Zadeva C-379/02

Skatteministeriet

proti

Imexpo Trading A/S

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret)

„Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Uvrščanje v kombinirano nomenklaturo – Podloge za stole s koleščki“

Povzetek sodbe

Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Podloge za stole s koleščki – Uvrščanje v tarifno podštevilko 3918 10 90 kombinirane nomenklature v zvezi s talnimi oblogami, ki je bolj specifična od tiste v zvezi s pohištvom

Kombinirano nomenkaturo, določeno v Prilogi I k Uredbi št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je veljala po spremembah z uredbami št. 1734/96, 2086/97, 2261/98 in 2204/99, je treba razlagati tako, da se mora v postopku, v katerem se stranki ne strinjata o tem, ali se podloge za stole s koleščki, ki so sestavljene iz plastičnih mas različnih oblik in so posebej zasnovane tako, da se položijo v območje premikanja stolov s koleščki in olajšajo njihovo vrtenje, hkrati pa v celoti zaščitijo tla, uvrščajo v tarifno podštevilko 3918 10 90 ali v tarifno podštevilko 9403 70 90, upoštevati prva od teh tarifnih številk.

(Glej točko 26 in izrek.)

SODBA SODIŠČA (šesti senat)

z dne 7. oktobra 2004(*)

„Skupna carinska tarifa – Tarifne številke – Uvrščanje v kombinirano nomenklaturo – Podloge za stole s koleščki“

V zadevi C-379/02,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je s sklepom z dne 15. oktobra 2002 vložilo Østre Landsret (Danska) in je na Sodišče prispel 21. oktobra 2002 , v postopku med

Skatteministeriet

proti

Imexpo Trading A/S,

SODIŠČE (šesti senat),

v sestavi A. Borg Barthet, predsednik senata, J.-P. Puissochet (poročevalec) in S. von Bahr, sodnika,

generalni pravobranilec: L. A. Geelhoed,

sodni tajnik: R. Grass,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 15. julija 2004,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–        za Imexpo Trading A/S H. S. Hansen, T. Kristjánsson in P. Stanstrup, advokaterne,

–        za dansko vlado J. Molde, zastopnik, skupaj s P. Bieringom, advokat,

–        za Komisijo Evropskih skupnosti J. Schieferer in H. Støvlbæk, zastopnika,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo  

1        Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago kombinirane nomenklature v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, str.1), kot je veljala po spremembi z Uredbo Komisije (ES) št. 1734/96 z dne 9. septembra 1996 (UL L 238, str. 1), Uredbo Komisije (ES) št. 2086/97 z dne 4. novembra 1997 (UL L 312, str. 1), Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998 (UL L 292, str. 1) in Uredbo Komisije (ES) št. 2204/99 z dne 12. oktobra 1999 (UL L 278, str. 1, v nadaljevanju: kombinirana nomenklatura).

2        Predlog se je pojavil v okviru postopka v glavni stvari med Imexpo Trading A/S (v nadaljevanju: Imexpo) in Skatteministeriet (ministrstvo za davke in trošarine) zaradi tarifne uvrstitve podlog za stole s koleščki.

 Pravni okvir

3        Namen kombinirane nomenklature je uporaba skupne carinske tarife in olajšanje vzpostavitve statistike o zunanji trgovini in o drugih politikah Skupnosti v zvezi z izvozom ali uvozom blaga. Ta razvršča blago, namenjeno izvozu ali uvozu v Skupnost, in določa carinsko tarifo za uvoženo blago.

4        Kombinirana nomenklatura temelji na mednarodnem harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrirnih oznak blaga (v nadaljevanju: harmonizirani sistem ), od katerega povzema šestmestne številke in podštevilke, pri čemer le sedma in osma številka označujeta pododdelka, ki sta lastna kombinirani nomenklaturi. Harmonizirani sistem izhaja iz Mednarodne konvencije, podpisane 14. junija 1983 v Bruslju, ki je bila v imenu Skupnosti, kot tudi Protokol o njeni spremembi z dne 24. junija 1986, ratificirana s Sklepom Sveta 87/369/EGS z dne 7. aprila 1987 (UL L 198, str. 1). Ta konvencija je bila sestavljena pod okriljem sveta za carinsko sodelovanje, od leta 1994 dalje običajno imenovanega „Svetovna carinska organizacija“, ki je bil ustanovljen z Mednarodno konvencijo o nomenklaturi za klasifikacijo blaga v carinskih tarifah, podpisani 15. decembra 1950 v Bruslju.

5        Da bi zagotovila natančnejše razlage o uporabi harmoniziranega sistema, Svetovna carinska organizacija redno objavlja njegova pojasnila. Z enakim namenom, da se zagotovi uporaba kombinirane nomenklature, Komisija na podlagi člena 9(1)(a), drugi pododstavek, Uredbe št. 2658/87 izdaja njena pojasnila. Ta pojasnila, ki se redno objavljajo v Uradnem listu Evropske unije, ne nadomeščajo pojasnil k harmoniziranemu sistemu, ampak jih je treba šteti kot njihov dodatek in jih skupno upoštevati.

6        Kombinirana nomenklatura obsega v naslovu I temeljna pravila za njeno razlago.

7        Temeljno pravilo 1 določa:

„Naslovi oddelkov, poglavij in podpoglavij so podani zato, da se je laže znajti pri uvrščanju; zaradi pravnih razlogov uvrščanje poteka po poimenovanjih tarifnih številk in opombah k ustreznim oddelkom ali poglavjem in po nadalje opisanih pravilih, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb.“

8        Temeljno pravilo 3 določa:

„Blago, ki bi ga bilo mogoče uvrstiti v dve ali več tarifnih številk [...], se uvršča takole:

a)      Tarifna številka, v kateri je najbolj natančno poimenovanje za blago, ima prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše. [...]

[...]

c)      če blaga ni mogoče uvrstiti [po pravilu 3(a)], se uvrsti pod tisto tarifno številko, ki je po zaporedju zadnja med tistimi, ki jih je treba enako upoštevati.“

9        Nazadnje, besedilo temeljnega pravila 6 določa:

„Iz pravnih razlogov se blago uvršča v tarifne podštevilke v okviru ene tarifne številke po poimenovanjih teh tarifnih podštevilk in morebitnih opombah k tem tarifnim podštevilkam ter po teh pravilih, pri čemer velja, da se tarifne podštevilke lahko primerjajo samo na isti ravni razčlenitve. To pravilo velja tudi za opombe k oddelkom in poglavjem, če ni določeno drugače.“

 Postopek v glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje

10      Imexpo v Skupnost uvaža plošče iz plastičnih mas različnih oblik, ki so posebej zasnovane tako, da se položijo v območje premikanja stolov s koleščki in olajšajo njihovo vrtenje, hkrati pa v celoti zaščitijo tla (v nadaljevanju: podloge za stole s koleščki).

11      Danska carinska uprava in Imexpo nista bila enotna glede uvrstitve teh podlog za stole s koleščki v kombinirano nomenklaturo. Prva meni, da jih je treba uvrstiti v poglavje 39, ki zajema plastične mase in proizvode iz plastičnih mas, tarifna podštevilka 3918 10 90, ki obsega zlasti „[t]alne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali (v ploščicah ali) v ploščah“ (tarifna številka 3918), iz polimerov vinilklorida (tarifna podštevilka 3918 10), druge, ki so na nosilcu, ki je impregniran, prevlečen ali premazan s polivinilkloridom (tarifna podštevilka 3918 10 90). Imexpo navaja, da je treba podloge za stole s koleščki uvrstiti v poglavje 94, ki zajema zlasti pohištvo, pod tarifno podštevilko 9403 70 90, in sicer pohištvo, razen stolov, medicinsko-kirurškega pohištva, frizerskih in podobnih stolov (tarifna številka 9403), iz plastičnih mas (tarifna podštevilka 9403 70), ki niso za uporabo v civilnem letalstvu (tarifna podštevilka 9403 70 90).

12      V letih 1997, 1998, 1999 in 2000 je bilo blago iz tarifne podštevilke 3918 10 90, obdavčeno s carinsko stopnjo, ki je znašala 10,7 %, 10,1 %, 9,5 % in 8,9 %, medtem ko je bilo blago iz tarifne podštevilke 9403 70 90 obdavčeno s carinsko stopnjo, ki je znašala 2,2 %, 1,1 % in 0 % za zadnji dve leti.

13      V postopku v zvezi s plačilom carin Imexpa za omenjena leta je Østre Landsret ugotovilo, da je treba na Sodišče nasloviti to vprašanje za predhodno odločanje:

„Ali je treba Prilogo I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, tako kot je veljala po spremembah z Uredbo Komisije (ES) št. 1734/96 z dne 9. septembra 1996, z Uredbo Komisije (ES) št. 2086/97 z dne 4. novembra 1997, z Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998 in z Uredbo Komisije (ES) št. 2204/99 z dne 12. oktobra 1999, razlagati tako, da se morajo podloge za stole s koleščki v obliki nepritrjenih plošč iz prozorne plastike

–        z ravnimi, okroglimi ali poševnimi robovi, ki so lahko struženi strojno ali vliti,

–        z oprijemkami na notranji strani (za tla s preprogo) ali brez njih (za parket ali druge trde talne površine),

–        s protizdrsno prevleko ali brez nje,

–        z izrezanim ročajem ali brez njega,

–        ki se uporabljajo kot podloga za stole za zaščito obstoječe talne obloge in imajo ergonomično funkcijo

–        in ki so podrobneje opisane v priloženi brošuri (priloga 1),

v obdobju med 15. julijem 1997 in 20. marcem 2000 šteti za talne obloge iz plastičnih mas pod [tarifno podštevilko] 3918 10 90 poglavja 39 ali za pohištvo iz plastičnih mas pod [tarifno podštevilko] 9403 70 90 poglavja 94?“

 Uporaba člena 104(3) Poslovnika

14      Sodišče je ob upoštevanju, da odgovor na vprašanje, ki ga je zastavilo Østre Landsret, ne dopušča utemeljenega dvoma, skladno s členom 104(3) Poslovnika obvestilo predložitveno sodišče, da predlaga odločanje z obrazloženim sklepom, in povabilo udeležence iz člena 23 Statuta Sodišča, naj s tem v zvezi predložijo svoja morebitna stališča v tej zadevi.

15      Danska vlada in Komisija temu nista nasprotovali. Vendar je Imexpo z dopisom z dne 16. aprila 2004 podal določene trditve, zaradi katerih se je Sodišče odpovedalo temu poenostavljenemu postopku.

 Vprašanje za predhodno odločanje

16      Odločilno merilo za razvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo je na splošno treba poiskati v objektivnih značilnostih in lastnostih blaga, ki so določene tako v poimenovanjih tarifne številke in opombah k oddelkom ali k poglavjem kot tudi v temeljnih pravilih za razlago kombinirane nomenklature, če niso v nasprotju z vsebino teh tarifnih številk ali opomb. Poleg tega pojasnila k harmoniziranemu sistemu sama dajejo na voljo veljavne temelje za razlago kombinirane nomenklature (glej zlasti sodbo z dne 19. maja 1994 v zadevi Siemens Nixdorf, C‑11/93, Recueil, str. I-1945, točki 11 in 12). Enako velja za pojasnila h kombinirani nomenklaturi.

17      V tem primeru se lahko plastične podloge za stole s koleščki, kot so te v postopku v glavni stvari, štejejo za talne obloge. Dejansko gre za preproge različnih oblik, katerih ena od funkcij je zaščita talnih oblog. Skupni pomen pojma „obloga“ se po eni strani nanaša na stvar, ki prekriva z namenom zaščite ali utrjevanja, po drugi strani pa jo je treba kot tako šteti za samo oblogo, ki prekriva talno oblogo. Tako naslov poglavja 57 kombinirane nomenklature „Preproge in druga tekstilna talna prekrivala“ in več tarifnih številk istega poglavja po analogiji potrjujejo, da se mora preproga načeloma šteti za talno oblogo.

18      Izhajajoč iz tarifne številke 3918 se mora talna obloga iz plastičnih mas ravno tako pojavljati v zvitkih ali v [ploščicah ali v] ploščah. To izhaja iz besedila prvega dela te tarifne številke „Talne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali v [ploščicah ali v] ploščah [...]“ in je potrjena s pododstavkom 1 pojasnila k harmoniziranemu sistemu za to tarifno številko, v okviru katere „prvi del te tarifne številke pokriva standardne plastične mase, ki se ponavadi uporabljajo kot talne obloge, v zvitkih ali v [ploščicah ali v] ploščah. Treba je poudariti, da samolepilne obloge ostajajo v tej tarifni številki“.

19      Jasno je, da se podloge, kot so te v postopku v glavni stvari, ne pojavljajo v zvitkih. Stranki postopka v glavni stvari in Komisija si v svojih stališčih, ki so jih predložile Sodišču, nasprotujejo glede narave ploščic ali plošč. Komisija navaja, da gre bolj za ploskve. Vendar so plošče in ploščice po splošnem mnenju posebna vrsta ploskev, ki so namenjene pokritju površine. Imexpo trdi, da so ploščice ali plošče splošno namenjene kritju površine, skupaj z drugimi podobnimi enotami, in da obloga, ko je položena in se načeloma ne more odstraniti, ne ustreza značilnostim podlog za stole s koleščki. Vendar čeprav taka uporaba nedvomno spada med pogostejše načine uporabe takega izdelka, naj bi ploščica ali plošča ohranila svoje lastnosti, če je posamezno uporabljena na površini, ki se mora zaščititi ali okrasiti, in če ni trajno pritrjena. Podloga za stole s koleščki se glede na mere pojavlja kot plošča, torej gre za ploskev, ki je namenjena polaganju na površino, v tem primeru na površino območja normalnega premikanja stola s koleščki, s katerim se bo uporabljala.

20      Sporni izdelki tako ustrezajo definiciji „[t]alne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali v [ploščicah ali v] ploščah [...]“, navedeni v tarifni številki 3918 kombinirane nomenklature.

21      Pri uvrščanju v kombinirano nomenklaturo, kadar blago ustreza definiciji tarifne številke, se lahko vprašanje prav tako pojavi, če blago ne ustreza niti definiciji neke druge tarifne številke, ki bi bila bolj specifična ali ki bi ga vsaj v celoti opredelila. Zlasti v tem primeru, kot je v zadevi v postopku v glavni stvari, bi se moralo predložitveno sodišče opredeliti, ali je treba uporabiti drugo tarifno številko od tarifne številke 3918 bodisi na podlagi pojasnil k poglavju 39 bodisi na podlagi temeljnega pravila 3, navedenega v točki 8 te sodbe.

22      V zadevnem primeru Imexpo trdi, da podloge za stole s koleščki, ki jih uvaža, ustrezajo tarifni podštevilki 9403 70 90 o določenem pohištvu iz plastičnih mas. Če bi bilo tako, bi glede na tarifno številko 3918 morala biti tarifna številka 9403 dejansko priviligirana, kajti opomba 2(a) k poglavju 39 določa: „V to poglavje ne spadajo […] proizvodi iz poglavja 94 (pohištvo […])“. Ta opomba skladno s temeljnim pravilom 1 prevlada nad temeljnim pravilom 3, zlasti (a), ki določa, da ima tarifna številka, v kateri je najnatančnejše poimenovanje za proizvod, prednost pred tarifnimi številkami, v katerih je poimenovanje splošnejše.

23      Vprašanje je torej, ali se lahko plastične podloge za stole s koleščki štejejo za pohištvo v smislu poglavja 94. Zaradi pomanjkanja pojasnil v okviru tarifnih številk, tarifnih podštevilk in opomb k poglavju 94, ki te izdelke določajo kot take ali jih, nasprotno, izključujejo iz poglavja 94, je treba upoštevati pojasnila k harmoniziranemu sistemu in eventualno pojasnila h kombinirani nomenklaturi (v tem smislu glej sodbi z dne 15. februarja 1977 v zadevi Dittmeyer, 69/76 in 70/76, Recueil, str. 231, točka 4, in z dne 12. marca 1998 v zadevi Laboratoires Sarget, C‑270/96, Recueil, str. I-1121, točka 16).

24      V splošnih pojasnilih k harmoniziranemu sistemu k poglavju 94 je torej določeno:

„V smislu tega poglavja se kot pohištvo ali drugo pohištvo pojmujejo

(A)      različni premični predmeti, ki niso zajeti v podrobnejših tarifnih številkah nomenklature, ki so namenjeni, da se položijo na tla […] in katerih glaven namen je oprema stanovanj […] pisarn […]“

25      Upoštevajoč to opredelitev in če je res namen plastičnih podlog za stole s koleščki, kot so te v postopku v glavni stvari, da se položijo na tla in je njihov glavni namen oprema različnih prostorov, se zdi, da je tarifna številka 3918, ki zajema „[t]alne obloge iz plastičnih mas, samolepilne ali ne, v zvitkih ali v [ploščicah ali v] ploščah [...]“, za sporne izdelke podrobnejša kot tarifna številka 9403 z naslovom „Drugo pohištvo in njegovi deli“, ki zajema zelo različne vrste pohištva. Zato se ti izdelki ne morejo šteti za „pohištvo iz plastičnih mas“, ki je določeno v tarifni podštevilki 9403 70 90.

26      Torej je treba na postavljeno vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti tako, da je treba kombinirano nomenklaturo iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87, taka kot je veljala po spremembah z Uredbami Komisije (ES) št. 1734/96, 2086/97, 2261/98 in 2204/99, razlagati tako, da se mora v postopku, kot je ta v glavni stvari, v katerem se stranki ne strinjata o tem, ali se podloge za stole s koleščki, kot so te v postopku v glavni stvari, uvrščajo v tarifno podštevilko 3918 10 90 ali v tarifno podštevilko 9403 70 90 kombinirane nomenklature, upoštevati prva od teh tarifnih številk.

 Stroški

27      Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred nacionalnim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (šesti senat) razsodilo:

Kombinirano nomenkaturo, določeno v Prilogi I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi, kot je veljala po spremembah z Uredbo Komisije (ES) št. 1734/96 z dne 9. septembra 1996, Uredbo Komisije (ES) št. 2086/97 z dne 4. novembra 1997, Uredbo Komisije (ES) št. 2261/98 z dne 26. oktobra 1998 in Uredbo Komisije (ES) št. 2204/99 z dne 12. oktobra 1999, je treba razlagati tako, da se mora v postopku, kot je ta v glavni stvari, v katerem se stranki ne strinjata o tem, ali se podloge za stole s koleščki, kot so te v postopku v glavni stvari, uvrščajo v tarifno podštevilko 3918 10 90 ali v tarifno podštevilko 9403 70 90 kombinirane nomenklature, upoštevati prva od teh tarifnih številk.

Podpisi

---

* Jezik postopka: danščina.