Zadeva C-22/03

Optiver BV in drugi

proti

Stichting Autoriteit Financiële Markten

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Rechtbank te Rotterdam)

„Direktiva 69/335/EGS – Posredni davki na zbiranje kapitala – Davek na bruto dobiček družb s področja vrednostnih papirjev“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca D. Ruiz‑Jaraboja Colomerja, predstavljeni 9. novembra 2004 

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 10. marca 2005. 

Povzetek sodbe

Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Posredni davki na zbiranje kapitala – Področje uporabe – Davek, ki se naloži družbam s področja vrednostnih papirjev v zvezi z bruto dobički iz dejavnosti, povezanimi s temi vrednostnimi papirji – Izključitev

(Direktiva Sveta 69/335, členi 4, 10 in 11)

Direktivo 69/335 o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da ne nasprotuje naložitvi davka družbam s področja vrednostnih papirjev, v zvezi z bruto dobički iz dejavnosti, povezanimi s temi papirji, saj se navedena direktiva za tak davek ne uporablja.

Obdavčljivi dogodek za davek namreč ni izvršitev posebne transakcije, kot so tiste iz členov 4, 10 in 11 te direktive, ampak izvajanje širokega obsega dejavnosti, ki se nanašajo na vrednostne papirje na splošno.

Po drugi strani pa je zato, ker je davčna osnova določena z bruto prihodki družb s področja vrednostnih papirjev za izvajanje različnih dejavnosti, davek še bolj podoben neposrednemu davku na prihodek in torej spada v kategorijo davkov, ki jih Direktiva 69/335 ne zadeva.

(Glej točke od 31 do 35 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 10. marca 2005(*)

„Direktiva 69/335/EGS – Posredni davki na zbiranje kapitala – Davek na bruto dobiček družb s področja vrednostnih papirjev“

V zadevi C-22/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Rechtbank te Rotterdam (Nizozemska) z odločbo z dne 21. januarja 2003, ki je prispela na Sodišče 23. januarja 2003, v postopku

Optiver BV in drugi

proti

Stichting Autoriteit Financiële Markten, pravni naslednik Stichting Toezicht Effectenverkeer,

SODIŠČE (drugi senat)

v sestavi C. W. A. Timmermans, predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, R. Schintgen (poročevalec), P. Kūris in G. Arestis, sodniki,

generalni pravobranilec: D. Ruiz-Jarabo Colomer,

sodna tajnica:  M.-F. Contet, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 30. septembra 2004,

ob upoštevanju pisnih stališč, ki so jih predložili:

–       za Optiver BV, Optrix BV in Optra BV H. Speyart in M. Scheele, odvetnika,

–       za All Options International BV E. Kuijpers in G. J. G. Bolderman, odvetnika,

–       za Robeco Obligatie DividendFunds NV in drugi H. Speyart in A. J. P. Tillema, odvetnika,

–       za Stichting Autoriteit Financiële Markten, pravni naslednik Stichting Toezicht Effectenverkeer, H. J. Sachse, F. Leeflang in T. van Wagensveld, odvetniki,

–       za nizozemsko vlado S. Terstal in C. Wissels, zastopnici,

–       za vlado Združenega kraljestva P. Ormond, zastopnica, skupaj z J. Stratfordom, barrister,

–       za Komisijo Evropskih skupnosti R. Lyal in W. Wils, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 9. novembra 2004

izreka naslednjo

Sodbo  

1       Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago Direktive Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala (UL L 249, str. 25).

2       Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Optiverjem BV in 38 drugimi družbami (v nadaljevanju: Optiver in drugi), ki so družbe s področja vrednostnih papirjev s sedežem na Nizozemskem, in Stichting Autoriteit Financiële Markten (v nadaljevanju: AFM), ki je pravni naslednik Stichting Toezicht Effectenverkeerja, glede obdavčevanja bruto dobičkov iz dejavnosti, ki jih izvajajo te družbe.

 Pravni okvir

 Skupnostna ureditev

3       Kot izhaja iz njene prve uvodne izjave, Direktiva 69/335 stremi k pospeševanju prostega pretoka kapitala, ki je eden od bistvenih pogojev za ustvarjanje gospodarske unije s podobnimi značilnostmi, kot jih ima notranji trg.

4       Šesta uvodna izjava Direktive 69/335 za dosego takega cilja glede davkov na zbiranje kapitala določa odpravo posrednih davkov, ki so do zdaj veljavni v državah članicah, in namesto njih uvedbo dajatve, ki se na skupnem trgu obračuna samo enkrat in je njena raven enaka v vseh državah članicah.

5       Besedilo člena 4(1) Direktive 69/335 določa:

„Dajatvi na kapital so zavezane naslednje transakcije:

(a)      ustanovitev kapitalske družbe;

(b)      preoblikovanje družbe, združenja ali pravne osebe, ki ni kapitalska družba, v kapitalsko družbo;

(c)      povečanje kapitala kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste;

(d)      povečanje sredstev kapitalske družbe z vložkom sredstev katere koli vrste za plačilo, ne z deležem v kapitalu ali sredstvih družbe, ampak z enakimi pravicami, kakor jih imajo člani […]

[...]“

6       Člen 4(1), od e) do h), Direktive 69/335 določa, da je prenos sedeža dejanske uprave ali registriranega sedeža kapitalske družbe iz tretje države v državo članico ali iz ene države članice v drugo prav tako zavezan dajatvi na kapital.

7       V členu 4(2) Direktive 69/335 so naštete različne transakcije, ki so lahko zavezane dajatvi na kapital.

8       Direktiva 69/335 v zadnji uvodni izjavi določa tudi odpravo drugih posrednih davkov z enakimi značilnostmi, kot jih imata dajatev na kapital ali kolkovina na vrednostne papirje, katerih ohranjanje bi lahko onemogočilo namen ukrepov, predvidenih v tej direktivi. Ti davki, katerih obračunavanje je prepovedano, so našteti v členu 10 Direktive 69/335, katere besedilo določa:

„Razen dajatve na kapital države članice družbam, združenjem ali pravnim osebam, ki poslujejo zaradi pridobivanja dobička, ne obračunajo nobenih drugih davkov:

a)      v zvezi s transakcijami iz člena 4;

b)      v zvezi z vložki, posojili ali opravljanjem storitev, ki so del transakcij iz člena 4;

c)      v zvezi z registracijo ali katero koli drugo formalnostjo, ki ji je družba, združenje ali pravna oseba, ki posluje zaradi pridobivanja dobička, lahko zavezana pred začetkom poslovanja zaradi svoje pravne oblike.“

9       Člen 11 Direktive 69/335 določa:

„Države članice ne zavežejo nobeni obliki obdavčitve:

a)      oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja z delnicami, deleži ali drugimi vrednostnimi papirji enake vrste ali s potrdili, ki predstavljajo take vrednostne papirje, ne glede na to, kdo jih je izdal;

b)      posojil, vključno z državnimi obveznicami, najetih z izdajo zadolžnic ali drugih prenosljivih vrednostnih papirjev, ne glede na to, kdo jih je izdal, ali katerih koli formalnosti, povezanih z njimi, ali oblikovanja, izdaje, uvrstitve v kotacijo na borzi, uvrstitve na trg ali trgovanja s temi zadolžnicami ali drugimi prenosljivimi vrednostnimi papirji.“

10     Člen 12(1) Direktive 69/335 določa:

„Ne glede na člena 10 in 11 lahko države članice obračunajo:

a)      dajatve na prenos vrednostnih papirjev, zaračunane bodisi pavšalno ali ne;

[...]

e)      dajatve, ki se plačajo kot pristojbine ali takse;

[...]“

 Nacionalna ureditev

11     Wet toezicht effectenverkeer 1995 (zakon iz leta 1995 o nadzoru trgovanja z vrednostnimi papirji) z dne 16. novembra 1995 (Stbl. 1995, št. 574, v nadaljevanju: zakon iz leta 1995) ureja nadzorovanje transakcij vrednostnih papirjev. V skladu s členom 1 ta zakon velja predvsem za posrednike z vrednostnimi papirji in za upravitelje premoženja, kategoriji, imenovani „ustanovi s področja vrednostnih papirjev“.

12     Člen 7(1) zakona iz leta 1995 določa, da je osebam, ki nimajo dovoljenja kot posredniki z vrednostnimi papirji ali upravitelji premoženja, prepovedano ponujati ali opravljati storitve na Nizozemskem ali iz Nizozemske. V skladu s členom 7(4) minister za finance izda dovoljenje, če so izpolnjeni določeni pogoji glede kakovosti.

13     Člen 42 zakona iz leta 1995 določa:

„Naš minister ali pravna oseba, kateri so bile zaupane naloge in pristojnosti iz člena 40, lahko obračuna stroške za izvajanje teh nalog in njegovih pristojnosti v skladu s pravili, ki jih je sprejel Naš minister, za člane borze, za institucije, za račun katerih so bili izdani vrednostni papirji, ki so bili sprejeti v borzno kotacijo na podlagi člena 22, za družbe s področja vrednostnih papirjev, za vlagatelje zahteve za dovoljenje iz člena 7(1) […]“

14     Organ, ki so mu bile zaupane pristojnosti iz člena 40 zakona iz leta 1995, je AFM. Znesek stroškov, ki jih lahko prenese na ustanove, ki imajo dovoljenje iz člena 7(1) zakona iz leta 1995, je določen glede na proračun AFM.

15     Zneski, ki jih dolgujejo ustanove s področja vrednostnih papirjev, so sestavljeni po eni strani iz nadomestil za dejansko opravljene posebne storitve teh ustanov in po drugi strani iz prispevkov, odmerjenih glede na bruto dobičke teh ustanov v obdobju pred davčnim letom, na podlagi katerega je bil izdelan proračun AFM (v nadaljevanju: davek).

16     Člen 5(1) Regeling toezichtskosten Wet toezicht effectenverkeer 1995 (pravilnik o stroških nadzora, nastalih zaradi izvajanja zakona iz leta 1995 o nadzoru trgovanja z vrednostnimi papirji), kot je bil spremenjen leta 2000 (Stcrt. 2000, št. 137, str. 10, v nadaljevanju: pravilnik), določa:

„Posrednikom s področja vrednostnih papirjev s sedežem na Nizozemskem, ki imajo dovoljenje na podlagi člena 7(1) zakona, se letno obračuna znesek, ki je določen v skladu z v odstavku 3 navedenim razponom dohodkov teh družb s področja vrednostnih papirjev v letu pred proračunom.“

17     Člen 5(3) pravilnika določa omenjene razpone tako, da predpisuje deset vrst različnih dohodkov.

18     Iz predstavitve razlogov za ta pravilnik izhaja, da kot „prihodke“ razumemo bruto dohodke na podlagi normalne uporabe, kolikor izvirajo iz dejavnosti, kot so te iz člena 7(1) zakona iz leta 1995. Ti prihodki so lahko pridobljeni s provizijami ali nadomestili za storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, iz čistega prometa, s provizijami za naročila, iz upravljanja premoženja, iz repo transakcij, iz tečajnih dobičkov pri poslih z vrednostnimi papirji, iz vpisovanja in plasmaja izdaj, iz varovanja in transakcij varovanja, iz dejavnosti kliringa in poravnave pa tudi iz prihodkov urejanja trga.

19     Člen 3 Vaststellingsregeling bedragen Regeling toezichtskosten Wet toezicht effectenverkeer 1995 voor 2000 (izvedbeni odlok, ki določa zneske za leto 2000 na podlagi pravilnika o stroških nadzora v skladu z zakonom iz leta 1995 o nadzoru trgovanja z vrednostnimi papirji, Stcrt. 2000, št. 137, str. 9) določa zneske iz člena 5(1) pravilnika.

 Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

20     Optiver in drugi so pridobili dovoljenje za izvajanje transakcij vrednostnih papirjev kot so te iz člena 7(1) zakona iz leta 1995.

21     Z odločbami z dne 15. avgusta 2000 je AFM naložil tožečim strankam v postopku v glavni stvari za dne 31. decembra 2000 zaključeno poslovno leto davek na njihove prihodke iz vrednostnih papirjev.

22     Ker so Optiver in drugi presodili, da je ta davek v nasprotju z Direktivo 69/335, so vložili ugovore zoper omenjene odločbe. Ker so bili ti ugovori zavrnjeni, je o sporu odločalo Rechtbank te Rotterdam, ki je zatrjevalo, da ta davek, ki obdavči uvrstitve na trg in tudi trgovanje z vrednostnimi papirji, ni v skladu s členom 11 Direktive 69/335.

23     AFM zatrjuje, da ta davek ni davek na trgovanje z vrednostnimi papirji, ampak se nanaša na dohodke, pridobljene iz transakcij teh papirjev. Podredno zatrjuje, da je tak davek ena izmed izjem iz člena 12(1) a) in e) Direktive 69/335.

24     Glede na to, da je za rešitev spora potrebna razlaga Direktive 69/335, je Rechtbank te Rotterdam prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Ali direktiva [69/335] zlasti razlaga členov 11 in 12 [le-te] nasprotuje obračunavanju davka […] družbam s področja vrednostnih papirjev na bruto dobičke iz dejavnosti v zvezi s temi vrednostnimi papirji?“

 Vprašanje za predhodno odločanje

25     Z vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali se mora Direktiva 69/335 razlagati tako, da nasprotuje obračunavanju davka družbam s področja vrednostnih papirjev, kot je davek v postopku v glavni stvari, glede bruto dobičkov iz dejavnosti v zvezi s temi papirji.

26     Z namenom koristno odgovoriti na to vprašanje, je treba ugotoviti, ali davek spada na področje uporabe Direktive 69/335.

27     Glede tega velja opomniti, da iz Direktive 69/335 izhaja, da je njen namen odpraviti posredne davke, ki niso dajatve na kapital z enakimi značilnostmi kot slednji, torej tiste, za katere so zavezane transakcije iz te direktive.

28     Glede opredelitve obdavčitve, kot je ta v postopku v glavni stvari, je treba opomniti, da morajo po nizozemski zakonodaji posredniki z vrednostnimi papirji in upravitelji s premoženjem, da lahko ponudijo svoje storitve v tej državi članici, obvezno imeti dovoljenje na Nizozemskem.

29     V skladu z določbami iz zakona iz leta 1995 je izvajanje nadzora transakcij vrednostnih papirjev, ki je dodeljeno ministru za finance, zaupano AFM. Temu je dovoljeno, da prevali operativne stroške zlasti na družbe s področja vrednostnih papirjev, tako zlasti slednjim naloži davek, ki je izračunan letno, po tabeli, določeni s pravilnikom glede na bruto dobičke teh družb s področja vrednostnih papirjev med poslovnim letom pred letom, za katero je določen proračun omenjenega organa.

30     Iz tega izhaja, da tak davek, ki ga je treba plačati na podlagi zakona, ki ga je določila država, plačajo zasebniki subjektu, ki izvršuje državno nalogo, zato, da se zagotovi njegovo financiranje.

31     Torej kot pravilno zatrjuje Komisija, čeprav glede na te značilnosti res ni mogoče trditi, da davek ni dajatev, še vedno ostaja dejstvo, da ta davek ni dajatev, ki je prepovedana z Direktivo 69/335, saj zanjo le-ta ne velja.

32     Obdavčljivi dogodek za davek namreč ni izvršitev posebne transakcije, kot so tiste iz členov 4, 10 in 11 Direktive 69/335, ampak izvajanje širokega obsega dejavnosti, ki se nanašajo na vrednostne papirje na splošno.

33     Ker pa je bila, po drugi strani, davčna osnova določena z bruto prihodki družb s področja vrednostnih papirjev za izvajanje različnih dejavnosti, je davek še bolj podoben neposrednemu davku na prihodek in torej izhaja iz kategorije davkov, ki jih Direktiva 69/335 ne ureja (glej zlasti sodbi z dne 26. septembra 1996 v zadevi Frederiksen, C-287/94, Recueil, str. I-4581, točka 21, in z dne 18. januarja 2001 v zadevi P. P. Handelsgesellschaft, C-113/99, Recueil, str. I-471, točki 24 in 27).

34     V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da davek, kot je ta v postopku v glavni stvari, ne sodi na področje uporabe Direktive 69/335 in zato ni dajatev, ki bi bila prepovedana s to direktivo.

35     Zato je treba na zastavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba Direktivo 69/335 razlagati tako, da ne nasprotuje naložitvi davka, kot je ta v postopku v glavni stvari, družbam s področja vrednostnih papirjev, v zvezi z bruto dobički iz dejavnosti, povezanimi s temi papirji.

 Stroški

36     Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Direktivo Sveta 69/335/EGS z dne 17. julija 1969 o posrednih davkih na zbiranje kapitala je treba razlagati tako, da ne nasprotuje naložitvi davka, kot je ta v postopku v glavni stvari, družbam s področja vrednostnih papirjev, v zvezi z bruto dobički iz dejavnosti, povezanimi s temi papirji.

Podpisi

---

* Jezik postopka: nizozemščina.