Zadeva C-199/03

Irska

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Ničnostna tožba – Evropski socialni sklad – Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti – Očitna napaka pri presoji – Sorazmernost – Pravna varnost – Zaupanje v pravo“

Povzetek sodbe

1.        Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturni posegi – Finančne pomoči Skupnosti, dodeljene za nacionalne ukrepe – Načela – Odločba o ustavitvi, zmanjšanju ali odpravi finančne pomoči, ki je bila dodeljena zaradi nepravilnosti – Nepravilnosti, ki nimajo natančno opredeljenih finančnih posledic – Dopustnost

(Uredba Sveta št. 4253/88, člen 24(2))

2.        Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Procesne zahteve – Opredelitev predmeta spora – Kratek povzetek tožbenih razlogov

(Poslovnik Sodišča, člen 38(1)(c))

3.        Ekonomsko-socialna kohezija – Strukturni posegi – Finančne pomoči Skupnosti, dodeljene za nacionalne ukrepe – Odločba Komisije o zmanjšanju finančne pomoči zaradi nepravilnosti – Dopuščanje nepravilnosti v prejšnjem proračunu iz razlogov pravičnosti – Kršitev načel pravne varnosti in varstva zaupanja v pravo – Neobstoj

1.        Komisija lahko na podlagi člena 24(2) Uredbe št. 4253/88 o izvajanju Uredbe št. 2052/88 glede koordinacije aktivnosti različnih strukturnih skladov, na eni strani, ter med njimi in aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov, na drugi strani, če je pri pregledu akcije ali ukrepa, za katerega je bila dodeljena finančna pomoč Skupnosti, potrjen obstoj nepravilnosti, to pomoč zmanjša, ustavi ali odpravi.

Tudi nepravilnosti, ki nimajo natančno opredeljenih finančnih posledic, lahko resno ogrozijo tako finančne interese Unije kot spoštovanje prava Skupnosti, zato so finančni popravki Komisije utemeljeni.

(Glej točki 27 in 31.)

2.        Iz člena 38(1)(c) Poslovnika Sodišča in upoštevne sodne prakse izhaja, da je treba v vsaki tožbi navesti predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov in da mora biti ta dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Sodišču, da izvede nadzor. Iz tega izhaja, da morajo bistveni dejanski in pravni elementi, na katerih tožba temelji, skladno in razumljivo izhajati iz besedila same vloge.

(Glej točko 50.)

3.        V okviru odločbe Komisije o zmanjšanju finančne pomoči Skupnosti zadevna država članica zgolj na podlagi dejstva, da Komisija ni izvedla dolžnih popravkov prijavljenih izdatkov v prejšnjem proračunu, ampak je nepravilnosti dopuščala iz razloga pravičnosti, na podlagi načela pravne varnosti ali načela zaupanja v pravo ne pridobi pravice zahtevati enakega obravnavanja nepravilnosti, do katerih pride v poznejših proračunih.

Načelo pravne varnosti, ki zahteva, da morajo biti pravna pravila jasna in natančna, in želi zagotoviti predvidljivost pravnih položajev in pravnih razmerij v pravu Skupnosti, s tako odločbo ni kršeno, saj so predpisi, ki so veljali ob nastanku dejstev, predvidevali možnost, da Komisija zmanjša finančno pomoč v primeru izkazane nepravilnosti.

(Glej točki 68 in 69.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 15. septembra 2005(*)

„Ničnostna tožba – Evropski socialni sklad – Zmanjšanje finančne pomoči Skupnosti – Očitna napaka pri presoji – Sorazmernost – Pravna varnost – Zaupanje v pravo“

V zadevi C-199/03,

zaradi ničnostne tožbe na podlagi člena 230 ES, vložene 13. maja 2003,

Irska, ki jo zastopa D. O’Hagan, zastopnik, ob sodelovanju P. Gallagherja, SC, in P. McGarryja, BL, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopa L. Flynn, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta (poročevalka), sodnica, R. Schintgen, G. Arestis in J. Klučka, sodniki,

generalni pravobranilec: A. Tizzano,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 13. januarja 2005,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 24. februarja 2005

izreka naslednjo

Sodbo

1        Irska je s tožbo predlagala razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2003) 99 z dne 27. februarja 2003 o zmanjšanju pomoči Evropskega socialnega sklada, odobrene z odločbami Komisije C(94) 1972 z dne 29. julija 1994, C(94) 2613 z dne 15. novembra 1994 in C(94) 3226 z dne 29. novembra 1994 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba).

 Pravni okvir

 Uredba (EGS) št. 2052/88

2        Člen 4(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2052/88 z dne 24. junija 1988 o nalogah strukturnih skladov in njihovi uspešnosti ter o koordiniranju njihovih aktivnosti med seboj in z aktivnostmi Evropske investicijske banke ter drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 185, str. 9), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2081/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 5, v nadaljevanju: Uredba št. 2052/88), določa:

„Dejavnost Skupnosti dopolnjuje ali prispeva k ustreznim nacionalnim dejavnostim. Vzpostavi se ob tesnem sodelovanju med Komisijo, zadevno državo članico, pristojnimi oblastmi in organi – vključno z, v okviru možnosti, ki jih ponujajo institucionalna pravila in obstoječa praksa v vsaki državi članici, ekonomskimi in socialnimi partnerji –, ki jih država članica določi na nacionalni, regionalni, lokalni ali drugi ravni, pri čemer si vse stranke prizadevajo doseči skupen cilj. To sodelovanje se v nadaljevanju imenuje ‚partnerstvo‘. Partnerstvo zajema pripravo, financiranje, predhodno vrednotenje, spremljanje in naknadno vrednotenje dejavnosti.

Partnerstvo se izvaja v popolni usklajenosti z zadevnimi institucionalnimi, pravnimi in finančnimi pooblastili vsakega partnerja.“

3        Člen 13(3) te uredbe določa, da je za ukrepe na območjih, ki so upravičena do pomoči iz naslova Cilja 1, prispevek Skupnosti, odobren iz strukturnih skladov, omejen na največ 75 % skupnih stroškov in ob praviloma najmanj 50 % javnih izdatkov.

 Uredba (EGS) št. 4253/88

4        Na podlagi člena 9(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988 o izvajanju Uredbe (EGS) št. 2052/88 glede koordinacije aktivnosti različnih strukturnih skladov na eni strani med seboj in na drugi strani z aktivnostmi Evropske investicijske banke in drugih obstoječih finančnih instrumentov (UL L 374, str. 1), kot je bila spremenjena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2082/93 z dne 20. julija 1993 (UL L 193, str. 20, v nadaljevanju: Uredba št. 4253/88), sredstva iz strukturnih skladov ne morejo nadomestiti javnih ali drugih enakovrednih strukturnih izdatkov države članice na celotnem ozemlju, upravičenem na podlagi določenega cilja.

5        V skladu s členom 17(2) te uredbe se prispevek skladov za posamezno akcijo (operativni program, shema pomoči, globalna nepovratna sredstva, načrt, tehnična pomoč ali študija) izračuna bodisi glede na skupne stroške, ki so upravičeni do povračila, bodisi glede na skupne javne ali druge enakovredne izdatke, ki so upravičeni do povračila (nacionalne, regionalne ali lokalne in izdatke Skupnosti).

6        Člen 23 te uredbe z naslovom „Finančni nadzor“ določa:

„1.      Da bi se zagotovila uspešnost akcij, ki jih izvajajo javni ali zasebni izvajalci, države članice sprejmejo pri izvedbi teh akcij potrebne ukrepe za to, da:

–        se redno preverja, ali so bile akcije, ki jih financira Skupnost, pravilno izvedene,

–        se prepreči in preganja nepravilnosti,

–        se izterjajo sredstva, izgubljena zaradi zlorabe ali malomarnosti. Razen če država članica in/ali posrednik in/ali izvajalec dokažejo, da jim ni mogoče pripisati odgovornosti za zlorabo ali malomarnost, je država članica subsidiarno odgovorna za povračilo neupravičeno plačanih zneskov [...]

Države članice Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih v ta namen, zlasti sporočijo Komisiji opis nadzornih in upravljavskih sistemov, ki so bili vzpostavljeni za zagotovitev učinkovite izvedbe akcije. Komisijo redno obveščajo o poteku upravnih in sodnih postopkov.

Države članice dajo Komisiji na voljo vsa ustrezna nacionalna poročila v zvezi z nadzorom ukrepov, predvidenih v zadevnih programih ali akcijah.

Od začetka veljavnosti te uredbe Komisija sprejme podrobna pravila za izvedbo tega odstavka po postopkih iz Naslova VIII in jih sporoči v vednost Evropskemu parlamentu.

2.      Brez poseganja v preglede, ki jih opravijo države članice v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, in brez poseganja v določbe člena 206 Pogodbe in kakršnih koli inšpekcijskih pregledov, opravljenih na podlagi člena 209(c) Pogodbe, lahko uradniki in uslužbenci Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev dejavnosti, ki so jih financirali strukturni skladi, in upravljavskih in nadzornih sistemov.

Pred pregledom na kraju samem Komisija obvesti zadevno državo, zato da dobi vso potrebno pomoč. Morebitno izvedbo pregledov na kraju samem brez predhodnega opozorila urejajo sporazumi, sklenjeni v skladu z določbami finančne uredbe v okviru partnerstva. Uradniki in uslužbenci države članice lahko sodelujejo pri teh pregledih.

Komisija lahko od države članice zahteva, naj opravi pregled na kraju samem in preveri pravilnost zahteve za plačilo. Uradniki ali uslužbenci Komisije lahko sodelujejo pri teh pregledih oziroma morajo sodelovati, če zadevna država članica to zahteva.

Komisija skrbi, da se pregledi, ki jih opravi, opravijo usklajeno, tako da se izogne ponavljanju pregledov za isto zadevo in v istem obdobju. Zadevna država članica in Komisija si brez odlašanja sporočita vse ustrezne podatke o rezultatih izvedenih pregledov.

3.      V treh letih po zadnjem plačilu za neko akcijo organ in pristojne oblasti na voljo Komisiji hranijo vse spremne listine o izdatkih in pregledih zadevne akcije.“

7        Člen 24 Uredbe št. 4253/88 z naslovom „Zmanjšanje, ustavitev in ukinitev pomoči“ določa:

„1.      Če izvedba akcije ali ukrepa ne upravičuje dela ali celote finančne pomoči, ki je bila zanju dodeljena, Komisija ustrezno preuči primer v okviru partnerstva, tako da od države članice oziroma organov, ki ji ta določi za izvedbo dejavnosti, zahteva, naj predložijo svoje pripombe v določenem roku.

2.      Po tem pregledu lahko Komisija zmanjša ali ustavi pomoč za zadevno akcijo, če pregled potrdi obstoj nepravilnosti ali pomembno spremembo, ki vpliva na samo naravo ali pogoje za izvedbo akcije ali ukrepa in za katero odobritev Komisije ni bila zahtevana.

3.      Vsak neupravičeno prejeti znesek, ki ga je treba povrniti, se vrne Komisiji [...]“

 Dejansko stanje

8        Z Odločbo 94/626/ES z dne 13. julija 1994 o vzpostavitvi okvira podpore Skupnosti za strukturne pomoči Skupnosti na območjih Irske, upravičenih do pomoči v okviru Cilja 1, in sicer na njenem celotnem ozemlju (UL L 250, str. 12), je Komisija odobrila navedeni okvir za obdobje od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1999.

9        Na podlagi te odločbe je Komisija nato sprejela odločbe C(94) 1972 z dne 29. julija 1994, C(94) 2613 z dne 15. novembra 1994 in C(94) 3226 z dne 29. novembra 1994, s katerimi je dodelila finančno pomoč Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju: ESS) v višini 1.897.206.226 eurov za operativne programe, ki se nanašajo na turizem, industrijski razvoj in razvoj človeških virov (v nadaljevanju: operativni programi).

10      Irska je za organ za upravljanje pri izvajanju teh operativnih programov določila Department of Enterprise, Trade and Employment (v nadaljevanju: DETE).

11      Službe Komisije so bile od 6. do 10. novembra in od 4. do 6. decembra 2000 v Dublinu in v skladu s členom 23(2) Uredbe št. 4253/88 opravile preglede na kraju samem in poizvedbe o akcijah, ki jih je sofinanciral ESS med letoma 1994 in 1998. Te akcije sta izvajala National Training and Development Institute (v nadaljevanju: NTDI) in Central Remedial Clinic, pod nadzorom National Rehabilitation Board. Službe Skupnosti so pregledale tudi revizijsko sled, ki jo je predložil DETE, da bi preverile usklajenost med zneski, ki jih je izplačala Komisija, in zneski, ki so jih zahtevali različni končni upravičenci, ki sodelujejo v operativnih programih.

12      Na podlagi teh pregledov je Komisija sestavila revizijsko poročilo, ki ga je posredovala irskim oblastem z dopisom z dne 13. februarja 2001, v katerem je te pozvala, naj predložijo svoje pripombe. V skladu s tem poročilom so bile pri zahtevah za sofinanciranje, ki so bile vložene v okviru operativnih programov, ugotovljene naslednje nepravilnosti:

–        namesto da bi bila priglašena vsa nacionalna sredstva, namenjena financiranju projektov, je NTDI priglasil vire nacionalnih sredstev financiranja le v višini 25 % skupnih izdatkov, kar pomeni najnižji odstotek nacionalnega financiranja, ki je potreben za upravičenost do sofinanciranja ESS iz naslova Cilja 1;

–        po uporabi menjalnega mehanizma, določenega v členu 5(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 1866/90 z dne 2. julija 1990 o podrobnih pravilih za uporabo ECU pri proračunskem izvrševanju strukturnih skladov (UL L 170, str. 36), je DETE spremenil zneske, dobljene po menjavi, tako da je del javnih izdatkov, ki niso sofinancirani, prenesel med izdatke, ki so sofinancirani;

–        zgoraj navedene nepravilnosti so pripeljale do previsokega sofinanciranja Skupnosti in so se izkazale v spremembah revizijske sledi za aktivnosti, ki jih je sofinanciral ESS.

13      Z dopisom z dne 20. decembra 2001 je DETE obvestil Komisijo o rezultatih svojih preiskav glede teh nepravilnosti in podal odgovor na sklepe revizijskega poročila.

14      Ker po mnenju Komisije te preiskave niso razkrile nobenega novega dejstva, je ta z dopisom z dne 28. februarja 2002 sprožila postopek iz člena 24 Uredbe št. 4253/88 in irske oblasti pozvala, naj predložijo svoje pripombe.

15      Irske oblasti so v odgovoru z dne 18. junija 2002, dopolnjenem z dopisom z dne 25. julija 2002, priznale, da zahteve za sofinanciranje, ki jih je predložil NTDI, niso bile sestavljene v skladu z dobro prakso ESS. V zvezi s tem navajajo, da je po preveritvi NTDI predložil popravljene zahteve za sofinanciranje za leti 1997 in 1998, da pa strani popravkov zahtev za sofinanciranje za leta od 1994 do 1996 ni bilo mogoče izvesti z enako stopnjo natančnosti predvsem zaradi izgube dela podatkov, povezane z zamenjavo informacijskega sistema v NTDI.

16      Te oblasti prav tako priznavajo, da prilagoditve zahtev za sofinanciranje, ki jih je izvedel DETE, niso bile ustrezne. Vseeno poudarjajo, da te prilagoditve niso povzročile neupravičenega ali previsokega sofinanciranja Skupnosti, ker so bile izvedene le v primerih, ko so bili upravičeni izdatki dovolj visoki in so bile zaradi nepoznavanja menjalnega mehanizma zahteve za sofinanciranje prenizko ocenjene.

17      Končno naj bi s tem, ko je bil izkazan obstoj zadostnih upravičenih izdatkov, izvedba popravka in spremembe zahtev za sofinanciranje odpravile nehotene prekinitve revizijske sledi.

18      Potem ko je Komisija preučila pripombe irskih oblasti, je z izpodbijano odločbo za 15.614.261 eurov zmanjšala skupni znesek pomoči Skupnosti, ki ga je prvotno odobrila za operativne programe.

 Tožba

19      Irska v utemeljitev svoje tožbe navaja štiri tožbene razloge, in sicer očitno napako pri presoji, kršitev pravnih pravil o uporabi Pogodbe, kršitev načela sorazmernosti ter kršitev načel pravne varnosti in zaupanja v pravo.

 Prvi tožbeni razlog: očitna napaka pri presoji

20      Irska v prvem tožbenem razlogu navaja, da je Komisija s tem, da ni hotela upoštevati popravkov zahtev za sofinanciranje, namenjenih temu, da se dokaže, da ugotovljene nepravilnosti niso pripeljale do neupravičenega ali previsokega financiranja Skupnosti, ter s tem, da je zmanjšala finančno pomoč ESS, storila očitno napako pri presoji dejstev in prava. Neupoštevanje popravljenih zahtev za sofinanciranje Komisije je neupravičeno, saj so nepravilnosti, ki jih Komisija graja, v resnici postopkovne napake popolnoma tehnične narave in ne vplivajo na proračun Skupnosti. Poleg tega okoliščina, da so bile finančne preglednice dokončno zaključene 31. decembra 1999, prav tako ne upravičuje navedenega neupoštevanja.

21      Komisija najprej poudarja, da Irska ne izpodbija ugotovitve, da so zahteve za sofinanciranje vsebovale napake.

22      V nadaljevanju meni, da so popravki zahtev za sofinanciranje nedopustni, saj niso bili predmet rednega postopka potrjevanja in so bili vloženi po dnevu dokončnega zaključka finančnih preglednic.

23      Poleg tega Komisija meni, da ker popravki zahtev za sofinanciranje za leta od 1994 do 1996 temeljijo na ekstrapolacijah in jim niso priloženi spremni dokumenti, ne izpolnjujejo zahteve iz člena 23(3) Uredbe št. 4253/88.

24      Končno Komisija meni, da se nepravilnosti, ki so pripeljale do sprejetja izpodbijane odločbe, ne nanašajo na upravičenost izdatkov, ampak na vir njihovega financiranja, in da so poleg tega vplivale na finančne preglednice in programiranje skladov.

25      Po določbah člena 274 ES Komisija izvršuje proračun na lastno odgovornost in v mejah odobrenih proračunskih sredstev, pri čemer upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja, države članice z njo sodelujejo, da bi zagotovile porabo odobrenih proračunskih sredstev v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

26      Glede tega je Sodišče že presodilo, da za financiranje izdatkov, ki so nastali nacionalnim oblastem, Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada velja pravilo, da proračun Skupnosti bremenijo le tisti izdatki, ki so nastali v skladu s pravili Skupnosti (sodba z dne 6. oktobra 1993 v zadevi Italija proti Komisiji, C-55/91, Recueil, str. I-4813, točka 67). To načelo prav tako velja za dodelitev finančne pomoči na podlagi ESS.

27      Komisija lahko zlasti na podlagi člena 24(2) Uredbe št. 4253/88, če je pri pregledu akcije ali ukrepa, za katerega je bila dodeljena finančna pomoč Skupnosti, potrjen obstoj nepravilnosti, to pomoč zmanjša, ustavi ali ukine.

28      V obravnavanem primeru ni sporno, da Irska v svojih stališčih, ki jih je predložila pri pregledu, predvidenem v členu 24(1) Uredbe št. 4253/88, in med postopkom pred Sodiščem, ni niti izpodbijala obstoja nepravilnosti, ki jih je ugotovila Komisija, niti predložila dokazov, zaradi katerih bi bila vprašljiva njihova resničnost.

29      Prav tako ni mogoče sprejeti stališča Irske, da so te nepravilnosti „tehnične“ in ne škodijo proračunu Skupnosti.

30      Dejansko člen 24 Uredbe št. 4253/88 ne vsebuje nobenega količinskega ali kakovostnega razlikovanja pri nepravilnostih, ki lahko povzročijo znižanje pomoči.

31      Poleg tega, kot je to poudaril generalni pravobranilec v točki 36 sklepnih predlogov, tudi nepravilnosti, ki nimajo točno opredeljenih finančnih posledic, lahko resno ogrozijo tako finančne interese Unije kot spoštovanje prava Skupnosti in so zato finančni popravki Komisije utemeljeni.

32      Iz navedenega izhaja, da je Komisija utemeljeno zmanjšala prvotno odobreno finančno pomoč Skupnosti za operativne programe.

33      Glede datuma dokončnega zaključka finančnih preglednic pa tako iz okvira podpore Skupnosti za strukturne pomoči Skupnosti v območjih Irske, upravičenih do pomoči v okviru Cilja 1, za obdobje od 1. januarja 1994 do 31. decembra 1999, kot iz odločb C(94) 1972, C(94) 2613 in C(94) 3226 izhaja, da po 31. decembru 1999 ni bila več mogoča nobena sprememba finančnih preglednic niti nobena finančna zaveza.

34      Posledično, ker so popravki zahtev za sofinanciranje, ki jih je predložila Irska po tem datumu, pomenili, da mora ESS na novo programirati svoje obveznosti za zadevno obdobje, je Komisija utemeljeno ugotovila, da so navedene zahteve nedopustne.

35      Iz navedenega izhaja, da prvi tožbeni razlog, ki ga uveljavlja Irska, ni utemeljen in ga je treba zavrniti.

 Drugi tožbeni razlog: kršitev pravnih pravil o uporabi Pogodbe

36      V drugem tožbenem razlogu Irska navaja, da je Komisija s tem, da ni sprejela podrobnih pravil na področju finančnega nadzora pred letom 1997 in da je retroaktivno uporabila Uredbo Komisije (ES) št. 2064/97 z dne 15. oktobra 1997 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 glede finančnega nadzora držav članic pri aktivnostih, ki se sofinancirajo iz strukturnih skladov (UL L 290, str. 1) za primer, ki se je zgodil v okviru finančne pomoči ESS, ki je bila odobrena Irski za leta od 1994 do 1997, kršila člen 23(1) Uredbe št. 4253/88.

37      Irska v nadaljevanju meni, da je Komisija kršila člen 24 Uredbe št. 4253/88. Dejansko naj ta ne bi ustrezno preučila zadeve in tako ugotovljeni elementi ne pomenijo hudih kršitev, ki bi upravičevale zmanjšanje finančne pomoči.

38      Končno je Komisija po mnenju te države članice kršila tudi načelo partnerstva, določeno v členu 4(1) Uredbe št. 2052/88.

39      Komisija meni, da pozno sprejetje podrobnih pravil na področju finančnega nadzora nima zveze z izpodbijano odločbo in da bi Irska v vsakem primeru morala vložiti tožbo zaradi nedelovanja na podlagi člena 232 ES oziroma ničnostno tožbo na podlagi člena 230 ES v dveh mesecih po njenem sprejetju.

40      Navaja, da gre pri Uredbi št. 2064/97 le za formalizacijo že obstoječe prakse na področju revizije in finančnega nadzora in da je bila pred letom 1997 kakršna koli prekinitev revizijske sledi v nasprotju z določbami uredb št. 2052/88 in št. 4253/88.

41      V zvezi s kršitvijo člena 24 Uredbe št. 4353/88 Irska po mnenju Komisije le ponavlja očitke, ki jih je že navedla v okviru prvega tožbenega razloga. V vsakem primeru ta zavrača očitek kršitve te določbe. Dejansko sta bila po eni strani preiskava, ki jo je opravila, in dialog, ki ga je vzpostavila z Irsko, ustrezna. Po drugi strani Komisija ocenjuje, da so bile ugotovljene nepravilnosti še posebej hude in torej upravičujejo njeno odločitev, da zmanjša odobreno finančno pomoč Skupnosti za operativne programe.

42      Končno, Komisija meni, da trditev o kršitvi člena 4(1) Uredbe št. 2052/88 ni dopustna, saj Irska to določbo le navaja, ne da bi opredelila, v čem naj bi bila kršena.

43      Trditve Irske o tem, da je Komisija kršila člen 23(1) Uredbe št. 4253/88, ni mogoče sprejeti.

44      Glede tega je treba ugotoviti, da vložitev tožbe na podlagi člena 230 ES, katere predmet je razglasitev ničnosti odločbe o zmanjšanju finančne pomoči Skupnosti, ni primerno sredstvo za izpodbijanje poznega sprejetja podrobnih pravil na področju finančnega nadzora iz člena 23(1) Uredbe št. 4253/88. Irska bi nedelovanje Skupnosti lahko pred sprejetjem Uredbe št. 2064/97 izpodbijala na podlagi tožbe zaradi nedelovanja na podlagi člena 232 ES ali izpodbijala veljavnost te uredbe z vložitvijo ničnostne tožbe na podlagi člena 230 ES v dveh mesecih po njenem sprejetju.

45      Po drugi strani pa glede domnevne retroaktivne veljavnosti Uredbe št. 2064/97 zadostuje, da poudarimo, da se izpodbijana odločba ne sklicuje na nobeno izmed določb v tej uredbi, ampak temelji na določbah, ki so veljale, ko so nastopila dejstva, in sicer zlasti člena 4(1) in 13(3) Uredbe št. 2052/88 ter člena 9(1) in 17(2) Uredbe št. 4253/88.

46       Poleg tega, kot je to poudaril generalni pravobranilec v točki 45 sklepnih predlogov, je že pred sprejetjem Uredbe št. 2064/97 celota upoštevanih veljavnih določb zahtevala od držav članic, upravičenih do finančne pomoči Skupnosti iz strukturnih skladov, da predložijo vsa zagotovila, ki omogočajo preveriti točno ustreznost med dejansko realiziranimi izdatki v okviru sofinanciranih projektov in zadevnimi zahtevami za finančno pomoč Skupnosti. V tem smislu so že te določbe same po sebi zadostovale za sankcioniranje nepravilnosti, ki so jih storile irske oblasti. Zlasti člen 23 Uredbe št. 4253/88, na podlagi katerega je bila sprejeta Uredba št. 2064/97, je državam članicam zapovedoval, naj sprejmejo ukrepe, potrebne za redno preverjanje, ali so se akcije, ki jih je financirala Skupnost, pravilno izvajale, da bi se preprečilo in preganjalo nepravilnosti ter izterjalo sredstva, izgubljena zaradi zlorabe ali malomarnosti.

47      Trditve Irske o tem, da je Komisija kršila člen 24 Uredbe št. 4253/88, prav tako ni mogoče sprejeti.

48      Dejansko iz spisa jasno izhaja, da je postopek, predviden v tem členu, bil spoštovan. Tako je Komisija potem, ko so njene službe opravile preglede na kraju samem, novembra in decembra 2000 v revizijskem poročilu, ki ga je posredovala irskim oblastem 13. februarja 2001, navedla več nepravilnosti, ki so bile odkrite pri teh pregledih. Na podlagi teh ugotovitev je z dopisom z dne 28. februarja 2002 te oblasti obvestila, da namerava zmanjšati finančno pomoč ESS v zvezi z nepravilnimi zahtevami za sofinanciranje in jih pozvala, naj v skladu s členom 24(1) Uredbe št. 4253/88 predložijo svoje pripombe v roku dveh mesecev.

49      Poleg tega je navajanje tega, da ugotovitve Komisije ne pomenijo dovolj hudih nepravilnosti, ki bi upravičevale zmanjšanje finančne pomoči ESS, trditev, ki je ponovitev prvega tožbenega razloga, obravnavanega v okviru te tožbe.

50      Končno je treba glede kršitve načela partnerstva, ki jo zatrjuje Irska, spomniti, da iz člena 38(1)(c) Poslovnika Sodišča in upoštevne sodne prakse izhaja, da je treba v vsaki tožbi navesti predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov in da mora biti ta dovolj jasen in natančen, da toženi stranki omogoča pripravo obrambe in Sodišču njen preizkus. Iz tega izhaja, da morajo biti temeljni elementi glede dejstev in prava, na katerih tožba temelji, skladno in razumljivo razvidni iz besedila same vloge (sodbi z dne 9. januarja 2003 v zadevi Italija proti Komisiji, C-178/00, Recueil, str. I-303, točka 6, in z dne 14. oktobra 2004 v zadevi Komisija proti Španiji, C-55/03, neobjavljena v ZOdl., točka 23).

51      Pri trditvi Irske, da je Komisija kršila načelo partnerstva, ni tako. Dejansko navedena država članica v svoji vlogi le zatrjuje kršitev tega načela, pri čemer pa ne navede elementov glede dejstev in prava, na katerih te trditve temeljijo.

52      Posledično in v delu, v katerem se nanaša na kršitev načela partnerstva, je drugi tožbeni razlog nedopusten in ga je treba zavrniti.

53      Iz zgoraj navedenega izhaja, da je drugi tožbeni razlog, ki ga uveljavlja Irska, delno nedopusten in delno neutemeljen.

 Tretji tožbeni razlog: kršitev načela sorazmernosti

54      V tretjem tožbenem razlogu Irska meni, da je odločba o zmanjšanju pomoči ESS nesorazmerna. Dejansko bi druge rešitve Komisiji omogočile, da doseže zasledovani cilj. Tako bi ta lahko zlasti upoštevala pojasnila in popravke, ki so jih predložile irske oblasti.

55      Irska podredno meni, da je zahtevani znesek nesorazmeren.

56      Komisija meni, da upoštevaje ugotovljene nepravilnosti v obravnavanem primeru in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, ki jo na podlagi člena 274 ES zavezuje, ni imela druge izbire, kot da zmanjša finančno pomoč Skupnosti najmanj za znesek ugotovljenih nepravilnosti. V teh okoliščinah izpodbijana odločba ne krši načela sorazmernosti.

57      Spomniti je treba, da je glede strukturnih skladov člen 24(2) Uredbe št. 4253/88 pravna podlaga za vse zahteve Komisije za povračila (sodba z dne 24. januarja 2002 v zadevi Conserve Italia proti Komisiji, C-500/99 P, Recueil, str. I‑867, točka 88).

58      Zlasti če pregled primera pokaže, da je bila zaradi nepravilnosti finančna pomoč delno neupravičena, ta določba omogoča Komisiji, da zmanjša pomoč.

59      V obravnavani zadevi ni sporno, da je Komisija zmanjšala finančno pomoč ESS v višini, ki je ustrezna zneskom ugotovljenih nepravilnosti, in to izključno za izključitev nezakonitih ali neupravičenih izdatkov od sofinanciranja Skupnosti.

60      Iz tega izhaja, da je tako izvedeno zmanjšanje v skladu z načelom sorazmernosti.

61      Ugotoviti je torej treba, da tretji tožbeni razlog, ki ga uveljavlja Irska, ni utemeljen.

 Četrti tožbeni razlog: kršitev načel zaupanja v pravo in pravne varnosti

62      V četrtem tožbenem razlogu Irska navaja, da je Komisija s tem, da je od nje pri izmenjavah, ki so sledile pregledu služb Komisije na krajem samem, zahtevala, naj preveri in izvede finančne popravke zahtev za sofinanciranje, ustvarila upravičeno pričakovanje, da bo upoštevala te popravljene zahteve za sofinanciranje. To upravičeno pričakovanje naj bi poleg tega podkrepilo še dejstvo, da je Komisija po svoji obstoječi praksi odobrila spremembe v navedenih zahtevah, če so bili neupravičeni izdatki identificirani.

63      Poleg tega Irska meni, da je Komisija s tem, da so bila ta pričakovanja neuresničena, in s tem, da je izpodbijana odločba temeljila na pravilih, ki jih predpisi, ki so veljali v trenutku nastanka dejstev, niso vsebovali ali so bili nenatančni, kršila načelo pravne varnosti.

64      Komisija meni, da upoštevaje ugotovljene nepravilnosti, irske oblasti niso mogle utemeljeno imeti upravičenega pričakovanja, da jim bo zahtevana pomoč odobrena. Dejansko upravičeno pričakovanje, ki bi ga upravičenec do pomoči lahko imel za to, da mu bo pomoč izplačana, ugasne takoj, ko stori nepravilnost. Po drugi strani ni nobenega elementa, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da so irske oblasti prejele zagotovila, da zahteve za sofinanciranje ne bodo vsebovale nepravilnosti ali da te nepravilnosti ne bodo povzročile zmanjšanja finančne pomoči ESS.

65      Komisija meni, da je bilo načelo pravne varnosti spoštovano, saj je z izpodbijano odločbo le uporabila zakonodajo, ki je veljala ob nastanku dejstev, po kateri se povrnitev zneskov, ki jih je ESS neupravičeno plačal, lahko zahteva, če je dokazan obstoj nepravilnosti.

66      V obravnavani zadevi iz spisa nikakor ne izhaja, da bi Komisija dala Irski natančna zagotovila, ki bi lahko ustvarila v tej državi članici utemeljena pričakovanja, po katerih bi Komisija upoštevala popravljene zahteve za sofinanciranje in ne bi zmanjšala finančne pomoči v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi.

67      Torej ni mogoče šteti, da je Komisija, s tem, ko je sprejela izpodbijano odločbo kršila načelo zaupanja v pravo.

68      Poleg tega v skladu z ustaljeno sodno prakso zadevna država članica zgolj na podlagi dejstva, da Komisija ni izvedla dolžnih popravkov v prejšnjem proračunu, ampak je nepravilnosti dopuščala iz razloga pravičnosti, ne pridobi pravice na podlagi načela pravne varnosti ali načela zaupanja v pravo zahtevati enakega obravnavanja nepravilnosti, do katerih pride v kasnejših proračunih (zgoraj navedene sodbe z dne 6. oktobra 1993 v zadevi Italija proti Komisiji, točka 67, in Nemčija proti Komisiji, točka 12, ter z dne 6. decembra 2001 v zadevi Grčija proti Komisiji, C-373/99, Recueil, str. I-9619, točka 56).)

69      Prav tako ni mogoče šteti, da je bilo načelo pravne varnosti, ki zahteva, da morajo biti pravna pravila jasna in natančna, in želi zagotoviti predvidljivost pravnih situacij in pravnih razmerij v pravu Skupnosti (sodba z dne 15. februarja 1996 v zadevi Duff in drugi, C-63/93, Recueil, str. I‑569, točka 20), z izpodbijano odločbo kršeno, saj so predpisi, ki so veljali ob nastanku dejstev, predvidevali možnost, da Komisija zmanjša finančno pomoč v primeru izkazane nepravilnosti.

70      Posledično četrti tožbeni razlog, ki ga uveljavlja Irska, ni utemeljen.

71      Glede na vse navedeno je treba tožbo v celoti zavrniti.

 Stroški

72      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Irski naloži plačilo stroškov, in ker ta s svojimi predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1)      Tožba se zavrne.

2)      Irski se naloži plačilo stroškov.

Podpisi

---

* Jezik postopka: angleščina.