SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)

z dne 10. junija 2004

Združeni zadevi T-153/01 in T-323/01

Mercedes Alvarez Moreno

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Uradniki – Pomožni uslužbenec – Konferenčni tolmač – Člen 74 PZDU – Prenehanje delovnega razmerja“

Celotno besedilo v francoskem jeziku II - 0000

Predmet: Tožba zaradi predloga za razglasitev ničnosti dopisov Komisije z dne 13. in 23. februarja 2001, ki tožeči stranki sporočata, da Komisija ne more več zaposlovati konferenčnih tolmačev, ki so dopolnili 65 let, in zaradi odškodninskega zahtevka.

Odločitev: Tožba v zadevi T-153/01 se zavrže kot nedopustna. V okviru tožbe v zadevi T-323/01 je odločba z dne 23. februarja 2001 razglašena za nično. Tožba v zadevi T-323/01 se v preostalem delu zavrne. V zadevi T-153/01 nosi vsaka stranka svoje stroške. Komisija nosi vse stroške postopka v zadevi T‑323/01.

Povzetek

1.     Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Dopis, ki ga je treba razlagati kot zavrnitev zaposlovanja v prihodnje s konferenčnim tolmačem, ki je zunanji sodelavec, kot pomožnim uslužbencem, za katerega velja člen 78 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

2.     Uradniki – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Pomožni uslužbenci –Tolmači svobodni delavci, za katere velja člen 78 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev – Določba o starostni meji ni nujna, kadar gre za pogodbo, ki je omejena na določene dni – Neuporabnost člena 74 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev

(Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, člena 74 in 78)

3.     Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba, vložena, kadar predhodni postopek ni v skladu s Kadrovskimi predpisi – Nedopustnost

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

4.     Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Napaka službe – Nenatančna razlaga določb Kadrovskih predpisov, ki sama po sebi ni napaka službe

5.     Uradniki – Tožba – Odškodninska tožba – Razglasitev ničnosti izpodbijanega nezakonitega akta – Ustrezna odškodnina za nepremoženjsko škodo

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

1.     Ukrepi, ki imajo zavezujoče pravne učinke, ki s spreminjanjem značaja pravnega položaja neposredno in takoj vplivajo na interese tožeče stranke, so akti ali odločbe, ki so lahko predmet ničnostne tožbe.

Tak je dopis, ki ga je uprava naslovila kot odgovor na predlog na osebo, ki je na podlagi člena 78 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev sklenila pogodbo kot konferenčni tolmač, zunanji sodelavec, ki ga je, čeprav se ne nanaša individualno na poseben položaj udeleženca, treba objektivno razlagati kot zavrnitev institucije, da bi ga ponovno zaposlila zaradi njegovih let.

(Glej točke 56, 61 in 62.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 19. oktober 1995, Obst proti Komisiji, T‑562/93, RecFP, str. I‑A-247 in II-737, točka 23; Sodišče prve stopnje, 13. julij 2000, Hendrickx proti Cedefopu, T‑87/99, RecFP, str. I-A-147 in II-679, točka 37.

2.     Iz povezanega branja prvega in tretjega pododstavka člena 78 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev izhaja, da se določbe iz Naslova III teh pogojev uporabljajo za pomožne uslužbence, ki so zaposleni kot konferenčni tolmači, ki so nastopili delo na podlagi tega člena, le če ustvarjajo pogoje, ki niso pokriti s pogoji zaposlovanja in plačil, določene s sporazumom, sklenjenim po prvem pododstavku.

Glede na to, da gre za pogodbo, ki je omejena na določene dni, je prenehanje delovnega razmerja značilen in nepogrešljiv pogoj pri zaposlovanju tolmača, ki ni povezan s tem. Iz tega izhaja, da člen 74 Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev glede predpostavk, v katerih preneha delovno razmerje začasnega uslužbenca, nujno pomeni eno od določb Naslova III teh pogojev, od katerih odstopa ureditev, ki se uporablja za pomožne tolmače za zasedanje.

Upoštevajoč posebnost zaposlovanja teh tolmačev, naj njihova leta ne bi bila upošteven dejavnik za opravljanje njihove službe tako, da bi njihovo zaposlovanje moralo imeti starostno mejo, kar naj bi bilo, ker ni bilo izrecno predpisano, določeno z določbami zgoraj navedenega člena 74.

(Glej točke 82, od 84 do 86 in 89.)

3.     V sistemu pravnih sredstev, ki jih določata člena 90 in 91 Kadrovskih predpisov, je odškodninska tožba, ki je v primerjavi z ničnostno tožbo samostojno pravno sredstvo, dopustna le, če je bil pred njo opravljen predhodni postopek v skladu z določbami Kadrovskih predpisov. Ta postopek se razlikuje glede na to, ali škoda, katere povrnitev se zahteva, izhaja iz akta, ki posega v položaj v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov, ali ravnanja uprave, ki nima značaja odločbe.

V prvem primeru mora stranka v določenih rokih pri organu, pristojnem za imenovanja, vložiti pritožbo zoper zadevni akt. Nasprotno je treba v drugem primeru upravni postopek začeti z vložitvijo zahtevka za odškodnino po členu 90(1) Kadrovskih predpisov in nadaljevati, glede na okoliščine primera, s pritožbo zoper odločbo, s katero je bil zahtevek zavrnjen.

Če obstaja neposredna zveza med ničnostno tožbo in odškodninsko tožbo, je zadnja dopustna, če je del ničnostne tožbe, ne da bi pred njo morala obstajati zahtevek, naj organ, pristojen za imenovanja, povrne domnevno utrpelo škodo, in pritožba zoper utemeljenost zavrnitve zahteve z molkom ali pisno. Če nasprotno zatrjevana škoda ne izhaja iz akta, za katerega se zahteva ničnost, temveč iz več napak in opustitev, ki jih je domnevno zagrešila uprava, je treba predhodni postopek obvezno začeti z zahtevkom, ki organ, pristojen za imenovanja, poziva, naj povrne to škodo.

(Glej točke 99, 100 in 102.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 15. julij 1993, Camara Alloisio in drugi proti Komisiji, T-17/90, T-28/91 in T-17/92, Recueil, str. II-841, točka 46; Sodišče prve stopnje, 28. junij 1996, Y proti Sodišču, T-500/93, RecFP, str. I-A-335 in II‑977, točki 64 in 66.

4.     Dejstvo, da je uprava sprejela nenatančno razlago določbe Kadrovskih predpisov in po analogiji Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, samo po sebi ni napaka službe.

(Glej točko 105.)

Napotitev na: Sodišče, 13. julij 1972, Heinemann proti Komisiji, 79/71, Recueil, str. 579, točka 11; Sodišče prve stopnje, 9. junij 1994, X proti Komisiji, T-94/92, RecFP, str. I-A-149 in II‑481, točka 52.

5.     Razglasitev ničnosti izpodbijanega akta je lahko sama po sebi primerna odškodnina in načeloma zadostuje za vso nematerialno škodo, ki jo je lahko utrpela tožeča stranka. Tako je treba razglasitev ničnosti odločbe institucije, da se ne zaposluje več konferenčnih tolmačev pomožnih uslužbencev, ki imajo več kot 65 let, v kateri ni nobene negativne ocene glede sposobnosti tožeče stranke, obravnavati kot primerno povračilo nepremoženjske škode, ki jo je lahko ta utrpela.

(Glej točko 106.)

Napotitev na: Sodišče, 7. februar 1990, Culin proti Komisiji, C-343/87, Recueil, str. I-225, točke od 25 do 29; Sodišče prve stopnje, 26. januar 1995, Pierrat proti Sodišču, T-60/94, RecFP, str. I-A-23 in II-77, točka 62.