve akta sprememba njegovega bistva (sodba z dne 31. marca 1998 v zadevi Francija in drugi proti Komisiji, C‑68/94 in C-30/95, Recueil, str. I-1375, točka 257; zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Svetu, točka 46, in Nemčija proti Komisiji, točka 34).

14     Kot opozarja francoska vlada, je Sodišče glede neke izvedbene uredbe, ki jo je sprejela Komisija, res razsodilo, da je vprašanje, ali bi delna razveljavitev spremenila bistvo izpodbijanega akta, objektivno in ne subjektivno merilo, vezano na politično voljo organa, ki je sprejel sporni akt (zgoraj navedena sodba Nemčija proti Komisiji, točka 37).

15     Vendar je v tej zadevi treba ugotoviti, da bi razveljavitev izpodbijane določbe ob nadaljnjem obstoju člena 1, točka 1, Direktive 2003/15 objektivno spremenila samo bistvo določb, ki jih je sprejel zakonodajalec Skupnosti glede poskusov na živalih zaradi izdelave kozmetičnih izdelkov, pri čemer so te določbe ena od poglavitnih osi navedene direktive.

16     Kot izhaja iz osemnajste uvodne izjave Direktive 2003/15, je namreč namen sporne določbe, katere razlogi za sprejetje so izpostavljeni v prvih desetih uvodnih izjavah navedene direktive, „nadomestitev“ člena 4(1)(i) Direktive 76/768.

17     Kot je pravilno poudaril Parlament, ti določbi ne bi mogli obstajati sočasno, saj imata deloma isti predmet, in sicer določiti pogoje za prepoved trženja kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine ali kombinacije sestavin, ki so se preizkušale na živalih. Črtanje prejšnje določbe v tem primeru nastopi kot posledica sprejetja nove, kar določa osemnajsta uvodna izjava Direktive 2003/15.

18     Razen tega je vez, ki obstaja med sporno določbo in določbo, ki jo ta nadomešča, poudarjena tudi v četrti uvodni izjavi Direktive 2003/15, v skladu s katero „[je v] skladu z Direktivo 86/609/EGS in z Direktivo 93/35/EGS […] bistveno, da se sledi cilju, s katerim se odpravijo poskusi na živalih za preizkušanje kozmetičnih izdelkov, in da prepoved takih poskusov začne veljati na ozemlju držav članic“.

19     V teh razmerah je treba ugotoviti, da sta uvedba sporne določbe v Direktivo 76/768 in črtanje njenega člena 4(1)(i) neločljiva celota.

20     Izpodbijana določba je torej neločljivo povezana s členom 1, točka 1, Direktive 2003/15, iz česar izhaja, da delna razveljavitev, ki jo predlaga tožeča stranka, ni mogoča.

21     Ker tožeča stranka ni predlagala, čeprav podredno, razveljavitve navedenega člena 1, točka 1, in ker je poleg tega v repliki poudarila in med obravnavo opozorila, da naj bi bil zanjo tak predlog brez pomena in da ne želi razveljavitve te določbe, je treba ugotoviti, da je tožba nedopustna (glej zgoraj navedene sodbe Komisija proti Svetu, točke od 45 do 51, Komisija proti Parlamentu in Svetu, točki 29 in 30, in Nemčija proti Komisiji, točke od 33 do 38).

 Stroški

22     V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Parlament in Svet sta predlagala, naj se Francoski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (veliki senat) razsodilo:

1)      Tožba se zavrže.

2)      Francoski republiki se naloži plačilo stroškov.

Podpisi


* Jezik postopka: francoščina.

Top