Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62002CJ0417

Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 9. septembra 2004.
Komisija Evropskih skupnosti proti Helenski republiki.
Neizpolnitev obveznosti države - Direktiva 85/384/EGS - Priznanje diplom iz arhitekture - Postopek vpisa pri tehnični zbornici Grčije (Technico Epimelitirio Elladas) - Zahteva, naj se predloži dokument, ki dokazuje, da dokazilo o formalnih kvalifikacijah spada v sistem vzajemnega priznavanja.
Zadeva C-417/02.

Zbirka odločb 2004 I-07973

ECLI identifier: ECLI:EU:C:2004:503

Zadeva C-417/02

Komisija Evropskih skupnosti

proti

Helenski republiki

 „Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 85/384/EGS – Priznanje diplom iz arhitekture – Postopek vpisa pri tehnični zbornici Grčije (Technico Epimelitirio Elladas) – Zahteva, naj se predloži dokument, ki dokazuje, da dokazilo o formalnih kvalifikacijah spada v sistem vzajemnega priznavanja“

Povzetek sodbe

1.        Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti – Predmet spora – Določitev v predhodnem postopku – Izključno formalna prilagoditev očitkov po obrazloženem mnenju zaradi spremembe nacionalne zakonodaje – Dopustnost

(Člen 226 ES)

2.        Prosto gibanje oseb – Pravica do ustanavljanja – Svoboda opravljanja storitev – Arhitekti – Priznavanje diplom in naslovov – Obveznost predložitve dokumenta, ki dokazuje skladnost naslova z zadevnimi nacionalnimi določbami – Pozna obravnava zahtevka za registracijo pri tehnični zbornici državljanov Skupnosti, ki nimajo nacionalne diplome – Nedopustnost

(Direktiva Sveta št. 85/384)

1.        V okviru tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES morata obrazloženo mnenje Komisije in tožba temeljiti na istih očitkih. Vendar ta zahteva ne pomeni, da se v vsakem primeru zahteva popolna skladnost med nacionalnimi določbami, omenjenimi v obrazloženem mnenju, in tistimi iz tožbe. Ko je med dvema stopnjama prišlo do zakonske spremembe, zadostuje, da je bil sistem, vzpostavljen z izpodbijano zakonodajo med postopkom, v celoti ohranjen z novimi ukrepi, ki jih je država članica sprejela po obrazloženem mnenju in so izpodbijani v okviru tožbe.

(Glej točko 17.)

2.        Država članica krši obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 85/384 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v arhitekturi, skupaj z ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja podjetij in svobode opravljanja storitev, če po eni strani sprejme in ohranja v veljavi določbe, ki med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica arhitekta navajajo obvezno predložitev certifikata pristojnih organov oblasti matične države ali države, ki potrjuje, da so diplome ali druga predložena dokazila o formalnih kvalifikacijah ustrezala tistim, ki jih predpisujejo zadevne nacionalne določbe, in po drugi strani dopušča, da nacionalna tehnična zbornica, pri kateri je treba biti obvezno vpisan za opravljanje poklica arhitekta, z velikimi zamudami obravnava vloge in vpis državljanov Skupnosti, imetnikov tujih diplom, ki bi morale biti priznane na podlagi navedene Direktive.

(Glej točko 18 in izrek.)







SODBA SODIŠČA (prvi senat)

z dne 9. septembra 2004(*)

„Neizpolnitev obveznosti države – Direktiva 85/384/EGS – Priznanje diplom iz arhitekture – Postopek vpisa pri tehnični zbornici Grčije (Technico Epimelitirio Elladas) – Zahteva, naj se predloži dokument, ki dokazuje, da dokazilo o formalnih kvalifikacijah spada v sistem vzajemnega priznavanja“

V zadevi C-417/02,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene 19. novembra 2002,

Komisija Evropskih skupnosti, ki jo zastopa M. Patakia, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Helenski republiki, ki jo zastopa E. Skandalou, zastopnica, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (prvi senat),

v sestavi P. Jann, predsednik senata, A. Rosas, S. von Bahr, K. Lenaerts in K. Schiemann (poročevalec), sodniki,

generalna pravobranilka: J. Kokott,

sodni tajnik: L. Hewlet, glavni administrator,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 4. marca 2004,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 30. marca 2004

izreka naslednjo

Sodbo

1        Komisija Evropskih skupnosti je s tožbo Sodišču predlagala, naj ugotovi, da Helenska republika s tem, da je sprejela in ohranila v veljavi določbe člena 3(1)(c) in (2) predsedniškega dekreta št. 107/1993 z dne 22. marca 1993 (v nadaljevanju: dekret št. 107/1993), in s tem, da je dopustila, da Technico Epimelitirio Elladas (tehnična zbornica Grčije, v nadaljevanju: tehnična zbornica), pri kateri je treba biti obvezno vpisan zato, da se lahko v Grčiji opravlja poklic arhitekta, sistematično zavračala vpis državljanov Skupnosti, imetnikov diplom, ki niso bile izdane v Grčiji in ki bi morale biti priznane na podlagi Direktiv Sveta 85/384/EGS z dne 10. junija 1985 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v arhitekturi, skupaj z ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja podjetij in svobode opravljanja storitev (UL L 223, str. 15), ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

 Pravni okvir in predhodni postopek

2        Členi 2 do 9 Direktive 85/384 vzpostavljajo splošna pravila glede možnosti opravljanja dejavnosti s področja arhitekture. Da bi zagotovili delovanje sistema vzajemnega priznavanja, člen 7(1) Direktive 85/384 določa, da vsaka država članica čim prej pošlje drugim državam članicam in hkrati Komisiji seznam diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, ki se podeljujejo na njenem ozemlju in izpolnjujejo merila iz členov 3 in 4. Seznamu priloži tudi imena institucij in organov, ki jih podeljujejo. V skladu s členom 7(2) tri mesece po prejemu obvestila Komisija objavi sezname kot informacijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Uradni list).

3        Člen 10 Direktive 85/384 zadeva priznanje dokazil o formalnih kvalifikacijah na podlagi pridobljenih pravic, ki omogočajo dostop do dejavnosti s področja arhitekture. V skladu s tem členom vsaka država članica prizna diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah iz člena 11 te direktive, ki jih podeljujejo druge države članice državljanom držav članic, če ob uradnem obvestilu o tej direktivi že imajo tako izobrazbo ali se je njihov študij, ki se konča s pridobitvijo take diplome, spričevala in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah, začel najpozneje tretje akademsko leto po tem uradnem obvestilu, tudi če taka izobrazba ne izpolnjuje minimalnih zahtev iz Poglavja II te direktive. To priznanje ima glede začetka opravljanja in opravljanja dejavnosti s področja arhitekture na njenem ozemlju enak učinek kakor diplome, spričevala in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah, ki jih podeljujejo za arhitekturo.

4        Člen 20(1) Direktive 85/384 določa, da je treba postopek za izdajo dovoljenja zadevni osebi za začetek opravljanja dejavnosti končati kar najhitreje, najpozneje pa tri mesece po predložitvi vseh dokumentov, ki se nanašajo na to osebo, brez vpliva na odlog zaradi kakršne koli pritožbe, ki se lahko vloži po koncu postopka.

5        V Grčiji je bil za prenos Direktive 85/384 sprejet predsedniški dekret št. 107/1993 z dne 22. marca 1993.

6        Člen 3(1)(c) dekreta št. 107/1993 med pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje poklica arhitekta navaja obvezno predložitev certifikata pristojnih organov oblasti organov matične države ali države, iz katere prihajajo, ki potrjuje, da so diplome ali druga predložena dokazila o formalnih kvalifikacijah ustrezala tistim, ki jih predpisujejo določbe tega dekreta. Predsedniški dekret št. 107/1993 je bil spremenjen z dekretom št. 272/2000 z dne 17. oktobra 2000 (v nadaljevanju: spremenjeni dekret št. 107/1993). Člen 3(1)(c) spremenjenega dekreta št. 107/1993 v prihodnje zahteva, naj pristojni organi matične države članice ali države, iz katere prihajajo, predložijo isti certifikat kot prej, v primeru, ko dokazila in šole, ki jih izdajajo, niso izrecno omenjeni v prilogah k členu 13 spremenjenega dekreta št. 107/1993. Te priloge vključujejo vse diplome, certifikate in druga dokazila o formalnih kvalifikacijah iz seznama, ki ga je Komisija objavila v Uradnem listu, v skladu s členom 7(2) Direktive 85/384.

7        Člen 3(2) dekreta št. 107/1993 je določal, da morajo vlagatelji zahtevka za registracijo pri tehnični zbornici predložiti uradni prevod dokazil, določenih v členu 3(1)(c) dekreta št. 107/1993, v grščino. Kar zadeva isto določbo spremenjenega dekreta št. 107/1993, dodaja, da morajo biti dokazila uradno prevedena v grščino, bodisi s strani pristojnih organov matične države bodisi države, iz katere prihajajo.

8        Po preučitvi sporočenih besedil in številnih pritožb v zvezi s prakso tehnične zbornice, ki naj bi od leta 1996 sistematično zavračala registracijo državljanov Skupnosti, imetnikov diplom, priznanih v skladu z Direktivo 85/384, je Komisija Helenski republiki očitala nepravilen prenos in uporabo Direktive 85/384. Potem ko je Helensko republiko pozvala, naj poda pripombe, je Komisija v skladu s členom 226, prvim odstavkom ES, dne 24. februarja 2000 na to državo članico naslovila obrazloženo mnenje s pozivom, naj v roku dveh mesecev od obvestila o tem mnenju sprejme potrebne ukrepe za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz Direktive 85/384.

9        Potem ko je preučila odgovore Helenske republike, je Komisija presodila, da se je kršitev, ugotovljena v obrazloženem mnenju, nadaljevala in se odločila, da vloži to tožbo.

 Tožba

10      V utemeljitev tožbe je Komisija podala tri očitke. Na stopnji odgovora se je Komisija vendarle odločila, da se odpove očitku v zvezi s členom 3(2) spremenjenega dekreta št. 107/1993.

 Prvi tožbeni razlog, člen 3(1)(c) spremenjenega dekreta št. 107/1993

Trditve strank

11      S prvim tožbenim razlogom Komisija Helenski republiki očita, da obveznost, ki izhaja iz člena 3(1)(c) spremenjenega dekreta št. 107/1993, ni v skladu z določbami Direktive 85/384. Člen 27 Direktive 85/384 naj bi izključno določal, da se tak certifikat lahko zahteva le v izjemnih primerih, ko obstaja upravičen dvom. Vendar naj ne bi bilo tako v primeru te obveznosti, katere namen naj bi bil v glavnem začasno ublažiti pomembne zamude, ugotovljene v aktualizaciji prilog spremenjenega dekreta št. 107/1993. Tako naj bi zadnja aktualizacija z zamudo več kot 10 mesecev upoštevala zgolj sporočilo Komisije z dne 4. decembra 1999.

12      V odgovoru na tožbo je Helenska republika poudarila, da je bilo v interesu prosilcev cilj člena 3(1)(c) spremenjenega dekreta št. 107/1993, da se v primeru razlik med aktualizirano prilogo in tem dekretom omogoči pristojnim organom, da izvedejo postopek. Ta razlika bi izhajala iz običajnih rokov, potrebnih za noveliranje prilog člena 13 spremenjenega dekreta št. 107/1993.

13      Vlada se je med drugim opirala na petnajsto uvodno izjavo Direktive 85/384, v skladu s katero lahko države članice predpišejo, da morajo osebe, ki izpolnjujejo zahteve glede izobraževanja in usposabljanja po tej direktivi, poleg dokazil o izobrazbi predložiti tudi potrdilo pristojnega organa njihove matične države članice, iz katere prihajajo, ki potrjuje, da je njihovo dokazilo o formalnih kvalifikacijah v skladu s to direktivo.

14      Helenska republika je, nasprotno, v dupliki, v kateri je odgovorila na očitek Komisije, najavila, da naj bi bil člen 3(1)(c) spremenjenega dekreta št. 107/1993 revidiran. Obveznost predložitve zadevnega certifikata naj bi bila odpravljena in če ustrezni grški ministrski odlok še ni bil objavljen, bi se osebe lahko zadovoljile z oznako sklicevanj objave teh dokazil v Uradnem listu. Nazadnje je ta vlada Sodišče 17. februarja 2004 obvestila o objavi predsedniškega dekreta, ki je razveljavil spremenjeni dekret št. 107/93, ki je prinesel spodaj opisane spremembe.

 Presoja Sodišča

15      Iz pravnih trditev, ki jih je navedla Komisija, izhaja, da prvi tožbeni razlog zadeva člen 3(1)(c) spremenjenega dekreta št. 107/1993. Vseeno je treba navesti, da se obrazloženo mnenje, ki ga je podala Komisija, nanaša na to določbo v besedilu pred spremembo. Zato je treba po uradni dolžnosti obravnavati vprašanje dopustnosti prvega očitka, vprašanje, ki ga grška vlada ni postavila.

16      V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča lahko to po uradni dolžnost preveri, ali so za vložitev tožbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti države izpolnjeni pogoji iz člena 226 ES (sodba z dne 31. marca 1992 Komisija proti Italiji, C-362/90, Recueil, str. I‑2353, točka 8).

17      Prav tako iz sodne prakse Sodišča izhaja, da morata obrazloženo mnenje Komisije in tožba temeljiti na istih očitkih. Vendar ta zahteva ne pomeni, da se v vsakem primeru zahteva popolna skladnost med nacionalnimi določbami, omenjenimi v obrazloženem mnenju, in tistimi iz tožbe. Ko je med dvema stopnjama prišlo do zakonske spremembe, zadostuje, da je bil sistem, vzpostavljen z izpodbijano zakonodajo med postopkom, v celoti ohranjen z novimi ukrepi, ki jih je država članica sprejela po obrazloženem mnenju in so izpodbijani v okviru tožbe (sodba z dne 17. novembra 1992, Komisija proti Grčiji, C-105/91, Recueil, str. I‑5871, točka 13).

18      Navesti je treba, da je bila bistvena obveznost iz člena 3(1)(c) dekreta št. 107/1993, namreč dolžnost predložitve zadevnega certifikata, ravno tako povzeta v isti določbi spremenjenega dekreta št. 107/1993. Zato je v okviru te tožbe predmet preizkusa pravzaprav izvirno besedilo dekreta št. 107/1993. Torej je očitek dopusten.

19      Glede vsebine je treba navesti, da je dolžnost iz člena 3(1)(c) dekreta št. 107/1993 interesentom nalagala, naj predložijo dodaten dokaz, ki ne izhaja iz Direktive 85/384. Odvrnilni učinek te dolžnosti je bil v nasprotju s ciljem, da se omogoči učinkovito izvajanje pravice do ustanavljanja, ki stremi k doseganju in zagotavljanju ciljev Direktive 85/384 in člena 43 ES.

20      Običajni roki za aktualizacijo prilog dekreta št. 107/1993, ki jih je navedla Helenska republika, naj ne bi upravičevali težav v zvezi z dostopom do opravljanja poklica arhitekta v Grčiji. V skladu s sodno prakso Sodišča težave notranje ureditve, povezane s pripravo zakonskih in drugih pravnih besedil držav članic ne morejo oprostiti obveznosti do Skupnosti (glej zlasti sodbo z dne 7. decembra 2000, Komisija proti Franciji, C-374/98, Recueil, str. I‑10799, točka 13).

21      Glede trditve grške vlade v zvezi s petnajsto uvodno izjavo Direktive 85/384 je treba navesti, da pogoji te uvodne izjave sami po sebi ne bi bili pravni temelj za zahtevo po predložitvi certifikata pristojnih organov matične države članice ali države, iz katere prihajajo.

22      V zvezi s sprejetjem predpisov s strani grške vlade, ki odpravljajo dolžnost, da morajo osebe predložiti certifikat pristojnih organov matične države članice ali države, iz katere prihajajo, je treba navesti, da iz stalne sodne prakse izhaja, da je treba obstoj neizpolnitve presoditi glede na položaj države članice ob izteku roka, določenega v obrazloženem mnenju, in da Sodišče kasneje nastalih sprememb ne bo upoštevalo (glej zlasti sodbo z dne 25. maja 2000, Komisija proti Grčiji, C‑384/97, Recueil, str. I‑3823, točka 35).

23      V tem primeru je bilo obrazloženo mnenje, s katerim je bila Helenska republika pozvana, naj sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev v določenem roku, poslano 24. februarja 2000. Vendar je Helenska republika predsedniški dekret, ki to obveznost odpravlja, objavila šele februarja 2004.

24      Prvi očitek Komisije je torej utemeljen.

 Drugi očitek, praksa tehnične zbornice

Trditve strank

25      Komisija z drugim očitkom trdi, da upravna praksa tehnične zbornice dokazuje uporabo, ki ni v skladu z Direktivo 85/384, v tem, da ta zbornica ne preverja zahtev za registracijo v roku, predvidenem v Direktivi 85/384, oziroma vlagateljev ne obvešča o razlogih za zavrnitev vpisa. Komisija navaja, da je z dopisom z dne 5. novembra 2001 zahtevala podatke v zvezi z zahtevo za vpis določenih arhitektov pri tehnični zbornici, ki so predložili zahteve 7 do 10 mesecev prej, ne da bi dobili odgovor. 1. aprila 2002 naj ti vlagatelji še vedno ne bi dobili nobenega odgovora.

26      Grška vlada ne oporeka možnosti upravnega nedelovanja v tehnični zbornici, ki bi lahko imelo posledice za rokov za obravnavo predloženih zahtev kandidatov za opravljanje dejavnosti arhitekta, vendar navaja, da mora tehnična zbornica te vloge zaradi pogostih potresov v Grčiji pozorno pregledati.

27      Sodišče je Helensko republiko pozvalo, naj v pisni obliki priskrbi natančne podatke v zvezi z obdelavo zahtev za vpis, predloženih tehnični zbornici, in za vsako navede datum zahteve, vpisa v register in v tem primeru datum, ko je ta zbornica od vlagateljev zahtevala dodatna dokazila.

28      V odgovoru z dne 21. januarja 2004 je grška vlada navedla, da je bilo do tega datuma podanih 41 zahtev za vpis. Iz njenega preizkusa izhaja:

–        9 arhitektov je bilo vpisanih,

–        2 arhitekta sta se vpisu odpovedala,

–        14 arhitektov, ki so zahteve podali med letoma 1988 in 2002 ter dopolnili vloge, je bilo vpisanih na podlagi odločbe z dne 8. januarja 2004,

–        12 vlog, ki ustrezajo zahtevam, vloženim med letoma 1992 in 2002, je ostalo nepopolnih,

–        4 zahteve brez dokazil so bile vložene leta 2003.

 Presoja Sodišča

29      Ob upoštevanju informacij, ki jih je grška vlada navedla v odgovoru z dne 21. januarja 2004, je Sodišče ugotovilo, da je v okviru roka, določenega v obrazloženem mnenju, postopek vpisa 8 od 14 navedenih arhitektov, katerih postopek je bil zaključen 8. januarja 2004, trajal več kot tri mesece, ker so bile ustrezne zahteve vložene v letih 1989, 1995, 1996, 1997 in 1998.

30      Glede drugih 12 zahtev, navedenih zgoraj, je bilo uradno pismo, s katerim so bili prosilci pozvani, naj dopolnijo vlogo, poslano šele 30. decembra 2002, medtem ko je 6 izmed njih vložilo zahtevo v letih 1992, 1995, 1997, 1998, 1999 in 2000. Tako je treba ugotoviti, da na upoštevni datum ob koncu ugotovitve neizpolnitve obveznosti, namreč dva meseca po prejemu obrazloženega mnenja z dne 24. februarja 2000, teh 6 vlagateljev, ki so zahteve vložili pred več leti, ni prejelo nobenega uradnega dopisa tehnične zbornice, naj dopolnijo vlogo in navedejo manjkajoča dokazila.

31      Glede tega je treba navesti, da člen 20 Direktive 85/384 zahteva, naj bi bil postopek za izdajo dovoljenja vlagatelju za eno od teh dejavnosti s področja arhitekture zaključen kar najhitreje, najkasneje pa tri mesece po predložitvi vseh dokumentov, ki se nanašajo na to osebo. Edine izjeme od te zahteve so predvidene bodisi če je vložena tožba bodisi v primerih, navedenih v členu 17(4) in členu 18(2) Direktive 85/384, ko je treba ponovno preučiti vlogo, če so bila državi članici gostiteljici znana pomembna in natančna dejstva, ki so nastopila pred nastanitvijo zainteresiranega v tej državi, ali če so v izjavi, predvideni v členu 17(3) te direktive, nepravilne informacije. V tem primeru lahko matična država članica ali država članica, iz katere prihaja, v roku treh mesecev preveri resničnost njegovega odgovora.

32      Grška vlada se ni sklicevala na nobeno od zgoraj omenjenih izjem.

33      Glede nevarnosti potresov, na katere se je sklicevala grška vlada, da bi utemeljila zamude v obravnavanju vlog, naj ta presoja ne bi utemeljevala ne vpisovanja arhitektov v tako dolgih rokih in ne zamud pri pošiljanju zahtev zainteresiranim za predložitev manjkajočih dokazil.

34      Učinkovit in hiter postopek vpisa je eden izmed ciljev, predvidenih v Direktivi 85/384. Tudi potreba, da se z vpisom oseb nadaljuje v najkrajših mogočih rokih, se razume za celoten postopek obdelave zahtev in terja, naj se interesente pozove k dopolnitvi zahtev s predložitvijo manjkajočih dokazil v najkrajših mogočih rokih. To bi bilo tudi v skladu s cilji iz člena 43 ES.

35      Grška vlada ni navedla nobenega primernega razloga, da bi opravičila zamude pristojnih organov v obravnavanju vlog, in ni navedla nobenega elementa, ki bi dokazoval, da bi te zamude nastale zaradi malomarnosti zainteresiranih oseb.

36      Zato je drugi očitek Komisije utemeljen.

 Stroški

37      V skladu s členom 69(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Komisija je predlagala, naj se Helenski republiki naloži plačilo stroškov, in ker ta s predlogi ni uspela, se ji naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je Sodišče (prvi senat) razsodilo:

1)      S tem, da je sprejela in ohranila v veljavi določbe člena 3(1)(c) predsedniškega dekreta št. 107/1993 z dne 22. marca 1993 in ker je dopustila, da Technico Epimelitirio Elladas (tehnična zbornica Grčije), pri kateri je treba biti obvezno vpisan za opravljanje poklica arhitekta v Grčiji, z velikimi zamudami obravnava vloge in vpis državljanov Skupnosti, imetnikov tujih diplom, ki bi morale biti priznane na podlagi Direktive Sveta 85/384/EGS z dne 10. junija 1985 o vzajemnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah v arhitekturi, skupaj z ukrepi za učinkovito uresničevanje pravice do ustanavljanja podjetij in svobode opravljanja storitev, Helenska republika ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

2)      Helenski republiki se naloži plačilo stroškov.

Podpisi


* Jezik postopka: grščina.

Top