Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 208/10)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Haute Vallée de l’Orb“

PGI-FR-A1163-AM01

Datum obvestila: 31. marec 2023

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Organoleptični opis proizvodov

V točki 3.3 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ je dopolnjen organoleptični opis vin z ZGO.

Enotni dokument je dopolnjen v točki o opisu vin.

2.   Območje v neposredni bližini

Spremenjena je bila točka 4.2 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, ki se nanaša na območje v neposredni bližini, in sicer so dodane naslednje tri občine: Caussiniojouls, Laurens, Saint-Pons-de-Thomières. Cilj je ozemlje, na katerem so vinifikacijske enote opredeljenih proizvajalcev, vključiti v območje proizvodnje ZGO. Te občine mejijo na sedanje območje v neposredni bližini, s čimer se ohranja enotno območje.

Enotni dokument je dopolnjen v točki o dodatnih pogojih, ki se nanašajo na območje v neposredni bližini.

3.   Trsni izbor

Spremenjena je bila točka 5 poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, in sicer tako, da so na seznam sort, ki se uporabljajo za proizvodnjo vin z ZGO, dodane naslednje sorte:

—	bele sorte: cabernet blanc B, colombard B, floreal B, muscaris B, sauvignac B, soreli B, souvignier gris B, voltis B,

—	rdeče sorte: aramon N, artaban N, cabernet cortis N, caladoc N, chenanson N, vidoc N,

—	sive sorte (gris): pinot gris G.

Te sorte vinske trte so odporne proti suši in glivičnim boleznim. Omogočajo manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, hkrati pa ustrezajo sortam vinske trte, ki se uporabljajo za proizvodnjo ZGO, tako z vidika fiziološke kot tudi enološke primernosti. Ne spreminjajo lastnosti vin z ZGO.

Vključitev teh sort vinske trte vpliva na enotni dokument. Dodane so bile v točko o sortah vinske trte.

4.   Največji donos proizvodnje

Spremenjena je bila točka 6 o donosu poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“. Mirna vina z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ se pridelujejo v količini največ 80 hektolitrov na hektar za rdeča in bela vina ter vina rosé namesto 65 hl/ha za rdeča vina in 70 hl/ha za vina rosé in bela vina. Cilj je razviti proizvodnjo te ZGO, ki ima zelo dinamičen trg, in prilagoditi obseg donosa tržnemu segmentu vin z ZGO v regiji.

Enotni dokument je spremenjen v točki o največjih donosih.

5.   Povezava z geografskim območjem

Točka 8 o povezavi z geografskim območjem poglavja I specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, je bila spremenjena v zadnjem odstavku točke 8.1, da bi se dopolnil opis posebnosti geografskega območja.

Enotni dokument je spremenjen in dopolnjen v točki o povezavi z geografskim območjem.

6.   Nadzorni organ

Poglavje III specifikacije proizvoda z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ je bilo spremenjeno zaradi poenostavitve točke o nadzornem organu in podrobne določitve, da nadzor nad upoštevanjem specifikacije proizvoda na podlagi odobrenega načrta nadzora izvaja tretji organ, ki jamči za usposobljenost, nepristranskost in neodvisnost ter ki ga je pooblastil inštitut INAO.

Ta poenostavitev ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Haute Vallée de l’Orb

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

5.	Kakovostno peneče vino

16.	Vino iz prezrelega grozdja

4.   Opis vin

1.   mirna rdeča in bela vina ter vina rosé

KRATEK OPIS

Zaščitena geografska označba „Haute Vallée de l’Orb“ se uporablja za mirna vina, kakovostna peneča vina ter vina iz prezrelega grozdja, in sicer rdeča, rosé in bela.

Za proizvedena vina sta značilni zlasti izrazita aromatičnost in svežina.

Rdeča vina, pridelana iz sort grozdja syrah, pinot, merlot ali marselan, ki se potrga po počasnem zorenju na parcelah z zmernim donosom, imajo globoko češnjevo do rubinasto barvo ter dobro koncentracijo okusa s taninsko strukturo, ki se čuti, je pa svilnata, in svežino, ki jim daje posebno napetost. Za vonj so značilne note rdečega jagodičja, murv in črnega popra.

Bela vina so pridelana iz sort vinske trte chardonnay, sauvignon ali viognier, ki dozorijo vsaj 10 dni pozneje v primerjavi s preostalim delom departmaja. Njihova barva sega od zelenorumene do slamnato rumene. So zelo aromatična, z notami belega cvetja, citrusov, pušpana in eksotičnega sadja, živahna in z dolgim pookusom, ki ga daje vsebnost kislin.

Vina rosé se proizvajajo iz sort grozdja cinsaut, syrah, carignan ali cabernet sauvignon, katerega trgatev se opravi zgodaj, tako da se ohranijo vsebnost kislin in zmerni deleži alkohola. Vina so precej svetla, od češnjevo rožnate do rahlo lososove barve, z amil alkoholnimi notami ter notami črnega ribeza in češenj. So zelo pitna, zaradi vsebnosti kislin pa imajo čvrst okus.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	11,5
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

2.   rdeča in bela vina ter vina rosé iz prezrelega grozdja

KRATEK OPIS

Vina, pridelana iz prezrelega grozdja, so pri belih vinih jantarne barve, pri rdečih vinih pa od granatne do opečnate barve. V ustih so zaokrožena in mastna z rahlo sladkostjo, ki je dobro uravnotežena s kislinami, ter razvijejo kompleksne arome črnega jagodičja, začimb, kot so cimet in klinčki, ter oreščkov.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

3.   kakovostna peneča rdeča in bela vina ter kakovostna peneča vina rosé

KRATEK OPIS

Kakovostna peneča vina se pridelujejo izključno s sekundarnim vrenjem v steklenicah. Imajo fine in elegantne mehurčke s cvetličnimi ali sadnimi aromami, ki so odvisne od sort vinske trte, uporabljenih za osnovno vino.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.

Posebni enološki postopek

Kakovostna peneča vina z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ se pridelujejo izključno s sekundarnim vrenjem v steklenicah.

Poleg teh določb se pri enoloških postopkih za ta vina upoštevajo obveznosti iz zakonodaje Unije ter zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.2.   Največji donosi

1.   mirna vina

80 hektolitrov na hektar

2.   vina iz prezrelega grozdja

30 hektolitrov na hektar

3.   kakovostna peneča vina

70 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Trgatev ter vinifikacija in obdelava vina z geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“ potekajo na ozemlju naslednjih občin departmaja Hérault:

Avène, Les Aires, Bédarieux, Le Bousquet-d’Orb, Camplong, Carlencas-et-Levas, Colombières-sur-Orb, Combes, Dio-et-Valquières, Graissessac, Hérépian, Joncels, Lamalou-les-Bains, Lunas, Mons, Olargues, Pézènes-les-Mines, Le Poujol-sur-Orb, Le Pradal, Prémian, Roquebrun, Rosis, Saint-Etienne-d’Albagnan, Saint-Etienne-d’Estréchoux, Saint-Gervais-sur-Mare, Saint-Julien, Saint-Martin-de-l’Arçon, Saint-Vincent-d’Olargues, Taussac-la-Billière, La Tour-sur-Orb, Vieussan in Villemagne.

7.   Sorte vinske trte

Aramon N

Artaban N

Bourboulenc B – doucillon blanc

Cabernet blanc B

Cabernet cortis N

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

Caladoc N

Carignan N

Carignan blanc B

Chardonnay B

Chasan B

Chenanson N

Cinsaut N – cinsault

Clairette B

Colombard B

Cot N – malbec

Floreal B

Grenache N

Grenache blanc B

Grenache gris G

Macabeu B – macabeo

Marsanne B

Marselan N

Merlot N

Morrastel N – minustellu, graciano

Mourvèdre N – monastrell

Muscaris B

Muscat à petits grains blancs B – muscat, moscato

Muscat à petits grains rouges Rg – muscat, moscato

Petit verdot N

Pinot gris G

Pinot noir N

Roussanne B

Sauvignac

Sauvignon B – sauvignon blanc

Soreli B

Souvignier gris Rs

Syrah N – shiraz

Tempranillo N

Terret blanc B

Terret gris G

Terret noir N

Vermentino B – rolle

Vidoc N

Viognier B

Voltis B

8.   Opis povezave

8.1.   Posebnosti geografskega območja

Geografsko območje te zaščitene geografske označbe, ki leži v departmaju Hérault na jugu Francije, je naravno dobro opredeljeno z gorami, ki ga obdajajo:

—	Espinouse in Caroux (1 065 m nadmorske višine) na severu,

—	Avants-Monts (753 m nadmorske višine) na jugu,

—	Monts d’Orb in Escandorgue od vzhoda proti zahodu.

Ta regija leži na skrajnem zahodu Sevenov, na zahodu pa je podaljšana z gorovjem Montagne Noire. Tri doline, ki sledijo glavnim prelomom, Orb, Mare in Jaur, se zajedajo v gore in poudarjajo surov stik reliefov. Dolino Haute Vallée de l’Orb zaznamujejo številni substrati. Leži na geološkem prelomnem območju Sevenov na jugu Centralnega masiva.

Tla so raznolika tako po kemijski sestavi kot po teksturi. Tako je bilo na območju proizvodnje opredeljenih sedem talno-krajinskih enot, v katerih vinska trta uspeva homogeno po naklonu, globini in skeletu (planote na vulkanskih formacijah, griči na metamorfnih substratih, pobočja na peščenjaku in laporju, jerovične sedimentne kamnine ruffes du Lodévois, apnenčaste planote in griči, novejše koluvialne ravnine, kisli peščenjaki).

Po podnebju zaznamuje Haute Vallée de l’Orb oslabljena sredozemska mezoklima. Za večino vinorodnega območja so značilne:

—	različne stopnje vlage, ki prejmejo med 800 in 1 200 mm vode na leto,

—	vinske trte, ki ležijo na „svežem do hladnem“ območju, kjer so aktivne temperature v rastni dobi vinske trte nižje od 1 350 °C.

Zgodnjega pomanjkanja vode ni, med zorenjem je pomanjkanje zmerno.

Gorato območje proizvodnje s številnimi različnimi tipi od ene doline do druge ali od enega pobočja do drugega zaznamuje tipično poletno podnebje. Med razvojem in zorenjem grozdja se topli dnevi izmenjujejo s hladnimi nočmi. Te značilne temperaturne razlike omogočajo podaljšano zorenje zaradi visokih povprečnih temperatur ter ohranjanje arom in kislin zaradi nizkih nočnih temperatur, kar vinom daje svežino in aromatični izraz.

8.2.   Posebnosti proizvoda

Vinska trta je bila v regijo prinesena že v antiki, v srednjem veku pa so menihi iz opatij Joncels in Villemagne v sedanjih občinah zaščitene geografske označbe razvili gojenje vinske trte na gričih doline Haute Vallée de l’Orb.

Vendar je kmetijstvo v kantonih Hauts ostalo raznoliko in je temeljilo na samooskrbi, ki so jo sestavljali živinoreja, malo žit, kostanj in vinska trta.

V 19. stoletju so z razvojem rudarske dejavnosti številni rudarji obdelovali majhne parcele z vinsko trto in tako prispevali k razvoju lokalnega vinogradništva.

V zadnjem času so proizvajalci, ki želijo zadovoljiti potrebe novih potrošnikov, razvili pridelavo vin z močnim aromatičnim izrazom.

Strogi pogoji proizvodnje jamčijo za visoko kakovost in tipičnost vin.

Z odlokom z dne 5. aprila 1982 je bilo priznano deželno vino Haute Vallée de l’Orb. Trenutno je tam približno deset proizvajalcev, ki proizvedejo 5 000 hektolitrov rdečih in belih vin ter vin rosé, ki se večinoma stekleničijo na območju proizvodnje.

V primerjavi z vini, proizvedenimi na južnejših legah in nižjih nadmorskih višinah, pokušnja izkaže, da jih zaznamuje večja aromatična moč različnih vrst, sadna in cvetlična pri belih vinih ter sadna in začimbna pri rdečih vinih in vinih rosé. Tudi vsebnost kislin je močnejša, kar okrepi svežino belih vin, rdečim vinom in vinom rosé pa doda živahnost. Pri rdečih vinih so barve močnejše in imajo svilnato taninsko strukturo.

8.3.   Vzročna povezava med posebnostmi geografskega območja in posebnostmi proizvoda

Naravne razmere v dolini Haute Vallée de l’Orb na splošno omogočajo, da vinska trta doseže zadostno zrelost in dobro zdravje grozdja. To geografsko območje vinom daje njihovo posebnost.

Raznolikost tal omogoča, da so vinogradi dobro preskrbljeni z vodo med celotno rastno dobo. Prav tako relativna heterogenost mikroklime zaradi posebnega geografskega položaja v sredogorju z različnimi nakloni, izpostavljenostjo in nadmorskimi višinami omogoča optimizacijo sajenja vsake sorte vinske trte po posebnostih parcele.

Tako so bile pri nedavnem prestrukturiranju vinogradov izbrane sorte vinske trte severnega ali oceanskega izvora chardonnay B, viognier B, sauvignon B, syrah N, cabernet sauvignon N, cabernet franc N, merlot N, pinot N, pri čemer bolj tradicionalno sredozemske sorte vinske trte (clairette B, muscat à petits grains B, grenache B in N, cinsault N, carignan N, mourvèdre N itd.) niso bile opuščene, ampak se uporabljajo le v najtoplejših razmerah (po nadmorski višini, naklonu, izpostavljenosti). Tudi pri gojitvenih oblikah vinske trte je bilo treba zaradi verjetnosti težavnega zorenja v nekaterih razmerah določiti ustrezne ciljne donose, ki izhajajo iz pridelovalnih praks, prilagojenih možnostim podnebja in tal.

Pri vseh obstoječih kombinacijah vedno obstaja povezava med sredozemskim tipom podnebja z občutnimi temperaturnimi nihanji med dnevom in nočjo ter dejansko kakovostjo zrelega grozdja. Organske kisline, polifenolne spojine in prekurzorji arom so manj razgrajeni kot v razmerah, ko so podnevi in ponoči visoke poletne temperature. Tako proizvedena vina imajo lahko dobro uravnoteženo strukturo, ki daje vtis lahkotnosti.

Vina iz doline Haute Vallée de l’Orb, ki se večinoma prodajajo neposredno, zavzemajo privilegirano mesto v gospodarskem razvoju kantonov Hauts, zlasti prek vinskega turizma, ko se turisti, ki jih je vsako leto več, srečajo z vinogradniki v njihovih kleteh in obiščejo vinogradniške festivale.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin z zaščiteno geografsko označbo „Haute Vallée de l’Orb“, zajema naslednje sosednje občine geografskega območja:

Berlou, Brénas, Cabrerolles, Cambon-et-Salvergues, Castanet-le-Haut, Causses-et-Veyran, Caussiniojouls, Ceilhes-et-Rocozels, Cessenon, Faugères, Ferrières-Puissarou, Fos, Fraïsse-sur-Agout, Laurens, Lodève, Lavalette, Les Plans, Octon, Mérifons, Montesquieu, Riols, Roqueredonde, Roquessels, Saint-Géniès-de-Varansal, Saint-Nazaire-de-Ladarez, Saint-Pons-de-Thomières, Salasc in Valmascle.

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Zaščitena geografska označba „Haute Vallée de l’Orb“ se lahko dopolni z imenom ene ali več sort vinske trte.

Zaščitena geografska označba „Haute Vallée de l’Orb“ se lahko dopolni z izrazoma „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino). Izraza „primeur“ ali „nouveau“ (mlado vino) se uporabljata za mirna vina.

Etiketa vključuje logotip ZGO Evropske unije, kadar je navedba „zaščitena geografska označba“ nadomeščena s tradicionalnim izrazom „vin de pays“ (deželno vino).

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-70f18729-e4b2-4879-ae2c-5390d5fb9833

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.