Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Document 52024BP2328

Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2328 z dne 11. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Unija Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) za proračunsko leto 2022

UL L, 2024/2328, 10.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2328/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2328/oj

European flag

Uradni list
Evropske unije

SL

Serija L

2024/2328

10.10.2024

RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2024/2328

z dne 11. aprila 2024

s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Unija Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) za proračunsko leto 2022

EVROPSKI PARLAMENT,

—

ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) za proračunsko leto 2022,

—

ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika,

—

ob upoštevanju mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0105/2024),

A.

ker je iz poročila o prihodkih in odhodkih (1) Agencije Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) (v nadaljnjem besedilu: agencija) razvidno, da je njen končni proračun za proračunsko leto 2022 znašal 351 630 151 EUR, kar je 62,41-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2021; ker proračun agencije skoraj v celoti izvira iz proračuna Unije;

B.

ker je povečanje proračuna agencije za leto 2022 utemeljeno pretežno z dodatnimi nalogami agencije, povezanimi z upravljanjem novih obsežnih informacijskih sistemov in interoperabilnostjo informacijskih sistemov;

C.

ker Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu agencije za proračunsko leto 2022 (v nadaljnjem besedilu: poročilo Računskega sodišča) navaja, da je prejelo razumno zagotovilo o zanesljivosti računovodskih izkazov agencije ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij; ker je Računsko sodišče opredelilo skupna plačila v višini 17,8 milijona EUR, opravljena v letu 2022, od katerih so bila plačila v višini 10,9 milijona EUR povezana s tremi posebnimi pogodbami, za katere je bilo ugotovljeno, da so nepravilne, za plačila v višini 6,8 milijona EUR pa se je štelo, da niso skladna z določbami povezanih okvirnih pogodb, pri čemer ta plačila skupaj predstavljajo 4,80 % odobritev plačil, ki so bile na voljo v letu 2022, s čimer je bil presežen prag pomembnosti, določen za revizijo, zato je bilo podano mnenje o zakonitosti in pravilnosti plačil, povezanih z zaključnim računom; ker je Računsko sodišče, razen za neskladna plačila, prišlo do zaključka, da so osnovne transakcije v zvezi s plačili za leto, ki se je končalo 31. decembra 2022, v vseh pomembnih pogledih zakonite in pravilne;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.

 ugotavlja, da je zaradi proračunskega spremljanja v proračunskem letu 2022 stopnja izvrševanja sredstev za prevzem obveznosti v tekočem letu dosegla 91,13 %, kar je 8,87 % manj kot v letu 2021, z zaskrbljenostjo pa ugotavlja tudi, da je stopnja izvrševanja sredstev za plačila znašala 86,71 %, kar je 7,94 % več kot v letu 2021;

2.

 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je agencija v leto 2023 prenesla 14,4 milijona EUR (23 %) razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti za leto 2022, pri čemer je ta znesek vključeval 13,7 milijona EUR (ali 95 %) odobritev iz naslova II, povezanih z upravnimi odhodki (97 % v letu 2021); ugotavlja, da se ponavljajo prenosi odobrenih sredstev, zaradi česar Računsko sodišče opozarja, da so ponavljajoče se visoke stopnje prenosov v nasprotju s proračunskim načelom enoletnosti in kažejo na strukturne težave pri izvrševanju proračuna ali slabo proračunsko načrtovanje; je seznanjen z odgovorom agencije, da so bili leta 2022 prenosi izvedeni za upravne dejavnosti, ki so bile nujne ali ponavljajoče se, kar daje zagotovilo o spoštovanju dobrega finančnega poslovodenja za osnovne dejavnosti; ugotavlja, da iz poročila agencije o nadaljnjih ukrepih, sprejetih na podlagi razrešnice glede izvrševanja proračuna agencije za proračunsko leto 2021 (v nadaljnjem besedilu: poročilo agencije o nadaljnjih ukrepih), izhaja, da je agencija pripravila akcijski načrt, ki vključuje več ukrepov, ki se bodo izvajali od leta 2023, da bi se spoštovalo načelo enoletnosti in zmanjšalo število prenosov; v zvezi s tem ugotavlja, da je podpis nove okvirne pogodbe za zagotavljanje zunanjih podpornih storitev v četrtem četrtletju leta 2023 bistven za dosego navedenih ciljev; pričakuje, da bo izvajanje tega akcijskega načrta privedlo do znatnega izboljšanja, in poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice poroča o napredku, doseženem v zvezi s tem;

Uspešnost

3.

 pozdravlja dejstvo, da agencija za merjenje dodane vrednosti, ustvarjene z njenimi dejavnostmi, in za boljše upravljanje proračuna uporablja določena orodja kot ključne kazalnike uspešnosti; ugotavlja, da je letni delovni program za leto 2022 vključeval 135 dejavnosti, od katerih jih je bilo 90 izvedenih (67 %), 16 se jih izvaja (12 %), 20 se jih izvaja z zamudo (15 %), 9 pa jih je preloženih (7 %); je seznanjen z novim pristopom agencije, v skladu s katerim so njene dejavnosti reorganizirane v portfelje in programe, ki odražajo model delovanja agencije ter soodvisnosti med projekti in dejavnostmi; poziva agencijo, naj opredeli izboljšave, dosežene s tem novim pristopom, in o njih poroča;

4.

 agenciji izreka, da je vse zakonsko predpisane skupne programske dokumente in obvezna skupna poročila, kot je enotni programski dokument za obdobje 2023–2025, sprejela v skladu z zakonskimi zahtevami in v zakonskih rokih; ugotavlja, da je agencija sprejela tudi načrt za izvajanje strategije, da bi uskladila svoje strateške operativne cilje in spremljala izvajanje dolgoročne strategije agencije za obdobje 2021–2027; nadalje ugotavlja, da si agencija z novim orodjem (Anaplan) prizadeva izboljšati svoje postopke večletnega in letnega načrtovanja; ugotavlja, da je agencija uporabila skupni ocenjevalni okvir (CAF) za analizo svojih prednosti in slabosti, na podlagi katere je aprila 2022 predložila poročilo o samooceni z akcijskim načrtom, ki se uporablja kot časovni načrt, v katerem so podrobno opisane prednostne naloge agencije na področju operativnega razvoja; ugotavlja, da je agencija zaprosila za naziv „uspešnega uporabnika skupnega ocenjevalnega okvira“;

5.

 pozdravlja stalno podporo agencije pri izvajanju politik Unije na področju prostega pretoka oseb in blaga, skupnih potovalnih vizumov, mejne kontrole, priseljevanja in azila, pa tudi pri sodelovanju med nacionalnimi organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter pravosodnimi organi, tudi v zvezi z bojem proti organiziranemu kriminalu, tihotapljenju ljudi in trgovini z njimi ter terorizmu; pričakuje pomemben prispevek agencije k digitalizaciji pravosodja, da bi se poglobilo sodelovanje med pravosodnimi organi Unije ter izboljšal dostop državljanov in podjetij Unije do sodnega varstva;

6.

 opozarja, da ima agencija osrednjo vlogo pri zagotavljanju stabilnega delovanja in stalne razpoložljivosti ter razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov Unije na področju pravosodja in notranjih zadev, kot so schengenski informacijski sistem (SIS), vizumski informacijski sistem (VIS) in evropski sistem za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil (Eurodac); opozarja, da so ti sistemi ključni na področjih nadzora meja in sodelovanja pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, zavarovanja in preverjanja vizumov ter obravnavanja prošenj za azil; ugotavlja, da so bili leta 2022, če izvzamemo nekatere incidente, ki so povzročili kratkoročno nerazpoložljivost in zamude, vsi ključni poslovni sistemi skladni z ustreznimi sporazumi o ravni storitev, pri čemer je bila razpoložljivost za SIS 99,94-odstotna, razpoložljivost za VIS 99,69-odstotna, razpoložljivost za Eurodac pa 99,88-odstotna;

7.

 pozdravlja začetek delovanja prenovljenega SIS marca 2023 (preložen z novembra 2022); je seznanjen z napredkom, čeprav z zamudami na različnih ravneh, pri analizi, načrtovanju, razvoju in preizkušanju novih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev, in sicer sistema vstopa/izstopa (SVI), Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) in evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc o državljanih tretjih držav (ECRIS-TCN), pa tudi pri povezovanju teh sistemov, vključno s skupno storitvijo ugotavljanja ujemanja biometričnih podatkov; poleg tega ugotavlja, da se je pri agenciji registriralo ali zaprosilo za registracijo 947 prevoznikov (iz Unije in zunaj nje) in 54 ponudnikov programske opreme za prevoznike, da bi vzpostavili povezave med sistemoma SVI in ETIAS; v zvezi s tem izraža pohvalo za organizacijo okrogle mize z naslovom EES, ETIAS and Carriers Getting Ready for the Entry into Operation (SVI, ETIAS in prevozniki se pripravljajo na začetek delovanja) ter kampanje za registracijo in ozaveščanje prevoznikov, namenjene povečanju ozaveščenosti in spodbujanju registracije; priznava, da se VIS v skladu z revidirano uredbo o VIS močno spreminja; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija leta 2022 začela dva projekta (eden se nanaša narevidirani VIS, drugi pa na interoperabilnost VIS) za strukturiranje razvoja VIS;

8.

 nadalje ugotavlja, da je bil dosežen napredek v zvezi z novo arhitekturo interoperabilnosti, ki bo povezala vse informacijske sisteme, ki jih upravlja agencija, da bi se izboljšala izmenjava informacij in sodelovanje med organi organ preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in pravosodnimi organi po vsej Uniji; v zvezi ugotavlja, da iz konsolidiranega letnega poročila o dejavnostih agencije za leto 2022 izhaja, da je agencija sicer ostala zavezana vzpostavitvi teh novih sistemov, vendar so negativni učinki motenj v dobavni verigi skupaj s težavami nekaterih izvajalcev agencije pri upoštevanju rokov izvajanja povzročili zamude, zaradi katerih je bilo treba pregledati in spremeniti prvotni načrt; ugotavlja, da so imele take zamude, zlasti v zvezi z začetkom delovanja centralnega sistema SVI, ki je temelj arhitekture interoperabilnosti, domino učinek na pravočasnost in izvajanje vseh medsebojno povezanih projektov; je seznanjen z ukrepi, ki jih je agencija sprejela za reševanje te težave, in sicer z uvedbo nove strategije za izvajanje SVI, pristopa najosnovnejšega sprejemljivega produkta in novega časovnega načrta interoperabilnosti s celovito revizijo časovnice interoperabilnosti, ki jo sestavlja več valov, da bi komponente arhitekture interoperabilnosti zagotovili z izdajami v presledkih na vsakih šest do devet mesecev do leta 2026, kot je navedeno v poročilu agencije o nadaljnjem ukrepanju; ugotavlja, da iz izjave o zanesljivosti, ki jo je podala izvršna direktorica agencije izhaja, da bodo podaljšani roki za začetek delovanja programa SVI verjetno vplivali na vire, potrebne za dokončanje razvoja;

9.

 z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija še naprej uresničevala več drugih tesno povezanih zakonskih ciljev, kot so usposabljanje držav članic o uporabi informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev ter priprava zakonsko predpisanih poročil o njihovi tehnični uspešnosti, letnih statističnih podatkov in seznamov imenovanih organov; v zvezi s tem izraža pohvalo, da je agencija leta 2022 izvedla 48 dejavnosti usposabljanja, na katerih je sodelovalo več kot 3 000 udeležencev, nadgradila svojo platformo za e-učenje ter dokončala načrt usposabljanja držav članic in z njim povezan akcijski načrt; nadalje ugotavlja, da je agencija še naprej širila svojo vlogo na področju pravosodja Unije, saj je začela priprave na prevzem sistema e-CODEX (platforma, ki z varnim prenosom informacij olajšuje čezmejne sodne postopke), objavila poročilo o tem, kako bo digitalizacija mednarodnih potovanj vplivala na potnike, namenjene v Unijo, in skupaj z Agencijo Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) pripravila poročilo o uporabi rešitev umetne inteligence v podporo čezmejnemu sodelovanju na področju kazenskega pravosodja;

10.

 ugotavlja, da agencija sodeluje z drugimi agencijami Unije, zlasti z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) pri razvoju sistema ETIAS, z Agencijo Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) pri izvajanju uredb o prenovi sistema SIS, SVI, ETIAS in interoperabilnosti, z Eurojustom pri izvajanju uredb o sistemih ECRIS-TCN in e-CODEX ter o interoperabilnosti in pri usklajevanju dejavnosti, povezanih z digitalizacijo pravosodnega sodelovanja, z Agencijo Evropske unije za azil (EUAA) pri izvajanju uredbe Komisije o elektronskem komunikacijskem omrežju DubliNet, z Agencijo Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) pri organizaciji skupnih tečajev o uporabi sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev in z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice pri organizaciji skupnih tečajev, ki poudarjajo vidike temeljnih pravic pri upravljanju informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev; spodbuja agencijo, naj še naprej sodeluje z drugimi agencijami Unije;

Učinkovitost in izboljšave

11.

 je seznanjen z ukrepi, ki jih je agencija sprejela za izboljšanje energetske in okoljske uspešnosti, tudi v zvezi s cilji podnebne nevtralnosti, kot so navedeni v poročilu agencije o nadaljnjem ukrepanju, konsolidiranem letnem poročilu o dejavnostih agencije, odgovorih agencije na pisna vprašanja Parlamenta in poročilu Računskega sodišča; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija leta 2022 začela postopoma uvajati lasten sistem okoljskega ravnanja, ki temelji na načelih sistema za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS) in akcijskem načrtu Komisije za evropski zeleni dogovor, ter sprejela svojo okoljsko politiko; je seznanjen s tem, da bo sistem okoljskega ravnanja predvidoma v celoti uveden in posledično registriran v sistemu EMAS do leta 2024; pozdravlja sodelovanje agencije v mreži agencij EU za ozelenitev, ki omogoča uporabo gradiva drugih agencij Unije z več izkušnjami pri izvajanju sistema EMAS; nadalje ugotavlja, da agencija uporablja merila za zelena javna naročila na poslovnih področjih, kot so upravljanje objektov, projekti strojne opreme ter infrastruktura in projekti IT; izraža pohvalo agenciji za poročanje o njeni okoljski uspešnosti prek ključnega kazalnika uspešnosti, ki kaže ogljični odtis agencije; je seznanjen s tem, da bo izhodišče za količinske kazalnike za porabo vode, energije, papirja in proizvodnjo odpadkov določeno leta 2023 in se bo od takrat naprej uporabljalo za izračun in oceno teh kazalnikov;

12.

 ugotavlja, da je iz pisnih odgovorov agencije na horizontalna vprašanja Parlamenta razvidno, da je agencija z več drugimi agencijami Unije sklenila sporazume o ravni storitev (SLA) za zagotavljanje podpore pri neprekinjenem poslovanju ter za povečanje učinkovitosti na drugih področjih sodelovanja; v zvezi s tem ugotavlja, da ima agencija z agencijo Frontex in Agencijo Evropske unije za azil (EUAA) sklenjene sporazume o ravni storitve za gostovanje njunih mest za ponovno vzpostavitev delovanja, z Europolom pa letni sporazum o zagotavljanju storitev za organizacijo sestankov skupnega varnostnega odbora Europola in agencije eu-LISA; poziva agencijo, naj še naprej sodeluje z drugimi agencijami Unije, da bo mogoče uporabiti vse razpoložljive vire; izraža pohvalo agenciji za sodelovanje z Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) v okviru sporazuma o ravni storitev, ki zajema podporne storitve agencije ENISA pri načrtovanju, izvajanju in ocenjevanju letnih vaj na področju kibernetske varnosti;

13.

 ugotavlja, da je agencija februarja 2022 sprejela strategijo za pridobivanje virov, v kateri je pojasnila in uskladila svoje načrtovanje človeških virov, da bi optimizirala njihovo uporabo, zlasti da bi uravnotežila celotno sestavo človeških virov agencije (tj. delež notranjega osebja in zunanjih izvajalcev storitev); poleg tega ugotavlja, da je agencija povečala učinkovitost z uporabo obstoječih rezervnih seznamov, oblikovanih med prejšnjimi izbirnimi postopki, ter združila profile in daljše rezervne sezname, da bi zajela več delovnih mest v enem postopku zaposlovanja;

14.

 izraža pohvalo agenciji za napredek, ki ga je leta 2022 dosegla pri digitalizaciji svojih postopkov; na področju človeških virov ugotavlja, da je agencija uvedla nove module sistema SYSPER (integrirani informacijski sistem Komisije za upravljanje človeških virov), in sicer modul za poročanje o človeških virih in modul ATS; na področju javnih naročil ugotavlja, da se je agencija leta 2022 začela seznanjati z orodjem Komisije za upravljanje javnih naročil (PPMT) in njegovimi zahtevami, da bi izpolnila pogoje za vstop, kar je bilo uspešno zaključeno leta 2023; ugotavlja, da agencija uporablja modul eSubmission za razpise za zbiranje ponudb v vrednosti nad 15 000 EUR; poleg tega ugotavlja, da je bil fizični podpis ponudnikov ob uvedbi tega modula ukinjen; poziva agencijo, naj si bolj prizadeva za celovito izvajanje orodja za upravljanje javnih naročil; nazadnje ugotavlja, da je agencija na področju preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov digitalizirala predložitev obveznih izjav ali zahtevkov za izvajanje ustreznih pravil;

Kadrovska politika

15.

 ugotavlja, da je bil kadrovski načrt 31. decembra 2022 uresničen 89,3-odstotno, saj je bilo zaposlenih 192 od 215 začasnih uslužbencev (193 leta 2021), odobrenih v proračunu Unije (leta 2021 je bilo odobrenih 213 delovnih mest); poleg tega ugotavlja, da je za agencijo v letu 2022 delalo 121 pogodbenih uslužbencev (od 167 odobrenih) in 11 napotenih nacionalnih strokovnjakov (od 11 odobrenih); ugotavlja, da se je število delovnih mest za pogodbene uslužbence, predvidenih v proračunu, zaradi proračunskih odobritev za nove naloge, zaupane agenciji (revidirani VIS, ETIAS in interoperabilnost), povečalo za 35, in sicer s 132 na 167; ugotavlja, da se je kljub prizadevanjem agencije fluktuacija osebja povečala s 5,5 % v letu 2021 na 7,1 % v letu 2022, stopnja zasedenosti pa se je znižala na 82 %, kar je pod ciljem agencije, ki znaša 94 %, zlasti zaradi številnih delovnih mest z zaposlitvijo za krajše obdobje in v nižjih razredih, ki jih ponuja agencija;

16.

 je zaskrbljen zaradi sestave višjega in srednjega vodstva agencije glede na spol, ki zajema 12 moških (86 %) in 2 ženski (14 %), upravnega odbora s 50 moškimi (82 %) in 11 ženskami (18 %) ter celotnega osebja z 209 moškimi (67 %) in 101 žensko (33 %); Ugotavlja, da je iz poročila agencije o nadaljnjem ukrepanju razvidno, da si agencija še naprej prizadeva dosego splošne uravnotežene zastopanosti spolov s poudarkom na komunikaciji in postopkih zaposlovanja, da bi pritegnila več kandidatk; pozdravlja udeležbo agencije na spletnem svetovnem kariernem sejmu Women in Tech leta 2022; pozdravlja tudi imenovanje nove izvršne direktorice, s katerim je bila dosežena uravnotežena zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih; opozarja, kako pomembno je zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov, in poziva agencijo, naj si še naprej prizadeva doseči uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh s konkretnimi ukrepi, ki bodo ženske pritegnili k prijavi na delovna mesta v agenciji; poziva Komisijo in države članice, naj pri imenovanju članov upravnega odbora agencije upoštevajo pomen zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov;

17.

 izraža pohvalo agenciji za njena prizadevanja na področju človeških virov, saj si prizadeva pritegniti raznolike kandidate, se predstaviti kot izborni delodajalec in zadržati nadarjeno osebje; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija leta 2022 zastopala mrežo agencij EU na virtualnem kariernem sejmu za mednarodne organizacije in okrepila svoje dejavnosti znamčenja delodajalca z namenskimi kampanjami, kot so predstavitve osebja v družbenih medijih; izraža pohvalo agenciji, ker je začela izvajati pilotni program notranje mobilnosti, katerega cilj je izkoristiti kompetence obstoječega osebja in spodbujati stalno strokovno rast osebja v agenciji; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija začela razvijati strategijo upravljanja človeških virov, ki temelji na kompetencah, in revidirati svoj okvir kompetenc, kar bo vplivalo na objave prostih delovnih mest in ocenjevanje kandidatov;

18.

 izreka pohvalo agenciji za njeno politiko ničelne tolerance do nadlegovanja; ugotavlja, da so bile leta 2022 izvedene in zaključene tri upravne preiskave v zvezi z nadlegovanjem, še ena zadeva pa je bila predložena sodišču; poziva agencijo, naj hitro ukrepa, da bodo odgovorni odgovarjali za kršitve; ugotavlja, da je agencija od leta 2022 podpisala pogodbo z zunanjo odvetniško pisarno, da bo lahko hitro obravnavala vse večje povpraševanje po upravnih preiskavah, tudi tistih, povezanih s spolnim ali psihičnim nadlegovanjem ali drugimi disciplinskimi zadevami; ugotavlja, da je agencija zaključila izbor novih zaupnih svetovalcev, pri čemer je bilo izbranih in usposobljenih pet novih svetovalcev, ki bodo organizaciji pomagali pri nadaljnjem spodbujanju spoštovanja in dostojanstva na delovnem mestu in nudili podporo osebju, ki išče pomoč v primerih domnevnega psihičnega ali spolnega nadlegovanja;

19.

 je seznanjen z ukrepi agencije za izboljšanje izkušenj in dobrega počutja zaposlenih; ugotavlja, da se je začel izvajati program za duševno zdravje osebja in njihovih družinskih članov, ki vključuje naročniško storitev za samopomoč, spletne seminarje in individualna svetovanja; ugotavlja, da agencija na podlagi odstopanja, ki je bilo odobreno v pričakovanju vzorčnega sklepa, ni smiselno uporabila sklepa Komisije z dne 24. marca 2022 o delovnem času in hibridnem delu; ugotavlja, da je agencija od septembra 2022 uporabljala sklep izvršne direktorice o začasni ureditvi hibridnega dela; ugotavlja, da je agencija 16. novembra 2023 sprejela vzorčni sklep, ki je začel veljati 1. januarja 2024; na koncu z zadovoljstvom ugotavlja, da je agencija sprejela Listino o raznolikosti in vključevanju, oblikovano v okviru mreže agencij EU;

Javna naročila

20.

 poudarja ugotovitve iz poročila Računskega sodišča, na podlagi katerih je bilo izdano mnenje s pridržkom zaradi nepravilnosti več plačil v skupni vrednosti 17,8 milijona EUR, izvedenih leta 2022, v zvezi s sedmimi posebnimi pogodbami, kar predstavlja 4,8 % vseh odobritev plačil, ki so bila na voljo v letu 2022; ugotavlja, da je nepravilnost navedenih plačil večinoma povezana z odstopanji od ustreznih okvirnih pogodb; ugotavlja, da je iz odgovorov agencije na pisna vprašanja Parlamenta razvidno, da je nepravilnosti v zvezi s plačili, izvedenimi leta 2022, mogoče razvrstiti v tri kategorije, in sicer sprememba pogodb za določen čas (6,5 milijona EUR); podaljšanje posebnih pogodb po najdaljšem dovoljenem obdobju (3,7 milijona EUR); pomanjkanje podrobnosti o zahtevah v posebnih pogodbah (7,5 milijona EUR); ugotavlja, da se nekatera od teh nepravilnih plačil v skupnem znesku 10,5 milijona EUR nanašajo na tri posebne pogodbe, na podlagi katerih so bila tudi leta 2021 izvedena plačila, za katera je Računsko sodišče v svojem letnem poročilu o agencijah Unije za navedeno leto ugotovilo, da so nepravilna; ugotavlja, da je izvršna direktorica agencije na seji Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor 29. novembra 2023 (v nadaljnjem besedilu: izjave izvršne direktorice) navedla, da je šest od sedmih posebnih pogodb, navedenih v poročilu Računskega sodišča, poteklo brez neporavnanih plačil; poudarja, da je to ponavljajoča se težava agencije; je seznanjen z ukrepi, ki jih je agencija sprejela, da bi te težave odpravila, kot jih je agencija navedla v odgovorih na opažanja Računskega sodišča; poziva agencijo, naj si še naprej prizadeva za celovito rešitev tega problema in naj o napredku poroča organu za podelitev razrešnice;

21.

 z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo leto 2022 tretje leto zapored, za katero je Računsko sodišče izdalo mnenje s pridržkom glede področja javnih naročil in upravljanja pogodb agencije, pri čemer povečane stroške nosi agencija zaradi nepravilnosti, zamud in neustreznih razpisnih postopkov ter pomanjkanja skrbnosti, ki jo je agencija pokazala v zvezi s pravili o javnih naročilih; je seznanjen z akcijskim načrtom agencije za poglobljen pregled njenih postopkov, da se ugotovi in odpravi temeljne vzroke za ponavljajoče se ugotovitve Računskega sodišča na tem področju, kot je navedeno v odgovorih agencije na pisna vprašanja Parlamenta, poročilu o nadaljnjem ukrepanju agencije in izjavah izvršnega direktorja; zato pričakuje trajno izboljšanje na podlagi izvajanja tega akcijskega načrta, zlasti glede na to, da je šest od sedmih posebnih pogodb, ki jih je Računsko sodišče štelo za nepravilne, poteklo brez neplačanih plačil; poziva agencijo, naj organu za podelitev razrešnice redno poroča o napredku, doseženem pri izvajanju akcijskega načrta, in o vseh sprejetih korektivnih ukrepih;

22.

 ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je agencija leta 2022, tako kot leta 2021, izvedla plačila na podlagi posebne pogodbe (v vrednosti 40 milijonov EUR), s katero se ni ustrezno izvajala povezana okvirna pogodba, saj v njej niso bile navedene podrobnosti o opravljenih storitvah (količina in datum izvedbe); ugotavlja, da je agencija na podlagi navedene pogodbe leta 2022 plačala 7,5 milijona EUR; je seznanjen, da iz pripomb agencije, vključenih v dopis z dne 13. novembra 2023 z naslovom 2022 Discharge - ECA findings on eu-LISA. Brief note for MEPs (Razrešnica za leto 2022 – ugotovitve Evropskega računskega sodišča o agenciji eu-LISA: kratko obvestilo za poslance Evropskega parlamenta), izhaja, da je bil glavni vzrok za nedoločenost navedene pogodbe, podpisane konec leta 2018, ohranitev financiranja interoperabilnosti sistemov SVI-VIS, v zvezi s katero se je proračunsko načrtovanje, na katerega agencija nima vpliva, precej oddaljilo od dejanskega sprejetja ustrezne zakonodaje; ugotavlja, da bi bil brez te pogodbe izgubljen s tem povezan znesek, potreben za interoperabilnost; kot je navedeno v odgovoru agencije na ugotovitve Računskega sodišča, je seznanjen, da je agencija sprejela popravne ukrepe s spremembo navedene pogodbe, tako da je dodala podrobnejši opis opravljenih storitev; ugotavlja, da agencija ni podaljšala navedene pogodbe, ki je nehala veljati leta 2022; v zvezi s tem opozarja, da so zamude pri sprejemanju in izvajanju ustreznih pravnih aktov ključni dejavniki, ki določajo raven podrobnosti in natančnosti, ki jo lahko agencija ponudi pri začetni pripravi okvirnih pogodb; je seznanjen s stališčem iz poročila agencije o nadaljnjem ukrepanju, da bi skrajšanje roka za pripravo izvedbenih aktov neposredno vplivalo na zmožnost agencije, da bolje načrtuje svoja javna naročila in omeji spremembe pogodb;

23.

 z zaskrbljenostjo ugotavlja, da iz poročila Računskega sodišča izhaja, da je agencija za oddajo naročila uporabila postopek s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu; ugotavlja, da je agencija to odločitev utemeljila z izredno nujnostjo v nasprotju z nasvetom služb agencije za javna naročila in pravnih služb; je seznanjen z razlogi Računskega sodišča, zakaj uporaba navedenega postopka ni bila upravičena; upošteva pa tudi odgovor agencije, da bi se tveganje večmesečnega zaostanka pri vzdrževanju uresničilo, ker so se roki za izvajanje programa SVI pozneje uradno spremenili in je bil skupni čas, potreben za oddajo naročila in prehod na novega izvajalca, ocenjen na najmanj osem mesecev; v zvezi s tem meni, da je bil pristop agencije smiseln; ugotavlja, da iz odgovora agencije izhaja, da se je pogodba o oddanem naročilu medtem iztekla;

24.

 je seznanjen z ugotovitvama v zvezi z upravljavskimi in kontrolnimi sistemi agencije iz poročila Računskega sodišča; je seznanjen s prvo ugotovitvijo glede nakupa strojne opreme (27,7 milijona EUR), za katero niso bili pridobljeni ceniki prodajalcev strojne opreme in niso bila opravljena predhodna preverjanja; je seznanjen z drugo ugotovitvijo v zvezi z javnim naročilom okvirne pogodbe za horizontalne dejavnosti, katere ocenjena vrednost je 490 milijonov EUR, da se za šest sestankov ocenjevalnega odbora ni vodil zapisnik, podpisano pa je bilo le končno poročilo; poziva agencijo, naj izboljša svoje sisteme notranje kontrole, da bi v prihodnje preprečila takšne pomanjkljivosti;

25.

 ugotavlja, da ima agencija osem ugotovitev iz poročila Računskega sodišča za prejšnja leta (2017, 2018 in 2021) s statusom „odprto“; poziva agencijo, naj te ugotovitve nemudoma obravnava in organ za podelitev razrešnice obvesti o napredku, doseženem v zvezi s tem;

Preprečevanje in obvladovanje nasprotij interesov ter preglednost

26.

 ugotavlja, da je agencija izvedla sklepe o preprečevanju in upravljanju nasprotij interesov za svoje osebje ter o zunanjih dejavnostih med delom v agenciji in po njem; pozdravlja dejstvo, da mora vse osebje enkrat na dve leti predložiti izjave o interesih, razen osebja, ki sodeluje v finančnih tokovih, in osebja na višjih vodstvenih položajih, ki mora take izjave predložiti vsako leto; nadalje ugotavlja, da mora vse osebje agencije take izjave predložiti tudi vsakič, ko se razmere spremenijo; ugotavlja, da agencija na svojem spletnem mestu objavlja izjave o interesih in življenjepise osebja na višjih vodstvenih položajih; pozdravlja dejstvo, da se od leta 2022 objavljajo tako izjave o interesih kot življenjepisi članov upravnega odbora in njihovih namestnikov;

27.

 pozdravlja, da je agencija marca 2022 sprejela revidirane smernice o žvižgaštvu; je seznanjen z izjavo agencije, da je leta 2022 povečala jasnost in prepoznavnost ločenih komunikacijskih kanalov, ki so na voljo osebju, kot so zaupni svetovalci ali kanali za prijavo nepravilnosti; nadalje pozdravlja sprejetje smernic o dostopu javnosti do dokumentov; pozdravlja dejstvo, da bo septembra 2022 začel veljati sklep agencije z dne 9. avgusta 2022 o vzpostavitvi registra za preglednost, v skladu s katerim bodo sestanki višjega vodstva agencije z gospodarskimi subjekti objavljeni na spletnem mestu agencije;

Notranja kontrola

28.

 priznava pomen zunanjih revizij skladnosti z zakonodajo o varstvu podatkov za zagotavljanje visoke ravni varstva v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani agencije; ugotavlja, da je agencija v letu 2022 stalno spremljala izvajanje priporočil, navedenih v revizijah, ki jih je Evropski nadzornik za varstvo podatkov (ENVP) izvedel v zvezi s sistemi SIS, VIS in Eurodac; ugotavlja, da je Evropski nadzornik za varstvo podatkov leta 2022 opravil nov inšpekcijski pregled v zvezi s sistemi Eurodac, VIS in SIS II, pri čemer se je osredotočil na splošno upravljanje varnosti IT, varnostne incidente in kršitve varstva podatkov ter metodologijo in prakse za varen razvoj in preizkušanje sistemov s poudarkom na upravljanju nadzora dostopa v različnih okoljih; Ugotavlja, da je iz poročila agencije o nadaljnjih ukrepih razvidno, da ima revizija Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v zvezi s sistemoma VIS in SIS iz leta 2018 status „zaključeno“, saj je bilo izpolnjenih vseh 43 priporočil, medtem ko ima revizija Evropskega nadzornika za varstvo podatkov v zvezi s sistemom Eurodac iz leta 2019 status „delno izvedeno“, saj je bilo izpolnjenih 23 od 29 priporočil;

29.

 pozdravlja letno samooceno sistema notranjih kontrol, ki jo je agencija izvedla v letu 2022, na podlagi katere je bilo izpolnjenih ali delno izpolnjenih 81 % meril za spremljanje notranjih kontrol; je seznanjen z ugotovitvijo navedene ocene, da je sistem notranjih kontrol uveden, delujoč in učinkovit, čeprav so potrebne nekatere izboljšave, med drugim glede uveljavljanja odgovornosti, predhodnih kontrol in upravljanja pogodb; ugotavlja, da že tretje leto zapored obstaja velika pomanjkljivost v zvezi z načelom 10 „izbira in razvija kontrolne dejavnosti“ v okviru komponente „Kontrolne dejavnosti“; ugotavlja, da je agencija v letu 2022 še naprej krepila nadzor nad upravljanjem informacij z revizijo svoje politike dolgoročnega arhiviranja dokumentov in postopkov arhiviranja dokumentov ter s sprejetjem smernic o javnem dostopu do dokumentov; poziva agencijo, naj si še naprej prizadeva za zmanjšanje pomanjkljivosti na področju kontrolnih dejavnosti, da bi zmanjšala tveganja, povezana z doseganjem ciljev politik, delovanja in notranjih kontrol;

30.

 ugotavlja, da je bila konec leta 2022 stopnja izvajanja revizijskih priporočil, ki izhajajo iz različnih revizijskih in preiskovalnih organov, 63-odstotna, pri čemer je bilo od 32 priporočil, ki jih je bilo treba izvesti, izvedenih 20 priporočil (pri 12 priporočilih je rok za izvedbo že potekel); ugotavlja, da je bilo konec leta 2022 skupaj odprtih 33 priporočil, od katerih so bila tri kritična; poziva agencijo, naj izvede neuresničena priporočila in organu za podelitev razrešnice poroča o doseženem napredku;

31.

 ugotavlja, da je agencija v letu 2022 zaprosila Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), naj oceni dva primera domnevne goljufije v postopkih zaposlovanja in en primer morebitnih goljufivih dejavnosti uslužbenca; ugotavlja, da se je urad OLAF v odziv na vse tri zahteve odločil, da ne bo začel preiskave; ugotavlja, da je agencija v letu 2022 obravnavala priporočila iz preiskav urada OLAF v zvezi z zadevama OC/2020/0441/A2 in OC/2017/1121/A2; pozdravlja sprejetje strategije agencije za boj proti goljufijam za obdobje 2022–2024 skupaj z akcijskim načrtom, ki vključuje 12 ukrepov;

Drugo

32.

 ugotavlja, da se je agencija v letu 2022 osredotočila na zagotavljanje prepoznavnosti svojih dosežkov in povečanje ozaveščenosti javnosti o svoji vlogi pri upoštevanju interesov državljanov Unije in zagotavljanju storitev IT za svoje deležnike; v zvezi s tem izraža pohvalo agenciji za dokončanje novega spletnega portala Discover eu-LISA 2.0, kjer je deležnikom na voljo posodobljen pregled nad glavnimi nalogami in poslovnimi področji agencije, ter za objavo posebne knjižice ob njeni 10. obletnici, ob kateri je bila organizirana konferenca agencije z naslovom 10 Years as The Digital Heart of Schengen (10 let digitalnega srca Schengena) v sodelovanju s češkim predsedstvom, na kateri se je zbralo 20 govorcev in 388 udeležencev; izraža pohvalo agenciji, ker je leta 2022 prejela nagrado Forbes Social Award za inovativne in navdihujoče pobude na področju javnega komuniciranja za svojo močno etično naravnanost ter uporabo inovativnih komunikacijskih strategij, tehnik in orodij; ugotavlja, da so se leta 2022 izboljšale metrike agencije na področju družbenih medijev;

33.

 ugotavlja, da je agencija leta 2022 sprejela veliko število varnostnih načrtov in načrtov za neprekinjeno poslovanje za svoje ključne poslovne sisteme, da bi zagotovila višjo raven kibernetske varnosti in odpornosti, ki je potrebna za pravne instrumente, ter organizirala vajo kibernetske varnosti, da bi preverila učinkovitost varnostnih ukrepov, izvedenih za zaščito centralnega sistema SIS; ugotavlja, da je agencija znatno povečala raven spremljanja korporativnih informacijskih sistemov, povezanih z internetom, zaradi povečane ravni kibernetskih groženj, ki je posledica nezakonite ruske vojne agresije na Ukrajino;

34.

 ugotavlja nadaljnje zagotavljanje gostovanja za rezervne sisteme agencije Frontex in Agencije Evropske unije za azil; je seznanjen z razvojem in uvedbo podatkovnega središča kot storitve za centralizacijo operativnega upravljanja, spremljanja in načrtovanja zmogljivosti informacijske infrastrukture, ki jo uporabljajo sistemi na področju pravosodja in notranjih zadev; pozdravlja napredek pri pripravah na prihodnji modularni podatkovni center, ki bo ponudil dodatne rezervne zmogljivosti in 50-odstotno povečanje zmogljivosti za gostovanje novih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev; opozarja na pomembnost spoštovanja prava Unije, zlasti z vidika varstva podatkov;

35.

 sporoča, da so druge ugotovitve horizontalne narave, ki spremljajo sklep o razrešnici, zbrane v resoluciji z dne 11. aprila 2024 (2) o uspešnosti, finančnem poslovodenju in nadzoru agencij.

(1)   UL C 38, 31.1.2023, str. 103.

(2)  Sprejeta besedila, P9_TA(2024)0280.

ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2328/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)

Top