This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024BP2240
Resolution (EU) 2024/2240 of the European Parliament of 11 April 2024 with observations forming an integral part of the decision on discharge in respect of the implementation of the general budget of the European Union for the financial year 2022, Section VI – European Economic and Social Committee
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2240 z dne 11. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2240 z dne 11. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor
UL L, 2024/2240, 10.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2240/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Uradni list |
SL Serija L |
2024/2240 |
10.10.2024 |
RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2024/2240
z dne 11. aprila 2024
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor
EVROPSKI PARLAMENT,
— |
ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor, |
— |
ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0072/2024), |
A. |
ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom razrešnice poudariti poseben pomen nadaljnjega povečevanja demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta smotrnostne priprave proračuna in dobrega upravljanja človeških virov; |
B. |
ker je Evropski ekonomsko-socialni odbor (v nadaljnjem besedilu: odbor) posvetovalni organ Unije, ki omogoča forum za posvetovanje, dialog in soglasje med predstavniki različnih gospodarskih, socialnih in civilnih komponent organizirane civilne družbe iz držav članic; |
C. |
ker odbor prispeva k procesu odločanja Unije in vzpostavlja povezave med politikami Unije ter gospodarskimi, socialnimi in državljanskimi okoliščinami, s tem pa uresničuje svoje poslanstvo boljše priprave zakonodaje, participativne demokracije od spodaj navzgor in spodbujanja vrednot Unije; |
D. |
ker se morata Komisija ali Svet v nekaterih primerih obvezno posvetovati z odborom, ta pa lahko sprejme tudi mnenja na lastno pobudo, pri čemer so področja za posvetovanje, kot so opredeljena v Pogodbah, široka, kar omogoča, da se lahko z njim posvetuje tudi Parlament; |
E. |
ker je komisija za finančne in proračunske zadeve nadzorni organ odbora za vse proračunske postopke, zlasti za pripravo načrta prihodkov in odhodkov, izvrševanje proračuna, letno poročilo o dejavnostih, razrešnico in nadaljnje ukrepanje na podlagi letnega poročila Računskega sodišča; |
1. |
ugotavlja, da je proračun odbora del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2022 skupaj znašal 11,6 milijarde EUR, kar je 5,9 % vseh odhodkov iz proračuna Unije; ugotavlja, da je proračun odbora v letu 2022 predstavljal 1,31 % razdelka 7 večletnega finančnega okvira; |
2. |
ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 preučilo vzorec 60 transakcij v upravi, kar je enako število kot v letu 2021; ugotavlja tudi, da Računsko sodišče navaja, da med upravne odhodke sodijo odhodki za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so leta 2022 znašali približno 70 % vseh upravnih odhodkov, ter odhodki za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo že mnogo let kaže, da je pri tej porabi tveganje na splošno majhno; |
3. |
ugotavlja, da je Računsko sodišče pri reviziji za leto 2022 pregledalo nadzorne in kontrolne sisteme odbora, zlasti izvajanje standardov notranje kontrole, obvladovanje tveganja in delovanje ključnih kontrol, opredeljenih v finančni uredbi, vključno s predhodnimi in naknadnimi kontrolami plačil; |
4. |
ugotavlja, da so bile pri 14 (23 %) od 60 transakcij napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi petih količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; |
5. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče tudi v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 navaja, da ni odkrilo specifičnih zadev v zvezi z odborom; ugotavlja tudi, da je Računsko sodišče pri nadaljnjem pregledu menilo, da je bilo priporočilo odboru v letnem poročilu za proračunsko leto 2019 v zvezi s tem, da mora odbor oblikovati politiko o občutljivih funkcijah v skladu s svojimi standardi notranje kontrole, izvedeno deloma; |
Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje
6. |
ugotavlja, da je v letu 2022 končni sprejeti proračun za odbor znašal 152 451 643 EUR, kar je 5,1 % več kot v letu 2021; ugotavlja, da se je proračunska vrstica za prejemke in nadomestila med letoma 2021 in 2022 zaradi letne indeksacije plač povečala za 5 %; ugotavlja, da se je proračunska vrstica za opremljanje prostorov med letoma 2021 in 2022 po izvedbi pomembnih obnovitvenih del v letu 2021 zmanjšala za 77 % in se spustila na običajno raven; ugotavlja, da je bila sicer razdelitev odobritev med proračunskimi vrsticami primerljiva z razdelitvijo v preteklem letu; |
7. |
ugotavlja, da je stopnja izvrševanja proračuna v letu 2022, po dveh letih nižjega izvrševanja proračuna zaradi pandemije COVID-19 in s tem povezane omejitve potovanj, znašala 96,12 %; ugotavlja, da je stopnja izvrševanja plačil sledila istemu trendu in v letu 2022 dosegla 88,12 %; |
8. |
ugotavlja, da je prenos odobritev v leto 2022 znašal 20 162 518, tj. približno 13 % letnega proračuna leta 2022, kar je bilo bistveno več od povprečja v predhodnih letih; se zaveda, da je bil ta prenos povezan z odložitvijo gradbenih del v letih 2020 in 2021; |
9. |
ugotavlja, da je bil v letu 2022 povprečni rok plačil 18 dni, kar je izrazito skrajšanje roka od leta 2019, ko je ta znašal 30,19 dneva; ceni, da se je uporaba elektronskega izdajanja računov hkrati povečala z 58,54 % v letu 2018 na 88,84 % v letu 2022, kar je predvidoma prispevalo k skrajšanju roka plačil v tem obdobju; pozdravlja, da je odbor spremenil svoje ravnanje po priporočilih notranje revizije o rokih plačil, ki se je začela in končala v letu 2022 ter je prispevala k zmanjšanju deleža zamud pri plačilih na približno 10 % v letu 2022; |
10. |
ugotavlja, da so službe odbora v letu 2022 sprožile 15 postopkov javnih naročil s pogajanji v vrednosti, nižji od 60 000 EUR, predvsem za strokovno znanje, študije in logistično podporo; ugotavlja, da so postopke javnih naročil v logistiki sprožile skupne službe, ki si jih odbor deli z Evropskim odborom regij (v nadaljnjem besedilu: Odbor regij); |
11. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 še naprej izboljševal stroškovno učinkovitost svojih delovnih metod, zlasti zaradi hibridnega dela, popolne dematerializacije finančnih krogov in manjše porabe energije; ugotavlja tudi, da so bili z medinstitucionalnim sodelovanjem doseženi proračunski in upravni prihranki, zlasti zaradi skupnih služb odbora in Odbora regij, oddajanjem specifičnih storitev v zunanje izvajanje Komisiji (za letno pristojbino) za obravnavo kadrovskih zadev, uporabe različnih informacijskih platform za finančno poslovodenje in kadrovske zadeve ter sodelovanja pri medinstitucionalnih javnih naročilih, ki so jih vodile druge institucije; |
12. |
se zaveda, da sklepe o nadomestilih za udeležbo članov odbora na sejah in o znesku teh nadomestil sprejema Svet; obžaluje, da je Svet po postopnem odpravljanju omejitev potovanj, povezanih s pandemijo COVID-19, sklenil, da ne bo razveljavil začasnega sklepa iz leta 2021 o dnevnici v višini 145 EUR za udeležbo članov na sejah na daljavo, ki je ostal v veljavi do 25. maja 2023, ko je bil sprejet nov sklep Sveta o pavšalnem znesku 145 EUR na dan za udeležbo na sejah na daljavo; meni, da je udeležba na daljavo za sodobne institucije pomemben instrument, saj med drugim zmanjša stroške sej in omogoča širšo udeležbo, zlasti v kriznih razmerah, kakor se je pokazalo med pandemijo COVID-19; kljub temu meni, da javnost težko razume izplačevanje dnevnic za udeležbo na daljavo, čeprav v nižjem znesku, še toliko težje zaradi razlike v zneskih, ki se za udeležbo na daljavo izplačujejo članom odbora in članom Odbora regij; je seznanjen z več ravnmi nadzora, ki se izvaja, da bi se pred izplačilom dnevnice dokazala udeležba člana na seji na daljavo; |
13. |
ugotavlja, da je vojaška agresija Rusije proti Ukrajini povzročila proračunske pritiske za odbor, tudi z naraščajočo inflacijo in prilagoditvijo plač, močno naraščajočimi stroški energije ter stroški gradnje in surovin; zlasti ugotavlja, da so se stroški energije med letoma 2021 in 2022 povečali s 726 000 EUR na 3 125 000 EUR, tj. za 330 %; ugotavlja, da so zaradi priložnostnih dejavnosti v podporo ukrajinski civilni družbi nastali neposredni in posredni stroški, kot so stroški z zvezi s prevajanjem in tolmačenjem v ukrajinščino in iz nje, gostitev ukrajinskih nevladnih organizacij ter varnostne storitve in usposabljanja za misije v Ukrajini; |
14. |
ugotavlja, da se je v letu 2022 proračun za službena potovanja uslužbencev glede na leto 2021 povečal za 25 000 EUR, kar se je financiralo iz proračunske prerazporeditve, za kritje višjih stroškov zaradi zvišanja cen letov in hotelov v letu 2022, pri čemer je skupaj znašal 398 974 EUR; ugotavlja, da se je v letu 2022 predsednik odbora udeležil 26 službenih potovanj s skupnim stroškom 38 042 EUR, v primerjavi z 12 službenimi potovanju s skupnim stroškom 15 327 EUR v letu 2021, saj so bile po koncu pandemije COVID-19 odpravljene omejitve potovanj; |
Notranje upravljanje, uspešnost in notranja kontrola
15. |
ugotavlja, da odbor svoje poslanstvo opravlja z mnenji, ki se nanašajo na zakonodajne predloge Komisije (zaprosila), mnenji na lastno pobudo, v katerih institucije Unije poziva k ukrepanju, in raziskovalnimi mnenji, ki so vključena v delo Komisije v zvezi z njenimi načrtovanimi pobudami, ter poudarja, da je mogoče stališča odbora izpostaviti v resolucijah ali vključiti v ocenjevalna in informativna poročila; ugotavlja, da je odbor v letu 2022 sprejel 202 mnenji in poročili, kar je v skladu z njegovo povprečno letno uspešnostjo, razen v letih 2019 in 2020, ko je bila raven dejavnosti odbora nižja; ugotavlja, da je odbor okrepljeno deloval tudi v političnem in zakonodajnem ciklu, saj se je udeležil 345 srečanj, zasedanj in konferenc na visoki nacionalni ravni, ravni Unije in mednarodni ravni ter organiziral 116 predstavitev in 29 konferenc; |
16. |
ceni projekte, začete v letu 2022, glede okrepljenih nadaljnjih mnenj za povečanje dometa in vpliva izbranih mnenj ter za izboljšanje zmogljivosti odbora, da prednostno obravnava svoje delo, ter glede izboljšanja pravočasnosti zagotavljanja mnenj odbora; ugotavlja, da so bile te pobude na koncu leta 2022 dopolnjene z razmislekom o obliki mnenj, pri čemer je cilj ta, da se spodbudi učinkovitejša in uspešnejša uporaba mnenj odbora v zakonodajnem procesu odločanja; |
17. |
ugotavlja, da so v letu 2022 poslanci Parlamenta sodelovali na 68 srečanjih ali prireditvah, ki jih je organiziral odbor, kar je na enaki ravni kot v letu 2021, člani odbora pa so v istem obdobju svojo udeležbo na dogodkih, ki jih je organiziral Parlament, skoraj podvojili; pozdravlja, da se je v letu 2022 odbor osredotočil na krepitev odnosov s Parlamentom in spodbujanje dodane vrednosti odbora, s čimer se še utrjujejo vezi med oddelki odbora in parlamentarnimi odbori; |
18. |
je seznanjen s široko udeležbo odbora pri različnih pobudah, vključno s ključnimi prireditvami in letnimi konferencami za sodelovanje z evropskimi deležniki; pozdravlja prizadevanja odbora za večjo vključenost mladih v oblikovanje politik; |
19. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 še naprej krepil okvir notranje kontrole, in sicer s poenostavitvijo finančnih krogov v postopku „blagega preverjanja“ za nekatere transakcije nižje vrednosti, in razvijal politiko o občutljivih delovnih mestih, kakor mu je v letnem poročilu za proračunsko leto 2019 priporočilo Računsko sodišče; ugotavlja, da je odbor na podlagi posodobitve seznama občutljivih delovnih mest v letu 2022 in v času objave posodobljenega seznama 36 delovnih mest v začetku leta 2023 še vedno pregledoval metodologijo in sistem obvladovanja tveganj, pri čemer je upošteval velikost institucije in naravo njenih dejavnosti; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvesti o napredku, doseženem v zvezi z izvajanjem metodologije občutljivih delovnih mest v letu 2023; |
20. |
pozdravlja prizadevanja odbora za vzpostavitev bolje opredeljenega in doslednejšega revizijskega okvira s sprejetjem listine o notranji reviziji in listine revizijskega odbora, saj vključujeta postopkovna pravila, ki jih je revizijski odbor odobril decembra 2022 in predsedstvo sprejelo v začetku leta 2023; ceni, da se je funkcija notranje revizije odbora v letu 2022 okrepila, predvsem z zaposlitvijo upravnega uslužbenca v Službi za notranjo revizijo in tesnim sodelovanjem z notranjim revizorjem Odbora regij v vseh pogledih glede revizije skupnih služb; ugotavlja, da so bile v letu 2022 začete štiri revizije o temah zamude pri plačilu, odobritve sestankov, strateški krog in izbira delegatov za posvetovalno komisijo za spremembe v industriji; |
Človeški viri, enakost in dobro počutje zaposlenih
21. |
ugotavlja, da je imel odbor ob koncu leta 2022 skupaj 706 zaposlenih, medtem ko jih je bilo leta 2021 skupaj 699; ugotavlja, da je bilo konec leta 2022 v odboru zaposlenih 50 pogodbenih uslužbencev in 128 začasnih uslužbencev (kar pomeni povečanje v primerjavi s 46 pogodbenimi uslužbenci in 107 začasnimi uslužbenci leta 2021), vključno z 19 pogodbenimi uslužbenci in 3 začasnimi uslužbenci s pogodbami za nedoločen čas; ugotavlja tudi, da je odbor zaposloval 12 agencijskih delavcev in 7 zunanjih zaposlenih, ki so delali na kraju samem, kar ne vključuje zunanjih ponudnikov storitev logistike in informacijske tehnologije; ugotavlja, da je v letu 2022 stopnja zasedenosti delovnih mest v skladu s kadrovskim načrtom znašala 95,1 %; |
22. |
pozdravlja stalna prizadevanja odbora, da bi izboljšal kadrovski okvir ter tako postal privlačen delodajalec in popolnoma vključujoče delovno mesto, kjer je vsak posameznik cenjen in lahko celovito razvije svoj potencial; ugotavlja, da je celovita kadrovska strategija, ki je bila sprejeta junija 2022, oblikovana na podlagi načel vključevanja, ohranjanja, kompetenc in uspešnosti; ceni, da je bila eden prvih nadaljnjih ukrepov odbora izvedba ankete o zadovoljstvu zaposlenih januarja 2023, v kateri je bila v ospredju zavzetost zaposlenih; |
23. |
poudarja, da je sprejemanje novincev pomemben dejavnik strateškega usklajevanja, saj zagotavlja, da so zaposleni obveščeni o pravilih in strategijah, ki veljajo v kaki instituciji; ugotavlja, da so se aprila 2022 ponovno začela uvodna usposabljanja za novince v odboru; pozdravlja, da je odbor zasnoval program mentorstva, v katerem so bili mentorji deležni podpore in svetovanja v obliki izmenjave dobre prakse, da bi svoje metode prilagodili hibridnemu delovnemu okolju; |
24. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 za boljšo porazdelitev svojih omejenih virov naročil zunanje kadrovsko kartiranje, ki je potrdilo, da je glede na omejenost virov zaradi krčenja kadrovskega načrta leta 2013 obremenitev v številnih službah odbora velika; ugotavlja, da je začel odbor kot nadaljevanje zunanje revizije kadrovskega kartiranja pripravljati akcijski načrt, ki vključuje ukrepe v okviru celovite kadrovske strategije, kot so pregled sistema za ocenjevanje uspešnosti, razvoj notranje komunikacijske strategije, sprejetje novega sklepa o delovnih pogojih ter organiziranje rednega spremljanja zavzetosti zaposlenih; poziva odbor, naj predloži posodobitev o nadaljnjem ukrepanju na podlagi kadrovskega kartiranja v letu 2023; |
25. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da je začel 1. aprila 2022 veljati nov sklep o prožni ureditvi dela, ki opredeljuje prožno, na zaupanju temelječo politiko za hibridno delo, v obliki pilotnega projekta, ki nudi širok nabor vzorcev zaposlitve s krajšim delovnim časom ter prožne dnevne in tedenske ureditve za zaposlene; ugotavlja, da se je v letu 2022 približno 25 % žensk in 14,4 % moških, zaposlenih v odboru, prijavilo za nestandardni delovni vzorec; ugotavlja, da sklep o delovnih pogojih zaposlenim omogoča delo na daljavo v obsegu 60 % delovnega časa, če je to skladno z interesi služb, in delo na daljavo s kraja, ki ni kraj zaposlitve, 15 dni v koledarskem letu; ugotavlja, da imajo zaposleni v odboru potrebno opremo za dobre delovne pogoje, kadar delajo na daljavo; pozdravlja, da je ocenjevalni odbor izvedel anketo o zadovoljstvu zaposlenih, ki se je začela izvajati konec leta 2022; ugotavlja, da bi morala biti končna odločitev o delovnih pogojih po socialnem dialogu s sindikati uslužbencev ter odborom uslužbencev in pravno službo odbora sprejeta do konca leta 2023; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice pravočasno obvesti o vseh novih dogodkih v zvezi s tem; |
26. |
obžaluje, da odboru tudi v letu 2022 ni uspelo predložiti podatkov o primerih izgorelosti v odboru; se zaveda, da je treba spoštovati omejitve varstva podatkov, vendar opozarja odbor, da anonimizirani statistični podatki v organizaciji pomembno pripomorejo k odločitvam vodstva; ponovno poudarja, da bi bilo treba upoštevati ukrepe ozaveščanja ter dobre prakse v zvezi z upravljanjem delovne obremenitve, komunikacijo in reševanjem sporov, pa tudi politiko vračanja na delo; se zaveda, da je sprejetje novih delovnih ureditev pozitiven korak za učinkovitejše preprečevanje izgorelosti na ravni organizacij, pri čemer je treba upoštevati tudi ugotovitve kadrovskega kartiranja; |
27. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 še naprej zaposloval visok delež žensk (64,6 % vseh zaposlenih), tudi na srednji vodstveni ravni (59 % vseh vodstvenih delavcev); ugotavlja, da je vseeno treba zastopanost žensk na višjih vodstvenih položajih povečati, saj so bile ob koncu leta 2022 izmed sedmih višjih vodstvenih delavcev le tri ženske; spodbuja odbor, naj si prizadeva za uravnoteženo zastopanost spolov, predvsem z ozaveščanjem organa za imenovanje in skrbjo za ohranjanje uravnotežene zastopanosti spolov v sestavi različnih organov, vključno s komisijami za izbor kandidatov in zaposlovanje; |
28. |
pozdravlja prizadevanje za sprejetje nove politike za raznolikost in vključevanje v letih 2022 in 2023 ob posvetovanju z vodstvom odbora, skupnim odborom odbora za enake možnosti in odborom uslužbencev odbora; ugotavlja, da je bila poleg ukrepov v zvezi z notranjim komuniciranjem decembra 2022 izvedena posebna kampanja ozaveščanja proti homofobiji; pozdravlja, da je postalo posebno usposabljanje o raznolikosti in vključevanju za vodstvene delavce obvezno in za zaposlene priporočeno ter da so se imeli člani odbora v sklopu letnega programa usposabljanja možnost udeležiti namensko zasnovanega tečaja o raznolikosti in vključevanju; spodbuja odbor, naj še naprej razpravlja s Parlamentom, da bi se pridružil programu Parlamenta glede pozitivnega ukrepanja za invalide in tako zaposloval pogodbene uslužbence invalide; ponavlja svoj poziv iz razrešnice za odbor za leto 2021, naj dokonča posodobljeno strategijo in akcijski načrt za raznolikost in vključevanje; |
29. |
ugotavlja, da kljub zastopanosti vseh držav članic med zaposlenimi v odboru geografska uravnoteženost še ni bila dosežena, saj so nekatere države v primerjavi z drugimi zastopane preveč; ugotavlja, da je bilo leta 2022 v odboru 21 % vodstvenih delavcev iz 13 držav članic, ki so se Uniji pridružile po letu 2004, kar je rahlo povečanje v primerjavi z 19 % leta 2021; ponovno spodbuja odbor k nadaljevanju ukrepov za doseganje uravnotežene geografske porazdelitve med svojimi zaposlenimi, s posebnim poudarkom na ravni vodstva; |
30. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 gostil skupaj 52 praktikantov za petmesečno obdobje, štiri praktikante za trimesečno obdobje in dva praktikanta s štipendijo zunanjih javnih organov; je seznanjen, da so vsi praktikanti s petmesečno prakso prejemali mesečno štipendijo in nadomestila, medtem ko praktikanti za krajši čas niso bili upravičeni do finančnega nadomestila; pozdravlja, da je bila na podlagi poziva Parlamenta med postopkom razrešnice za leto 2020 v letu 2022 sprožena revizija sklepa o strokovni praksi odbora, s ciljem, da bi odbor opustil neplačane kratkoročne prakse in poskrbel, da vsi praktikanti prejmejo dostojno plačilo; poudarja, da je začel novi sklep o praksah veljati julija 2023, s čimer je poskrbljeno za mesečni dohodek, potne stroške in nadomestila za mobilnost, kjer je to ustrezno, invalidnino za praktikante na dolgoročni in tudi kratkoročni praksi; |
Etični okvir in preglednost
31. |
ugotavlja, da je odbor nadaljeval proces notranje reforme s sprejetjem novega poslovnika v marcu 2022 in njegovih izvedbenih določb v novembru 2022; vseeno obžaluje, da se posebni odnosi med članom in uradnikom v zvezi z nadlegovanjem ne obravnavajo ločeno; ugotavlja, da je poslovnik zdaj usklajen s kodeksom ravnanja, sprejetim leta 2021 po notranji reviziji etike in integritete odbora; poziva odbor, naj Parlament obvesti, ali je bila ocena izvedbe akcijskega načrta revizije etike in integritete izvedena po načrtih ter kakšen je bil rezultat ocene; pozdravlja, da se je v letu 2022 začel razmislek o pripravi listine vrednot za zaposlene v odboru na podlagi vključujočega in participativnega postopka, ki je bil dokončan in predstavljen zaposlenim v letu 2023; meni, da bo le politika ničelne tolerance do nadlegovanja v prihodnje preprečila obtožbe o nadlegovanju in hujših kršitvah v odboru; |
32. |
ugotavlja, da bo po začetku veljavnosti revidiranega sklepa odbora o žvižgaštvu z dne 15. decembra 2021 (sklep 297/21A) in revidiranega sklepa o postopkih za preprečevanje in obravnavanje psihičnega in spolnega nadlegovanja na delovnem mestu (sklep 090/22A), sprejetega 31. marca 2022, prenovljeni etični pravni okvir predvidoma dopolnjen z revidiranim sklepom, ki določa splošne izvedbene določbe o disciplinskih postopkih in upravnih preiskavah v letu 2023, ob usklajevanju z Odborom regij; ugotavlja, da je bil v letu 2022 sprejet nov sklep o nalogah in zunanjih dejavnostih (sklep 141/22A), ki se uporablja za zaposlene, napotene zaposlene in nekdanje zaposlene, v skladu z določbami kadrovskih predpisov, ki so se uporabljali v času prenehanja dela; |
33. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da je odbor v letu 2022 še naprej usposabljal zaposlene in ozaveščal o vzpostavljenem etičnem okviru, zlasti novem kodeksu ravnanja, nadlegovanju in žvižgaštvu, ter o vlogi in odgovornostih svetovalcev za etiko, katerih mandati so se začeli januarja 2022; ugotavlja, da se je 116 zaposlenih, vključno z vodstvenimi delavci in novinci, v letu 2022 udeležilo notranjih usposabljanj o etiki, 26 zaposlenih pa se je udeležilo usposabljanj o etiki, ki sta jih organizirali Komisija in Evropska šola za upravo; ugotavlja, da je bilo zasnovano posebej prilagojeno usposabljanje, ki se ga je udeležila ekipa svetovalcev za etiko; pozdravlja, da je 83 % vprašanih v anketi o zadovoljstvu zaposlenih, izvedeni v letu 2022, pokazalo dobro ozaveščenost o etičnem ravnanju in okrepljenem etičnem okviru odbora; |
34. |
ugotavlja, da je bil glede primerov nadlegovanja, predstavljenih v lanskih razrešnicah, 1. oktobra 2022 sklenjen dogovor o poravnavi, povezan z zadevo OC/2018/0666/A1 Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), kar odboru omogoča, da lahko zaključi vsa zaprosila za pomoč, povezana s to zadevo; pozdravlja, da je takratna predsednica odbora 13. aprila 2022 podala javno izjavo, objavljeno na spletnem mestu odbora, v kateri se je v imenu odbora uradno opravičila vsem žrtvam v tej zadevi, tako zaposlenim kot nekdanjemu članu; pozdravlja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. oktobra 2022 v zadevi C-673/21 (1) potrdilo zakonitost ukrepov, ki jih je predsedstvo odbora sprejelo s sklepom z dne 9. junija 2020; |
35. |
ponovno poziva odbor, naj sproži zunanjo in neodvisno preiskavo, da bi se posebej preverili postopki odbora v zvezi s človeškimi viri in njihovo učinkovitostjo, s poudarkom na opredelitvi odgovornosti upravne hierarhije pri obravnavi pritožb zaradi nadlegovanja in skrbi za dobro počutje zaposlenih; čeprav so bili v zadnjih letih sprejeti ukrepi za izboljšanje etičnega okvira odbora, zavrača stališče odbora, da taka preiskava ni potrebna, saj je bilo zaradi sprejetih ukrepov mogoče zadevni primer nadlegovanja obravnavati, ter opozarja, da je Parlament že izrazil zaskrbljenost glede ponavljajočega se počasnega odziva odbora v zadevnih primerih; |
36. |
je seznanjen, da je evropska varuhinja človekovih pravic po pritožbah v letu 2022 izvedla tri preiskave; je seznanjen, da je en primer privedel do preiskave, v kateri je bilo ugotovljeno, da ni bilo nepravilnosti; je seznanjen, da sta bila dva druga primera zaključena brez preiskave, saj je varuhinja človekovih pravic menila, da sta bila oba primera medtem rešena; |
37. |
z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je odbor v letu 2022 še vedno obravnaval štiri tekoče primere domnevnega nadlegovanja; poziva ga, naj Parlament pravočasno obvesti o nadaljnjem poteku teh primerov; je seznanjen, da v letu 2022 v odboru ni bilo prijavljenih novih primerov domnevnega nadlegovanja, ki bi zadevali bodisi zaposlene bodisi člane, vendar se zaveda, da so bile v letu 2022 obtožbe nadlegovanja, v katero naj bi bil vpleten eden izmed zaposlenih odbora, prijavljene v drugi instituciji; poziva odbor, naj v sodelovanju z drugo zadevno institucijo Parlament pravočasno obvešča o nadaljnjem poteku tega primera; |
38. |
ugotavlja, da je odbor civilna stranka v sodnem postopku, ki so ga sprožili belgijski nacionalni organi proti nekdanjemu članu, obtoženemu kršitve, in trenutno poteka na belgijskem sodišču, ki še ni sprejelo odločitve; poziva odbor, naj Parlament pravočasno obvesti o poteku postopka; |
39. |
ugotavlja, da so v letu 2022 bodisi člani bodisi zaposleni uradno sprožili tri postopke v povezavi z žvižgaštvom; ugotavlja, da so bili vsi trije primeri hitro obravnavani in zaključeni z vsem spoštovanjem do zaščite žvižgačev v skladu s sklepom odbora o žvižgaštvu (sklep 297/21A); ugotavlja tudi, da sta bila v letu 2022 dva primera morebitnega žvižgaštva prijavljena svetovalcem za etiko, vendar nobeden od njiju ni bil potrjen; |
40. |
ceni, da je odbor pripravljen sodelovati s preiskovalnima organoma Unije (uradom OLAF in Evropskim javnim tožilstvom (EJT)); ugotavlja, da je urad OLAF v letu 2022 zaključil dva primera v zvezi z domnevno odtujitvijo sredstev Unije, morebitnimi nepravilnostmi in resnimi kršitvami v povezavi z dvema članoma, saj ni bilo dokazov goljufije in ugotovitev; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je urad OLAF v letu 2023 začel preiskavo treh novih primerov proti članom v zvezi z morebitno goljufijo, pri čemer sta bila dva primera zaključena v istem letu in posredovana v preiskavo EJT; ugotavlja, da je urad OLAF en primer, pri katerem naj bi član kršil kodeks ravnanja, predložil odboru Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za etiko; poziva odbor, naj Parlament pravočasno obvesti o nadaljnjem poteku tega primera; |
41. |
čestita odboru za sprejetje sklepa, da se 1. junija 2023 uradno pridruži registru za preglednost EU, vzpostavljenemu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (2); je seznanjen, da je odbor 21. marca 2023 sprejel več ukrepov za preglednost v skladu z načeli, določenimi v zvezi z registrom EU za preglednost, kot so priporočila, naj se člani, ki opravljajo funkcije, sestajajo le z registriranimi deležniki, obveznost teh članov, da objavljajo svoje sezname srečanj, in prostovoljna zakonodajna sled za poročevalce; |
42. |
obžaluje, da je odbor sicer sprejel vrsto ukrepov za preprečevanje goljufij, ni pa vzpostavil celovite strategije za boj proti goljufijam, čeprav ga je Parlament k temu že pozval; pozdravlja, da je odbor opravil popis na področjih, ki so pomembna za izvedbo notranje analize tveganja goljufij, kot so politike in postopki, usposabljanje zaposlenih in sodelovanje z drugimi organi, za izboljšanje okvira za boj proti goljufijam; |
Digitalizacija, kibernetska varnost in varstvo podatkov
43. |
je seznanjen, da je skupni proračun odbora in Odbora regij za IT leta 2022 znašal 11 712 000 EUR, vključno s povečanjem za 750 000 EUR z notranjo prerazporeditvijo proračuna med letom, v primerjavi z 12 860 000 EUR leta 2021, kar pomeni zmanjšanje za 9 %; |
44. |
ugotavlja, da ima odbor digitalno strategijo, katere cilj je zagotoviti storitve IT v skladu z dobro prakso upravljanja IT ter optimizirati uporabo človeških in finančnih virov; ugotavlja, da si je odbor v letu 2022 prizadeval za prilagoditev in razvoj več strateških orodij IT, da bi povečal učinkovitost in uspešnost svojega političnega dela ter upravnih procesov in poteka dela; ugotavlja, da je bil glavni projekt infrastrukture IT v letu 2022 povezan s prilagoditvijo omrežne tipologije, potrebne za novo računalniško sobo v stavbi Jacques Delors (JDE), v skladu z načrtom hibridnega oblaka; |
45. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 povečal število hibridnih sej, da bi se prilagodil hibridnemu delu in optimiziral svoje načine dela, zlasti z zmanjšanjem števila službenih potovanj; razume, da je ta novi način dela zahteval tehnično nadgradnjo opreme za dvorane za hibridne seje; |
46. |
ugotavlja, da v letu 2022 ni bilo nobenega kibernetskega napada na odbor; ugotavlja, da odbor in novi skupni direktorat Odbora regij za inovacije in informacijsko tehnologijo sestavljajo tri oddelki, in sicer za digitalno preobrazbo, digitalne rešitve in digitalne platforme; ugotavlja, da je oddelek za digitalne platforme med drugim odgovoren za kibernetsko varnost; poziva odbor, naj organ za podelitev razrešnice obvesti, kako je vzpostavitev te nove strukture prispevala k večji pripravljenosti osebja v smislu kibernetske varnosti v skladu z okvirom kibernetske varnosti NIST (ameriški nacionalni inštitut za standarde in tehnologijo) ter v sodelovanju s skupino za odzivanje na računalniške grožnje za institucije, organe in agencije Unije (CERT-EU); spodbuja ga, naj poveča ozaveščenost o kibernetski varnosti med svojimi člani in uslužbenci, izvaja redne ocene tveganja za svojo infrastrukturo IT ter redne revizije in testiranje svoje kibernetske obrambe; |
47. |
je seznanjen, da odbor uporablja odprtokodno tehnologijo v svojih sistemih, zlasti v glavnih operativnih aplikacijah za upravljanje političnega dela odbora (Agora in Phoenix); ugotavlja tudi, da odbor spremlja uporabo odprtokodnih tehnologij v svojem letnem portfelju IT, tako da jih uporablja za nove aplikacije; |
48. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 napredoval pri sprejetju novega okvira za upravljanje dokumentov, da bi izboljšal preglednost in dostopnost; z zanimanjem opaža, da je začel odbor pravočasno ocenjevati tehnično izvedljivost in finančne posledice uporabe sistema Komisije za upravljanje elektronskih evidenc (ARES); |
Stavbe
49. |
ugotavlja, da sta odbor in Odbor regij po prevzemu pogodbe za najem nekdanje stavbe ESZD na naslovu Belliard 100, ki je začela veljati septembra 2021, ter izmenjavi stavb med stavbama odbora in Odbora regij Belliard 68 in Trèves 74 ter stavbo Komisije Van Maerlant 2 (VMA), ki je začela veljati v septembru 2022, izgubila 5 000 m2 pisarniških prostorov; ugotavlja, da je bilo treba na novo pridobljeni stavbi urediti, da bi omogočili boljšo izkoriščenost uporabo pisarniških prostorov; pozdravlja ustanovitev skupne delovne skupine za nove načine dela v letu 2022, ki bo preučila možnosti optimizacije načina organizacije dela in uporabe pisarniških prostorov ter hkrati zmanjšala okoljski odtis; |
50. |
ugotavlja, da so proračunska sredstva, ki so bila v letih 2021 in 2022 odboru in Odboru regij dodeljena za prenovitvena dela v stavbi VMA od tretjega do devetega nadstropja, skupaj znašala 9,54 milijona EUR; ugotavlja, da sta odbor in Odbor regij pri prenovitvenih delih vključila uporabo pametnih tehnologij za varčevanje z energijo z močnim okoljskim vidikom; poziva odbor, naj predloži najnovejše informacije o donosnosti naložb v te tehnološke naprave; |
51. |
ugotavlja, da je bila v letu 2022 nepremičninska strategija odbora in Odbora regij osredotočena na geografsko koncentracijo stavb, ki sta jo dosegla s fizično povezavo vseh stavb, ki jih uporabljata, s svojo glavno stavbo (JDE); pozdravlja novo fizično povezavo s stavbami Parlamenta, ki je postala operativna novembra 2022 ter omogoča bolj neposredno, lažjo in 125 m krajšo pot med stavbami odbora in Odbora regij ter stavbami Parlamenta; |
52. |
pozdravlja zavezo odbora in Odbora regij, da bosta v svoji infrastrukturi sistematično uporabljala načelo „oblikovanje za vse“ in s tem skrbela, da bodo njune stavbe dostopne že po svoji zasnovi; ugotavlja, da sta sprejela vrsto različnih ukrepov za dostopnost svojih stavb osebam z različnimi vrstami invalidnosti; |
Okolje in trajnostnost
53. |
pozdravlja trajnostne prakse odbora in Odbora regij, zlasti pristop brez papirja, ki so v skladu z digitalno strategijo prispevale k zmanjšanju njunega okoljskega odtisa; čestita odboroma za preseganje ciljev sistema EMAS za obdobje 2021–2025, razen ciljev v zvezi s porabo plina; ugotavlja, da je bil v letu 2023 odboru namenjen proračun v višini 60 000 EUR za plačilo nadomestila za ogljik z nakupom kakovostnih emisijskih dobropisov; |
54. |
ugotavlja, da je bila v letu 2022 skupna proizvodnja električne energije, proizvedene s sončnimi paneli na stavbah odbora in Odbora regij, približno 15,5 MWh, kar predstavlja 0,25 % njune skupne letne porabe; ugotavlja, da je bila na dan 16. septembra 2022 s sončnimi paneli opremljena le stavba JDE; se zaveda, da bosta odbor in Odbor regij zaradi upravnih postopkov nameščene sončne panele razširila z zamudo; |
55. |
čestita odboru, da je v dogovoru z oddelkom za mobilnost Regije Bruselj – glavno mesto pripravil načrt za prevoz zaposlenih na delovno mesto, na podlagi katerega se zavezuje, da bo med zaposlenimi vsaka tri leta izvedel obvezno anketo o mobilnosti; ugotavlja, da je odbor vzpostavil načrt za trajnostno mobilnost, s katerim zaposlene spodbuja k pogostejši uporabi bolj trajnostnih prevoznih sredstev, pri čemer načrt vključuje finančni prispevek za mesečne vozovnice za javni prevoz zaposlenih ali mesečni finančni prispevek za zaposlene, ki na delo kolesarijo; ugotavlja, da odbor preučuje dodatne rešitve, kot sta ponudba električnih koles in namestitev dodatnih polnilnikov za električne avtomobile; |
Medinstitucionalno sodelovanje
56. |
pozdravlja proračunske in upravne prihranke, dosežene z medinstitucionalnim sodelovanjem, zlasti s tesnim sodelovanjem na upravni ravni z Odborom regij, s katerim si odbor deli prostore in skupne službe na področjih prevajanja, infrastrukture, logistike in IT, hkrati pa ohranja popolno institucionalno avtonomijo; ugotavlja, da so bile 1. oktobra 2022 ustanovljene nove skupne službe, vključno z novim direktoratom za inovacije in informacijsko tehnologijo, oddelkom za varnost in zaščito ter oddelkom za javna naročila in finančno upravljanje, v okviru novega sporazuma o sodelovanju, podpisanega z Odborom regij v letu 2022; ugotavlja tudi, da sta si odbor in Odbor regij v letu 2022 delila 470 uslužbencev in 55 milijonov EUR, pri čemer je več kot 30 milijonov EUR prispeval odbor, kar ne vključuje odhodkov, povezanih s plačami; poziva odbor, naj to sodelovanje nadaljuje in razširi na druga področja, da bi se izognili podvajanju in dodatno racionalizirali operativne stroške za storitve, ki so na voljo v prostorih, ki si jih delita odbor in Odbor regij; poziva odbor in Odbor regij, naj preučita možnost vzpostavitve enotne uprave za njune skupne službe, pri čemer bi ohranila ločene direktorate ali oddelke, ki bi se ukvarjali z zadevami, povezanimi z njunimi posebnimi in neodvisnimi nalogami; |
57. |
pozdravlja prizadevanja odbora za sinergijo z naročanjem storitev pri drugih institucijah na podlagi sporazumov o ravni storitev ter s sodelovanjem v medinstitucionalnih usklajevalnih organih in medinstitucionalnih postopkih za oddajo javnih naročil; ugotavlja, da Parlament predvsem zagotavlja storitve tolmačenja za plenarna zasedanja odbora, ki potekajo v prostorih Parlamenta, in za nekatere seje, ki potekajo v prostorih odbora; |
58. |
pozdravlja okrepljeno sodelovanje odbora v zakonodajnem ciklu in ga poziva, naj zagotovi, da se njegova mnenja posredujejo članom ustreznih odborov Parlamenta v skladu s sporazumom o sodelovanju med Parlamentom in odborom; |
59. |
ugotavlja, da je odbor v letu 2022 še naprej in še tesneje sodeloval s Komisijo v okviru sporazuma o ravni storitve z Uradom Komisije za preiskave in disciplino pri podpori v upravnih preiskavah ter v okviru protokola o sodelovanju, posodobljenega leta 2022, za krepitev političnih, zakonodajnih in komunikacijskih sinergij med institucijama, zlasti pri izvajanju evropske državljanske pobude in evropskega semestra; ugotavlja, da glede na posodobljeni protokol o sodelovanju Komisija čedalje bolj uporablja raziskovalna mnenja odbora, pri čemer se krepi vključenost odbora v zakonodajni cikel Unije; |
60. |
ugotavlja, da ima odbor osrednjo vlogo pri krepitvi povezav z nacionalnimi ekonomsko-socialnimi sveti držav članic in med njimi; spodbuja odbor, naj še naprej podpira sodelovanje pri temah skupnega interesa in dobre prakse ter poudarja, kako civilna družba prispeva k reševanju sedanjih izzivov Unije, predvsem z izmenjavo zaposlenih in organizacijo skupnih dogodkov; |
Komuniciranje
61. |
ugotavlja, da je v letu 2022 skupni proračun odbora za komuniciranje znašal 1,5 milijona EUR, enako kot leta 2021; ugotavlja, da so bila ta proračunska sredstva dodeljena predvsem za financiranje izdelave in vzdrževanja spletnega mesta odbora, sporočanja v družbenih medijih, spremljanja medijev, odnosov z mediji ter spodbujanja glavnih dejavnosti in dogodkov odbora, kot so nagrada za civilno družbo, dejavnosti, ki zadevajo odbor, pri delu Konference o prihodnosti Evrope, in podpora odbora Ukrajini; |
62. |
pozdravlja, da je odbor oktobra 2022 sprejel novo strategijo za komuniciranje, ki temelji na podatkih, da bi se povečala domet komuniciranja odbora in vpliv njegovih mnenj ter kot njegovi glavni komunikacijski cilji opredelile evropske organizacije civilne družbe in druge institucije Unije; ugotavlja tudi, da je odbor v letu 2022 posodobil pravila o partnerstvu za krepitev svojega strateškega sodelovanja z organizacijami civilne družbe prek tematskih prireditev; |
63. |
ugotavlja, da je odbor organiziral večje hibridne prireditve v zvezi z aktualnimi temami, ki so pomembne za civilno družbo, kot so prireditev na visoki ravni Konference o prihodnosti Evrope z naslovom Shaping Europe together - the future is in your hands (Oblikujmo Evropo skupaj– prihodnost je v tvojih rokah), letno prireditev za mlade Vaša Evropa, vaš glas, namenjen učencem in učiteljem iz Unije in držav kandidatk, ter letno plenarno zasedanje za mlade Resnica o lažeh – mladi proti dezinformacijam, namenjeno študentom; je seznanjen, da je odbor organiziral tudi bolj specializirane dejavnosti, pri katerih sta bili v ospredju leto mladih in vojaška agresija proti Ukrajini ter so bile namenjene novinarjem in strokovnjakom za komuniciranje organizacij civilne družbe; |
64. |
ugotavlja, da se je skupni doseg komuniciranja odbora v letu 2022 glede na leto 2021 povečal, predvsem z medijsko pokritostjo ter prisotnostjo na spletu in v družbenih medijih; ugotavlja, da se je število obiskov osrednje strani na Facebooku povečalo za 96,9 % (57 000 obiskov) in število obiskov računa na Instagramu za 97,9 % (20 000), število uporabnikov Facebooka se je povečalo za 1,1 % (6 milijonov uporabnikov), doseg na Instagramu se je povečal za 33 % (več kot 3 milijoni uporabnikov), število odzivov na objave na LinkedInu je doseglo skoraj 1,2 milijona, na objave na platformi X (prej Twitter) pa več kot 6 milijonov; pozdravlja, da odbor od leta 2023 sodeluje v pilotnem projektu, ki ga vodi Evropski nadzornik za varstvo podatkov ter je namenjen spodbujanju institucij Unije, da se pridružijo omrežjema EU-Voice in EU-Video, brezplačnima odprtokodnima omrežjema družbenih medijev, ki temeljita na programski opremi Mastodon ter institucijam Unije omogočata, da komunicirajo z javnostjo z deljenjem besedil, slik, videov in poddaj; |
65. |
pozdravlja, da odbor državljanom omogoča prost dostop do svojih dokumentov prek namenskega elektronskega registra; ugotavlja, da odbor prispeva k portalu odprtih podatkov Komisije z lastnimi nabori podatkov, s čimer podpira večjo preglednost svojega delovanja prek prosto dostopnih podatkov v človeško in strojno berljivih formatih ter krepitev svoje povezave z državljani. |
(1) Sodba Sodišča evropske unije z dne 6. oktobra 2022, KN/Evropski ekonomsko-socialni odbor, C-673/21, ECLI:EU:C:2022:759.
ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2240/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)