EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023XC0209(04)

Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 2023/C 49/12

PUB/2022/1518

UL C 49, 9.2.2023, p. 28–34 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

9.2.2023   

SL

Uradni list Evropske unije

C 49/28


Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2023/C 49/12)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1).

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Cabernet d'Anjou“

PDO-FR-A1005-AM02

Datum obvestila: 11. november 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Uradni geografski kodeks

Občine na geografskem območju in območju v neposredni bližini so bile posodobljene po uradnem geografskem kodeksu.

To ne vpliva na obseg razmejenega geografskega območja.

Spremenjeni sta točki 6 in 9 enotnega dokumenta.

2.   Razmejeno območje parcel

Dodana sta bila datuma, ko je pristojni nacionalni organ odobril spremembo razmejenega območja parcel znotraj geografskega območja proizvodnje. Razmejitev parcel znotraj geografskega območja proizvodnje zajema opredelitev parcel, primernih za proizvodnjo zadevne zaščitene označbe porekla.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

3.   Razmik med trsi

Najmanjši razmik med trsi v isti vrsti je bil zmanjšan z 1 m na 0,90 m.

Namen te spremembe je povečati gostoto zasaditve vinske trte, ne da bi spreminjali razdaljo med vrstami.

Dodana je tudi posebna določba za vinsko trto, zasajeno na pobočjih z več kot 10-odstotnim naklonom, kjer je dovoljen najmanjši razmik med trsi v razdalji 0,80 m.

S tem dodatkom se upošteva posebni primer vinskih trt, zasajenih na strmih pobočjih, zaradi česar so pri sajenju potrebne posebne prilagoditve (sajenje vzporedno z brežino namesto pravokotno nanjo).

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

4.   Rez

Pravila rezi so bila usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare.

Namen te uskladitve je izboljšati znanje gospodarskih subjektov in poenostaviti nadzor. S to spremembo je za vinogradnike uvedena možnost prilagoditve obdobjem zmrzali, ki so vse pogostejša.

Spremenjena je točka 5 enotnega dokumenta.

5.   Povezava

Povezava je bila spremenjena s sklicem na leto 2021 namesto na leto 2018 in prilagoditvijo števila občin po njihovi združitvi.

Spremenjena je točka 8 enotnega dokumenta.

6.   Prehodni ukrepi

Prehodni ukrepi, ki so se iztekli, so bili črtani.

Po novi razmejitvi območja parcel v nekaterih občinah je bil dodan prehodni ukrep.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Označevanje

Pravila označevanja so bila podrobneje določena in usklajena na ravni označb območja Anjou Saumur v dolini reke Loare. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Spremenjena je točka 9 enotnega dokumenta.

8.   Sklic na nadzorni organ

Besedilo sklica na nadzorni organ je bilo usklajeno z besedilom, ki se pojavlja v drugih specifikacijah proizvodov za označbe. Gre zgolj za redakcijsko spremembo.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9.   Redakcijske spremembe

V specifikacijo proizvoda so bile vključene nekatere redakcijske prilagoditve.

Te spremembe ne vplivajo na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Cabernet d’Anjou

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

KRATEK OPIS

Vina so mirna vina rosé z naslednjimi analitskimi lastnostmi: Vina imajo najmanj 10,5-odstotni volumenski delež naravnega alkohola. Vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze) v vinih po vrenju je najmanj 10 gramov na liter. Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %. Vsebnosti hlapnih kislin, skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida so določene v predpisih Unije, vendar vsaka serija neustekleničenega vina, za katero se lahko uporablja izraz „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino), vsebuje največ 10,2 miliekvivalenta hlapnih kislin na liter. Vina vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj izrazito sladka. Njihove intenzivne arome odražajo posebnosti sort vinske trte. Vendar so čutiti tudi sadne arome (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih se občuti pravo razmerje med svežino in okroglostjo. Vina imajo zelo obstojno aromo.

Splošne analitske lastnosti

Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)

 

Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)

10

Najnižja vsebnost skupnih kislin

 

Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)

 

Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

 

5.   Enološki postopki

5.1.    Posebni enološki postopki

1.   Gostota zasaditve – razdalja

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve vinske trte je 4 000 trsov na hektar. Razdalja med vrstami ne sme biti večja od 2,50 metra, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 0,90 metra.

Za pridelek vinogradniških parcel, na katerih je razmik med trsi v isti vrsti manjši od 0,90 metra, vendar znaša najmanj 0,80 metra, in ki imajo več kot 10-odstotni naklon, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla.

Za pridelek vinogradniških parcel z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, se lahko uporablja kontrolirana označba porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz te specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami na teh vinogradniških parcelah ne sme biti večja od 3 metrov, razmik med trsi v isti vrsti pa ne sme biti manjši od 1 metra.

2.   Pravila rezi

Pridelovalna praksa

Vinska trta se obrezuje s kratko, dolgo ali mešano rezjo. Trsi se obrezujejo z največ 12 očesi na trs. Vinska trta se lahko obreže na dve dodatni očesi na trs, če je v fenofazi, ko ima trta 11 ali 12 listov (ločeni cvetni brsti), število enoletnih rodnih mladik na trs največ 12.

3.   Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje ni dovoljeno.

4.   Posebni enološki postopek

Uporaba oglja za enološko uporabo, samostojno ali v mešanici z drugimi pripravki, je prepovedana.

Uporaba lesenih trsk je prepovedana.

Po obogatitvi volumenski delež skupnega alkohola v vinu ne presega 13 %.

Poleg zgornjih določb je treba pri vinih za enološke postopke upoštevati obveznosti na ravni Unije ter iz zakonika o kmetijstvu in morskem ribištvu.

5.   Višina listja in oblikovanje v špalir

Pridelovalna praksa

Višina listja, privezanega na žice, je najmanj enaka 0,6-kratni medvrstni razdalji, pri čemer je višina listja, pritrjenega na žice, izmerjena od spodnje meje listja, ki je določena pri najmanj 0,40 metra od tal, do zgornje meje poganjkov, ki je določena pri najmanj 0,20 metra nad najvišjo žico špalirne oblike.

Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar znaša najmanj 3 300 trsov na hektar, poleg tega izpolnjujejo naslednja pravila za oblikovanje v špalir: najvišja višina kolov za špalirno obliko nad zemljo je 1,90 metra, špalir vključuje 4 ravni žic, najvišja žica je na višini najmanj 1,85 metra od tal.

5.2.    Največji donosi

1.

69 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje vin, za katera se lahko uporabi kontrolirana označba porekla „Cabernet d’Anjou“, potekajo na geografskem območju, ki obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

departma Deux-Sèvres: Brion-près-Thouet, Loretz-d’Argenton, Louzy, Plaine-et-Vallées (samo ozemlje pooblaščene občine Oiron), Saint-Cyr-la-Lande, Sainte-Verge, Saint-Martin-de-Mâcon, Saint-Martin-de-Sanzay, Thouars (samo ozemlje pooblaščenih občin Mauzé-Thouarsais, Sainte-Radegonde in nekdanje občine Thouars), Tourtenay in Val en Vignes (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouillé-Saint-Paul, Cersay in Saint-Pierre-à-Champ),

departma Maine-et-Loire: Allonnes, Angers, Antoigné, Artannes-sur-Thouet, Aubigné-sur-Layon, Beaulieu-sur-Layon, Bellevigne-en-Layon, Bellevigne-les-Châteaux, Blaison-Saint-Sulpice, Bouchemaine, Brain-sur-Allonnes, Brissac Loire Aubance (samo ozemlje pooblaščenih občin Alleuds, Brissac-Quincé, Charcé-Saint-Ellier-sur-Aubance, Chemellier, Coutures, Luigné, Saint-Rémy-la-Varenne, Saint-Saturnin-sur-Loire in Vauchrétien), Brossay, Cernusson, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Chaudefonds-sur-Layon, Chemillé-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Chanzeaux, La Jumellière in Valanjou), Cizay-la-Madeleine, Cléré-sur-Layon, Le Coudray-Macouard, Courchamps, Denée, Dénezé-sous-Doué, Distré, Doué-en-Anjou, Épieds, Fontevraud-l'Abbaye, Les Garennes sur Loire, Gennes-Val-de-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin Chênehutte-Trèves-Cunault, Gennes, Grézillé, Saint-Georges-des-Sept-Voies in Le Thoureil), Huillé-Lézigné (samo ozemlje pooblaščene občine Huillé), Ingrandes-Le Fresne sur Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Jarzé Villages (samo ozemlje pooblaščene občine Lué-en-Baugeois), Louresse-Rochemenier, Lys-Haut-Layon, Mauges-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire, La Pommeraye, Saint-Florent-le-Vieil, Saint-Laurent-de-la-Plaine in Saint-Laurent-du-Mottay), Mazé-Milon (samo ozemlje pooblaščene občine Fontaine-Milon), Montilliers, Montreuil-Bellay, Montsoreau, Mozé-sur-Louet, Mûrs-Erigné, Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščenih občin Bouzillé, Champtoceaux, Drain, Landemont, Liré in La Varenne), Parnay, Passavant-sur-Layon, La Possonnière, Le Puy-Notre-Dame, Rives-de-Loir-en-Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Villevêque), Rochefort-sur-Loire, Rou-Marson, Sainte-Gemmes-sur-Loire, Saint-Georges-sur-Loire, Saint-Germain-des-Prés, Saint-Just-sur-Dive, Saint-Macaire-du-Bois, Saint-Melaine-sur-Aubance, Saumur, Savennières, Soulaines-sur-Aubance, Souzay-Champigny, Terranjou, Tuffalun, Turquant, Les Ulmes, Val-du-Layon, Varennes-sur-Loire, Varrains in Vaudelnay,

departma Vienne: Berrie, Curçay-sur-Dive, Glénouze, Pouançay, Ranton, Saint-Léger-de-Montbrillais, Saix, Ternay in Les Trois-Moutiers.

Zemljevidi geografskega območja so dostopni na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost (INAO – Institut national de l‘origine et de la qualité).

7.   Sorte vinske trte

Cabernet franc N

Cabernet-sauvignon N

8.   Opis povezave

8.1.   

 

1.   Informacije o geografskem območju

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje se razprostira na dveh velikih geoloških enotah, kjer vinogradi ležijo predvsem na rečnih bregovih in nekaj planotah: predkambrijska in paleozojska podlaga na zahodu je povezana z armorikanskim gorstvom; staro podlago na vzhodu prekriva mezozojski in kenozojski substrat Pariške kotline. Zaradi te geološke posebnosti se zahodni del geografskega območja, za katerega so značilni skrilavci, zlasti glinasti, in ki je lokalno imenovan Anjou noir (črni Anjou), razlikuje od vzhodnega dela geografskega območja, za katerega je značilen kredni apnenec (Saumur) in ki je lokalno imenovan Anjou blanc (beli Anjou).

Geografsko območje, ki je zgodovinsko povezano z nekdanjo pokrajino Anjou, je leta 2021 obsegalo predvsem južno polovico departmaja Maine-et-Loire (68 občin) in severna dela departmajev Deux-Sèvres (11 občin) in Vienne (9 občin).

Na parcelah, razmejenih za trgatev, so tla nastala z različnimi geološkimi formacijami. Čeprav se zelo razlikujejo, so na splošno revna, zaloge vode v njih pa so zmerne. Prav tako imajo dobre toplotne lastnosti.

Geografsko območje ima zmerno oceansko podnebje s precej majhnimi temperaturnimi razlikami, kar je posledica sorazmerne bližine Atlantskega oceana in toplotne regulacije, ki jo zagotavlja Loara s pritoki, ne nazadnje pa tudi zasaditve vinogradov na gričih. Pregovorno milo anžujsko podnebje (douceur angevine) je izrazito zlasti pozimi, med dolgo pomladjo in jeseni, medtem ko je poleti pogosto huda vročina. Pobočja, obrnjena od severozahoda proti jugovzhodu, ščitijo pred zahodnimi vetrovi, ki pogosto prinašajo vlago. Za geografsko območje je zato značilnih malo padavin, saj ga pred oceansko vlago ščiti fen, ki piha z višjih območij občin Choletais in Mauges. Letna količina padavin je 585 milimetrov, na območju Choletais pa skoraj 800 milimetrov.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Vinogradništvo je v pokrajini Anjou neprekinjeno prisotno že od 1. stoletja našega štetja. O uspešni rasti vinske trte na tem območju pričajo verzi pesnika Apolonija iz 6. stoletja: „Nedaleč od Bretanje je mesto na skali, bogato z darovi Cerere in Bakha, ki je ime Andégaves (Angers) dobilo po grškem imenu.“ Čeprav so se anžujski vinogradi razvijali skozi celotni srednji vek, pri čemer so se pod okriljem samostanov vzgajali na bregovih Loare in v okolici mesta Angers, so zasloveli predvsem v 12. in 13. stoletju. Slava kraljestva Henrika II. in Eleonore Akvitanske je „anžujsko vino“ prinesla na najimenitnejše mize.

Pridelava se je od 16. stoletja močno razvijala zaradi prihoda holandskih posrednikov, ki so iskali vina za svojo domovino in kolonije. Nizozemci so pokupili ogromno vina in v 18. stoletju je trgovina tako cvetela, da so reko Layon, ki prečka geografsko območje, zaradi prevoza po njej usposobili za plovbo. Vendar je velik sloves „anžujskih vin“ vzbudil pohlep in uvedli so številne davke (mestna dajatev, dajatev za plovbo po reki, dajatev na prodajo vina, dajatev na uživanje vina, dajatev na prost prehod itd.), kar je imelo škodljive posledice za trgovino. V opustošenjih po vendejski vstaji so bili vinogradi uničeni. Blaginja se je znova začela v 19. stoletju. Leta 1881 so vinogradi pokrivali 45 000 hektarov, od katerih se je leta 1893 po epidemiji trtne uši ohranilo 10 000 hektarov.

8.2.   

 

„Anjou“ slovi predvsem po proizvodnji belih vin iz sorte chenin B. Vendar so se po epidemiji trtne uši hitro razširili nasadi sorte cabernet franc N in nekoliko pozneje še sorte cabernet-sauvignon N. Vinifikacija je bila na začetku 20. stoletja usmerjena predvsem v proizvodnjo vina rouget, ki je lokalno poimenovanje za lahko vino, ki se pije v kavarnah. To je bil prvi korak k preoblikovanju anžujskih vinogradov. S sortama grolleau N in grolleau gris G, iz katerih se proizvajajo bleda vina clairet, ter sortama gamay N in pineau d’Aunis N prispevajo k razvoju obsežne proizvodnje značilnih vin rosé, ki so znana in priznana kot kontrolirani označbi porekla „Cabernet d’Anjou“ in „Rosé d’Anjou“. Drugi korak v tem preoblikovanju temelji na izkušnjah, ki so jih proizvajalci pridobili z gojenjem te skupine sort. Opazovanje in analiza najboljšega ujemanja med sorto vinske trte in njenimi nasadi, ocena potenciala pridelka in obvladovanje tehnik vinifikacije so prispevali k razvoju proizvodnje rdečih vin od 60. let 20. stoletja.

2.   Informacije o kakovosti in značilnostih proizvodov

Vina rosé vsebujejo fermentirne sladkorje in so bolj ali manj izrazito sladka. So zelo aromatična, pri čemer se v vsakem izražajo posebnosti posamezne sorte vinske trte. Vendar so čutiti tudi sadne arome (breskev, jagoda, agrumi itd.). V ustih se občuti pravo razmerje med svežino in okroglostjo. Vina imajo zelo obstojno aromo.

3.   Medsebojni vzročni vplivi

Kombinacija severne lege vinogradov, zasajenih v posebni pokrajini, ter milega podnebja, izvirne sestave tal in prsti daje vinom značilni okus, ki se kaže v njihovi svežini.

Različne razmere v vinogradih z raznolikimi tlemi in prstjo so pridelovalcem omogočili, da za vsako sorto vinske trte, ki se je uveljavila, najdejo pogoje, v katerih najbolje uspeva. Vinogradniki lahko z opazovanjem in analizo obnašanja vinskih trt torej ugotovijo, kakšna zasaditev je najprimernejša za zadevni vinograd. Sorte grolleau N, grolleau gris G ali pineau d’Aunis N so zasajene po peščeno-gruščnatih gričih in terasah ter namenjene za proizvodnjo sadnih vin rosé, iz sort cabernet franc N in cabernet-sauvignon N, ki imata raje lege s plitvimi ali rjavimi tlemi in urejenim oskrbovanjem z vodo, pa se proizvajajo okrogla in aromatično obstojna vina rosé.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo in obdelavo vin, upravičenih do kontrolirane označbe porekla „Cabernet d’Anjou“, obsega ozemlje naslednjih občin po uradnem geografskem kodeksu iz leta 2021:

departma Indre-et-Loire: Saint-Nicolas-de-Bourgueil,

departma Loire-Atlantique: Ancenis-Saint-Géréon (samo ozemlje pooblaščene občine Ancenis), Le Loroux-Bottereau, Le Pallet, La Remaudière, Vair-sur-Loire (samo ozemlje pooblaščene občine Anetz) in Vallet,

departma Maine-et-Loire: Orée d'Anjou (samo ozemlje pooblaščene občine Saint-Laurent-des-Autels) in Saint-Martin-du-Fouilloux.

Označevanje

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Kontrolirana označba porekla se lahko dopolni z izrazom „primeur“ (mlado vino) ali „nouveau“ (novo vino) v skladu z določbami v specifikaciji proizvoda.

Neobvezne navedbe, katerih uporabo lahko v skladu z določbami Unije urejajo države članice, so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost po višini, širini in debelini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Ime kontrolirane označbe porekla se lahko dopolni z geografskim imenom „Val de Loire“ v skladu s pravili, določenimi v specifikaciji proizvoda. Velikost črk v navedbi geografskega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Na vinih z navedbo izraza „primeur“ ali „nouveau“ se obvezno navede letnik.

Pri označevanju vin se lahko navede ime manjše geografske enote, če: — gre za kraj, zaveden v katastru, — je ta naveden na prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru, niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-cea1d3f7-577f-445e-9e58-b708a8d13eb8


(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.


Top