Objava zahtevka za spremembo v skladu s členom 26(2) Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008

(2023/C 273/06)

V skladu s členom 27 Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper zahtevek (1).

ZAHTEVEK ZA ODOBRITEV SPREMEMBE NA RAVNI UNIJE

„Eau-de-vie de vin de la Marne“

Št. EU: PGI-FR-02029-AM01

Datum zahtevka: 23. 1. 2020

1.   Vložnik in pravni interes

Association des producteurs de boissons spiritueuses à indication géographique champenoises (Združenje proizvajalcev žganih pijač z geografsko označbo „Champagne“)

2.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se nanašajo spremembe

☒	Ime proizvoda

☐	Kategorija ali pravno ime žgane pijače

☐

Povezava

☐	Omejitve trženja

☐	Drugo: Posebna pravila označevanja

3.   Opis spremembe in razlogi zanjo

3.1.   Pojasnilo, zakaj sprememba spada v opredelitev spremembe na ravni Unije, kot je določeno v členu 31 Uredbe (EU) 2019/787

Zahtevek vključuje spremembo imena geografske označbe, registrirane v skladu z Uredbo (EU) 2019/787, saj se spremeni v „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“.

3.2.   Opis spremembe in razlogi zanjo

1)   Ime proizvoda

Opis

Dodatek imena „Fine champenoise“ kot sopomenke

Utemeljitev

Proizvajalci so ob predložitvi tehnične dokumentacije za geografsko označbo Evropski komisiji v skladu s členom 20 Uredbe št. 110/2008 izrazili željo, da se ime geografske označbe spremeni v „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“, da bi bili potrošniki jasno obveščeni o povezavi med to žgano pijačo in vinorodno regijo Šampanjo, saj vsa žganja „eau-de-vie de vin de la Marne“ ne izvirajo iz departmaja Marne, pri čemer izključno uporabo tega imena ohranjajo za zaščiteno označbo porekla „Champagne“.

Ime „Fine champenoise“ je bilo torej kot sopomenka dodano imenu „Eau-de-vie de vin de la Marne“ ob vsaki omembi v tehnični dokumentaciji. To ime je bilo na nacionalni ravni priznano z odlokom z dne 27. januarja 2015, objavljenim 6. februarja 2015, pod pogojem njegove odobritve na ravni Evropske unije.

Dodatna navedba „Fine champenoise“ v točki tehnične dokumentacije, ki se nanaša na pravila označevanja, je zaradi nadomestitve imena zastarela, zato je črtana.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime(-na) geografske označbe

„Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“

2.   Država članica, ki ji pripada geografsko območje

Francija

3.   Vrsta geografske označbe

Geografska označba

4.   Kategorije žgane pijače

4.

žganje iz vina

5.   Opis značilnosti žgane pijače

Fizikalne, kemijske in/ali organoleptične lastnosti

Žganje „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ je belo in bistro. Če je žganje „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ starano v lesenih sodih, je slamnato rumene do jantarne barve.

Za žganje „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ so značilne cvetlične note, rahlo vinske, in note sadja z belim mesom (jabolko, hruška). S staranjem pridobi note lesa, vanilje, opečenca in svetlega tobaka.

Njegova vsebnost hlapnih snovi razen etanola in metanola je najmanj 200 gramov na hektoliter čistega alkohola. Njegova vsebnost metanola je nižja od 150 gramov na hektoliter čistega alkohola.

Ob prodaji potrošniku ima najmanj 40-odstotni volumenski delež alkohola.

Posebne značilnosti (v primerjavi z žganimi pijačami iz iste kategorije)

Žganje „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ je pridobljeno iz vin, proizvedenih v okviru kontrolirane označbe porekla „Champagne“ predvsem iz treh šampanjskih sort vinske trte: chardonnay, pinot noir in meunier. Za ta vina so bili v različnih fazah proizvodnje uporabljeni posebni pogoji proizvodnje: ohranitev celotnega grozdja po trgatvi, stiskanje po trganju celih grozdov, počasno alkoholno vrenje, izbira osnovnih vin po kakovosti, degoržiranje. To je edino francosko žganje iz vina, pri katerem surovina izhaja izključno iz proizvodnje penečih vin.

Žganje „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ je pridobljeno iz teh vin, ki imajo dobro ravnotežje med kislinami in majhnim volumenskim deležem alkohola.

Vina, uporabljena za destilacijo, se odvzamejo v različnih fazah proizvodnje vin s kontrolirano označbo porekla „Champagne“: zlasti v fazi stiskanja, izbire osnovnih vin po kakovosti, degoržiranja. Zato imajo različne lastnosti, ki prispevajo k aromatični izvirnosti žganja „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“.

6.   Opredelitev geografskega območja

Trgatev, stiskanje, vinifikacija, destilacija in donegovanje (faza mirovanja in po potrebi staranje) žganja „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ se izvajajo na ozemljih, opredeljenih s členom V zakona z dne 22. julija 1927 o kontrolirani označbi porekla „Champagne“, ki razveljavlja in nadomešča člen 17 zakona z dne 6. maja 1919, ob upoštevanju naslednjih določb:

—	v okrožju Vitry-le-François (departma Marne) je razmejeno območje parcel tisto območje, ki ga je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost odobril na zasedanju 7. in 8 novembra 1990 ter katerega načrti so predloženi zadevnim mestnim hišam;

—

v naslednjih občinah departmaja Aube: Arsonval, Cunfin, Dolancourt in Jaucourt, razmejeno območje parcel je tisto območje, ki ga je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost odobril na zasedanjih 23. junija 1994, 8. septembra 1994 in 19. maja 1995 ter katerega načrti so predloženi mestnim hišam zadevnih občin;

—	v naslednjih občinah departmaja Aube: Marcilly-le-Hayer in La Villeneuve-au-Châtelot, ni bila rezervirana nobena parcela v skladu z odločitvijo pristojnega nacionalnega odbora nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost na zasedanju 10. septembra 1997;

—

v naslednjih občinah departmaja Aube: Brienne-le-Chateau, Epagne, Précy-Saint-Martin in Saint-Léger-sous-Brienne ter v naslednjih občinah departmaja Marne: Esclavolle-Lurey, Potangis, Saint-Quentin-le-Verger in Villiers-aux-Corneilles, ni bila rezervirana nobena parcela v skladu z odločitvami pristojnega nacionalnega odbora nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost na zasedanjih 23. in 24. junija 1994, 7. in 8. septembra 1994, 18. in 19. maja 1995 ter 6. in 7 septembra 1995;

—	v občini Fontaine-sur-Aÿ departmaja Marne je razmejeno območje parcel tisto območje, ki ga je pristojni nacionalni odbor nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost odobril na zasedanju 9. in 10. septembra 1999 ter katerega načrti so predloženi mestni hiši zadevne občine;

—	v naslednjih občinah departmaja Marne: Corfélix, Corrobert, Le Thoult-Trosnay, Verdon, Reuves in Broussy-le-Petit, ni bila rezervirana nobena parcela v skladu z odločitvijo pristojnega nacionalnega odbora nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost na zasedanju 5. in 6. septembra 2001.

7.   Metoda pridobivanja žgane pijače

Žganje je pridobljeno z destilacijo vin, ki ustrezajo pogojem proizvodnje (trsni izbor, obdelovanje vinograda, trgatev in stiskanje), opredeljenim v specifikaciji proizvoda za zaščiteno označbo porekla „Champagne“.

Vina se do destilacije hranijo v posodah, ki so napolnjene do vrha in zamašene. Vina lahko vsebujejo droži.

Ob destilaciji imajo ta vina:

—	volumenski delež naravnega alkohola med 6 % in 12 %;

—	najvišjo vsebnost hlapnih kislin 1 gram na liter H2SO4;

—	najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida (SO2) 100 miligramov na liter.

Destilacija

Zmogljivost posamezne naprave za destilacijo ne sme presegati 70 hektolitrov čistega alkohola na 24 ur.

Proizvedena žganja imajo v dnevnem zbiralniku po koncu postopka destilacije največ 75-odstotni volumenski delež alkohola pri temperaturi 20 °C.

Vina se destilirajo:

—	ali po načelu enostavne prekinjene dvojne destilacije,

—	ali po načelu prekinjene destilacije s posodami v kaskadi, kombinirane z večstopenjsko destilacijo s protitokom,

—	ali po načelu neprekinjene večstopenjske destilacije s protitokom.

1)   Enostavna prekinjena dvojna destilacija

—   Opis materialov:

Destilacija poteka v destilacijski napravi, sestavljeni iz kotla, klobuka, povezovalne cevi, z grelnikom vina ali brez njega ali kondenzatorjem na vodo, in spiralne cevi s hladilnikom.

Kotel, klobuk, povezovalna cev in spiralna cev so iz bakra.

Skupna prostornina kotla ne sme presegati 25 hektolitrov.

2)   Večstopenjska prekinjena destilacija v kaskadi s protitokom

—   Opis materialov:

Destilacija poteka v destilacijskih napravah, sestavljenih iz več destilacijskih posod in koncentracijskih kolon.

Destilacijske kolone so obvezno bakrene.

Posod je največ pet. Prostornina posode ne sme presegati 20 hektolitrov.

Koloni sta največ dve. Kolona ima največ 15 prekatov.

3)   Neprekinjena večstopenjska destilacija s protitokom

—   Opis opreme za destilacijo:

Destilacija poteka v kolonah s prekati, ki zaradi elementov za prepihovanje v obliki luknjic ali kapic zagotavljajo stik med tekočinskimi tokovi in plinskimi tokovi, ki te prečkajo v nasprotni smeri. Kolona se dviga nad kotlom, v katerem nastaja para. Kolone imajo območje izčrpanja, v katerem se tekočina, ki se destilira, osiromaši v alkohol, ki se upari, in območje koncentracije, v katerem se pare obogatijo v alkohol.

Kondenzacija poteka v enem ali več grelnikih vina ali kondenzatorjev na vodo. Kondenzati, ki izhajajo iz teh izmenjevalcev toplote, so usmerjeni proti iztoku destilata ali se vračajo nad območje koncentracije.

—   Ločevanje neželenih sestavin:

Postopki ekstrakcije iz tekoče faze med destilacijo, ki omogoča spremembo delne koncentracije destilata pri nekaterih sestavinah (rektifikacija), so prepovedani.

Sestavine, ki se štejejo za neželene, se izločijo v ostanke ali v ozračje prek ventilov za degaziranje ali se ujamejo v kolone za čiščenje plina.

Donegovanje

„Belo“ žganje se po destilaciji pred trženjem pusti mirovati v posodah najmanj tri mesece.

Med mirovanjem je žganje v inertnih vsebnikih, da se prepreči kakršno koli obarvanje.

Starano žganje se najmanj 24 mesecev od njegovega dajanja v lesene sode doneguje v hrastovih posodah s prostornino največ 10 hektolitrov.

Uporaba lesnih sekancev je prepovedana.

Dodelava

Prilagoditev barve z dodajanjem karamela in slajenje za izpopolnitev končnega okusa sta dovoljena, če je njun učinek na žganje manjši od 4 vol. % potemnitve. Potemnitev, izražena v vol. %, se izračuna kot razlika med dejanskim volumenskim deležem alkohola in bruto volumenskim deležem alkohola.

8.   Posebna pravila označevanja

Splošna pravila

Žganja, za katera se zahteva geografska označba „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“, se smejo priglasiti za izdelavo ali tržiti le, če je na prevozni dokumentaciji, deklaracijah, prospektih, etiketah, vsebnikih navedena geografska označba „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“, ki ji sledi navedba „geografska označba“.

Nobeden od izrazov, vključenih v ime geografske označbe „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“, ne sme biti naveden ločeno, ampak morata vedno sestavljati neločljivo celoto.

Navedbe staranja

Naslednje navedbe glede trajanja staranja lahko dopolnjujejo geografsko označbo „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ le pod naslednjimi pogoji:

—	navedba „vieille“ ali „VS“ za žganja, starana najmanj štiri leta,

—	navedba „très vieille“ ali „VSOP“ za žganja, starana najmanj šest let,

—	navedba „hors d’âge“ ali „XO“ za žganja, starana najmanj deset let.

Te neobvezne navedbe morajo biti na etiketi navedene pred imenom geografske označbe ali za njim in z enako vrsto pisave ter črkami, ki so manjše ali enako velike tako po višini kot po širini.

9.   Opis povezave žgane pijače z geografskim poreklom

Naravni dejavniki

Geografsko območje, ki ustreza območju označbe porekla „Champagne“, leži na severovzhodu francoskega ozemlja ter se razprostira prek občin, ki spadajo v departmaje Aisne, Aube, Haute-Marne, Marne in Seine-et-Marne.

Značilen del njegove pokrajine so vinogradi na pobočjih mogočnih geomorfoloških struktur: Côte d'Île-de-France, Côte de Champagne in Côte des Bar, ki so pretežno apnenčaste in po možnosti usmerjene proti vzhodu in jugu.

Vinogradi ležijo v severnem delu. Ta je izpostavljen dvojnemu vremenskemu vplivu:

—	oceanskemu, ki zagotavlja redne padavine in majhne temperaturne spremembe med letnimi časi;

—	celinskemu, ki je odgovoren za včasih uničujoče zmrzali in osončenost, ki spodbuja zorenje grozdja poleti.

Človeški dejavniki

Žganje „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ je tradicionalno pridobljeno iz vin, proizvedenih v okviru kontrolirane označbe porekla „Champagne“ predvsem iz treh šampanjskih sort vinske trte: chardonnay, pinot noir in meunier. Ob pedoklimatskih razmerah na območju ter lokalnih praksah trgatve, stiskanja grozdja in vinifikacije, usmerjenih v proizvodnjo penečih vin, imajo vina široko paleto arom, ki izhaja iz raznolikosti sort, določene vsebnosti kislin in razmeroma majhnega deleža alkohola, ki omogoča znatno koncentracijo arom.

Vina, uporabljena za destilacijo, se odvzamejo v različnih fazah proizvodnje vin s kontrolirano označbo porekla „Champagne“: zlasti v fazi stiskanja, izbire osnovnih vin po kakovosti, degoržiranja. Zato imajo različne lastnosti, ki prispevajo k aromatični izvirnosti žganja „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“.

Destilacijo izvajajo destilaterji s fiksno lokacijo sredi vinogradov, ki destilirajo, donegujejo in tržijo sami in prek šampanjskih vinogradnikov ali trgovcev, ali potujoči destilaterji, ki delajo za račun vinogradnikov.

Vzročna povezava

Glavne lastnosti žganja „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ izvirajo iz surovine zanj, ki izhaja iz proizvodnje v okviru kontrolirane označbe porekla „Champagne“. Povezava z geografskim območjem „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ temelji na naslednjih dejavnikih.

Posebna kakovost grozdja, pridelanega v Šampanji:

Izvirnost šampanjskih vinogradov izhaja iz njihove lege na severu. Zaradi pedoklimatskih razmer na geografskem območju se je razvil zelo poseben način obdelovanja vinograda, ki se kaže zlasti v izboru sort vinske trte. Tri glavne sorte so chardonnay B (29 % vinogradov), pinot noir N (38 %) in meunier N (32 %). Te sorte v povezavi z razmerami na območju zagotavljajo surovino, za katero sta značilna dobra uravnoteženost kislin in potencialnega alkohola ter majhen delež alkohola. Te lastnosti, zlasti delež alkohola, so ugodne za proizvodnjo žganja: ker je delež čistega alkohola manjši, ima žganje večjo koncentracijo arom.

Paleta sort vinske trte prinaša dodatno raznolikost arom.

Uporaba vin, ki izhajajo iz proizvodnje penečih vin:

Lokalne prakse trgatve, stiskanja grozdja in vinifikacije so usmerjene izključno v proizvodnjo penečega vina. Vina, uporabljena za proizvodnjo žganja „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“, se odvzamejo v različnih fazah proizvodnje vin s kontrolirano označbo porekla „Champagne“: zlasti v fazi stiskanja, izbire osnovnih vin po kakovosti, degoržiranja. Zato imajo različne lastnosti, ki prispevajo k aromatični izvirnosti žganja „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“.

Znanje destilaterjev in vinarjev prispeva k temu, da žganje „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ v celoti izraža arome, ki izvirajo iz te surovine, naj gre za bela žganja z zelo cvetličnimi notami, rahlo vinskimi, in notami sadja z belim mesom (jabolko, hruška), ali pa starana žganja, ki imajo glede na različne stopnje staranja „Eau-de-vie de vin de la Marne / Fine champenoise“ note lesa, vanilje, opečenca in svetlega tobaka.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-d643c5db-b3a5-4e76-a2de-ce06bec6bea5

---

(1)  UL L 130, 17.5.2019, str. 1.