Z uredbo o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (v nadaljnjem besedilu: uredba o taksonomiji) je bil vzpostavljen enoten sistem EU za klasifikacijo okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, nekaterim nefinančnim in finančnim podjetjem pa so bile naložene obveznosti glede preglednosti v zvezi z navedenimi dejavnostmi (1).

Komisija je junija 2021 sprejela delegirani akt o podnebni taksonomiji EU (2) za izvajanje uredbe o taksonomiji v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k ciljem blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti, usklajene s taksonomijo). Komisija je marca 2022 spremenila delegirani akt o podnebju, tako da je dodala merila za nekatere nove energetske dejavnosti (3).

Komisija je julija 2021 sprejela delegirani akt, v katerem so določene obveznosti podjetij glede razkritja v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji v zvezi s sprejemljivostjo njihovih dejavnosti za taksonomijo in usklajenostjo njihovih dejavnosti s taksonomijo (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o razkritjih) (4).

Komisija je že objavila tri sklope smernic o vsebini delegiranega akta o razkritjih, in sicer:

—	dokument služb Komisije z naslovom „Pogosta vprašanja“ o tem, kaj je delegirani akt o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU in kako bo deloval v praksi (5);

—	dokument služb Komisije z naslovom „Pogosta vprašanja“ o tem, kako bi morala finančna in nefinančna podjetja poročati o svojih gospodarskih dejavnostih in sredstvih, sprejemljivih za taksonomijo, v skladu z delegiranim aktom o razkritjih (6);

—	obvestilo Komisije o razlagi nekaterih pravnih določb delegiranega akta o razkritjih v zvezi s poročanjem o gospodarskih dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (7).

Nefinančna podjetja bodo 1. januarja 2023 začela poročati o ključnih kazalnikih uspešnosti v zvezi s taksonomijo. Namen tega obvestila je tem nefinančnim podjetjem zagotoviti dodatne smernice za razlago in izvajanje v obliki odgovorov na pogosta vprašanja v zvezi s poročanjem v skladu z delegiranim aktom o razkritjih. Komisija lahko ta pogosta vprašanja po potrebi posodobi.

Finančna podjetja bodo 1. januarja 2024 začela poročati o svojem deležu zelenih sredstev (Green Asset Ratio – GAR)/deležu zelenih naložb (Green Investment Ratio – GIR). Pravočasno bo morda sprejeto še eno obvestilo v obliki odgovorov na pogosta vprašanja v zvezi s poročanjem finančnih podjetij v skladu z delegiranim aktom o razkritjih.

V skladu z delegiranim aktom o razkritjih morajo finančna podjetja pri izračunu svojega deleža zelenih sredstev/deleža zelenih naložb uporabljati ključne kazalnike uspešnosti, ki jih razkrijejo njihove nasprotne stranke (npr. nefinančna podjetja). Poleg tega morajo udeleženci na finančnem trgu v skladu z uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (8) pri ocenjevanju ravni okoljske uspešnosti finančnih produktov, ki se tržijo, uporabljati ključne kazalnike uspešnosti, ki jih razkrijejo družbe, v katere se vlaga.

To obvestilo je objavljeno skupaj z drugim obvestilom Komisije v obliki odgovorov na pogosta vprašanja v zvezi s tehničnimi merili za pregled za gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, ki so določena v delegiranem aktu o podnebju (obvestilo Komisije o delegiranem aktu o podnebju (9)).

V odgovorih na pogosta vprašanja v tem obvestilu so pojasnjene določbe, ki jih že vsebuje zakonodaja, ki se uporablja. Z njimi se nikakor ne povečujejo pravice in obveznosti, ki izhajajo iz te zakonodaje, niti se ne uvajajo dodatne zahteve za zadevne subjekte in pristojne organe. Odgovori na pogosta vprašanja so namenjeni zgolj pomoči nefinančnim podjetjem pri izvajanju ustreznih pravnih določb. Sodišče Evropske unije je edino pristojno za uradno razlago prava Unije. Stališča, izražena v tem obvestilu, ne morejo prejudicirati stališč, ki bi jih Evropska komisija lahko izrazila pred sodišči Unije in nacionalnimi sodišči.

Vsebina

Glosar uporabljenih pojmov in zakonodaje, ki se uporablja

5

ODDELEK I –

SPLOŠNA POGOSTA VPRAŠANJA

7

1.

Kakšen je predvideni časovni okvir za uporabo razkritij v zvezi s taksonomijo iz dopolnilnega delegiranega akta?

7

2.

Kakšen je predvideni pristop za poročanje v zvezi s taksonomijo glede na okoljske cilje?

7

3.

Kakšen je učinek direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti na obseg subjektov, ki poročajo, v skladu z delegiranim aktom o razkritjih?

8

4.

Kdaj in kako bi morali zunanji pregledovalci preveriti razkritja v zvezi s taksonomijo? Kako se bo to spremenilo z uporabo direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti?

9

5.

Ali morajo podjetja s sedežem v državah EGP poročati o usklajenosti svojih gospodarskih dejavnosti s taksonomijo?

9

6.

Kako lahko subjekti zagotovijo, da njihovo prostovoljno poročanje o usklajenosti njihovih gospodarskih dejavnosti s taksonomijo ni v nasprotju z obveznimi razkritji, določenimi v delegiranem aktu o razkritjih, ali da obveznih razkritij ne prikazuje napačno?

9

7.

Kako naj bi podjetja, ki poročajo, razkrivala primerjalne informacije v razkritjih v skladu z delegiranim aktom o razkritjih?

10

8.

Kako bi morala podjetja, ki poročajo, obravnavati „dvojno štetje“ v okviru poslovnih dejavnosti, ki prispevajo k več okoljskim ciljem?

10

Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb (BPS) in prilagajanju podnebnim spremembam (PPS)

10

Obravnava naložb v osnovna sredstva za izpolnjevanje meril glede nebistvenega škodovanja za nepodnebne okoljske cilje v zvezi z dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k cilju blažitve podnebnih sprememb

11

Obravnava dejavnosti, ki bistveno prispeva k več okoljskim ciljem (ne le k ciljema blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam)

12

9.

Kakšna bi morala biti raven konsolidacije ključnih kazalnikov uspešnosti obvladujočega podjetja glede na (i) njegova odvisna podjetja v tretjih državah in (ii) njegove dejavnosti/sredstva v tretjih državah ali dejavnosti/sredstva njegovih odvisnih podjetij v EU? Kje bi bilo treba razkriti ključne kazalnike uspešnosti?

12

10.

Katera je raven konsolidacije ključnih kazalnikov uspešnosti skupin zunaj EU z odvisnim podjetjem iz direktive o nefinančnem poročanju v EU?

13

11.

Ali je lahko odvisno podjetje, ki spada na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju/direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, izvzeto iz obveznosti razkritij v zvezi s taksonomijo, če njegovo obvladujoče podjetje informacije v zvezi s taksonomijo razkriva na konsolidirani ravni, kadar se to zahteva ali kadar to počne prostovoljno?

13

12.

Če mora podjetje, ki poroča, predložiti konsolidirane ključne kazalnike uspešnosti, ali bi moralo predložiti tudi ključne kazalnike uspešnosti svojih odvisnih podjetij?

14

13.

Ali obstajajo minimalni pragovi prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva, pod katerimi podjetjem ni treba poročati o sprejemljivosti svojih gospodarskih dejavnosti za taksonomijo ali njihovi usklajenosti s taksonomijo (v nadaljnjem besedilu: pragovi pomembnosti)?

14

14.

Kako naj se pri poročanju o ključnih kazalnikih uspešnosti v zvezi s taksonomijo obravnavajo prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva v skupnih podvigih?

15

15.

Kako naj podjetja, ki poročajo, obračunavajo instrumente za varovanje pred tveganjem (vključno s terminsko prodajo električne energije)?

15

16.

Kako naj nefinančna podjetja prilagodijo ključne kazalnike uspešnosti, da se upoštevajo okoljsko trajnostne obveznice, ki so jih izdala, da bi se izognila „dvojnemu štetju“? Kako bi bilo treba obravnavati okoljsko trajnostne obveznice/dolžniške vrednostn papirje in z njimi povezana vprašanja dvojnega štetja?

15

17.

Kako naj podjetje, ki poroča, obravnava prihodke in naložbe v osnovna sredstva iz skupin za odtujitev in ustavljenega poslovanja ter v okviru MSRP 5?

16

18.

Kako naj podjetja, ki poročajo, ocenijo sprejemljivost za taksonomijo v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi za prilagajanje podnebnim spremembam v skladu s členom 11(1), točka (a), uredbe o taksonomiji?

16

19.

Kakšen je delež prihodkov in ustreznih naložb v osnovna sredstva/naložb v obratna sredstva, usklajenih s taksonomijo, iz dejavnosti, navedenih v Prilogi II k delegiranemu aktu o podnebju?

17

ODDELEK II –

POGOSTA VPRAŠANJA O KLJUČNEM KAZALNIKU USPEŠNOSTI ZA PRIHODKE

18

20.

Kdaj mora podjetje v skladu z delegiranim aktom o razkritjih poročati o gospodarski dejavnosti, ki je ni opravil sam subjekt, ki poroča, temveč podizvajalec?

18

21.

Kako naj poročevalska podjetja razkrijejo prihodke iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, katerih proizvodnja se uporablja ali porabi interno?

19

22.

Kako naj podjetja, ki poročajo, razporedijo prihodke med gospodarske dejavnosti, ki strankam zagotavljajo več storitev ali proizvodov?

19

ODDELEK III –

POGOSTA VPRAŠANJA O KLJUČNEM KAZALNIKU USPEŠNOSTI ZA NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA

19

23.

Kako bi morala podjetja, ki poročajo, obravnavati javna sredstva in subvencije, ki jih prejmejo za financiranje naložb v osnovna sredstva?

19

24.

V katerem trenutku se za namene poročanja začne pet- do desetletno obdobje načrta za naložbe v osnovna sredstva za nefinančna podjetja? Ali to obdobje velja za načrt razširitve gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, in načrt nadgradnje gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, v gospodarsko dejavnost, usklajeno s taksonomijo?

20

25.

Kdaj se začne 18-mesečno obdobje za dokončanje posameznih ukrepov iz točke (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I?

20

26.

Kako celovit in natančen bi moral biti načrt za naložbe v osnovna sredstva, da bi ga bilo mogoče upoštevati v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva? Ali bi se razširitev obstoječe gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, v istem obratu štela za naložbo v osnovna sredstva iz točke (a) ali (b) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I?

20

27.

Kako naj se prikaže vrednost naložb v osnovna sredstva, usklajena s taksonomijo, iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I?

20

28.

Kakšen je obseg naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva iz točke (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 in oddelka 1.1.3.2 Priloge I, tj. nakup proizvodnje, usklajene s taksonomijo, in posamezni ukrepi?

21

29.

Kako naj se razkrijejo naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, vključene v vrednostne verige, kadar podjetje, ki poroča, opravlja gospodarsko dejavnost, sprejemljivo za taksonomijo, tako višje kot tudi nižje v verigi?

21

30.

Kako naj se ocenijo naložbe v osnovna sredstva glede na usklajenost s taksonomijo, če se lahko sredstvo, ki se financira z naložbami v osnovna sredstva, uporablja za različne projekte?

21

31.

Ali se lahko predplačila štejejo za del naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo?

22

ODDELEK IV –

POGOSTA VPRAŠANJA O KLJUČNEM KAZALNIKU USPEŠNOSTI ZA NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA

22

32.

Kako bi bilo treba raziskave in razvoj upoštevati v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva, kadar jih ni mogoče povezati s specifičnimi dejavnostmi?

22

33.

Kako bi bilo treba razumeti in obravnavati kategorije naložb v obratna sredstva iz točk (a) do (c) prvega odstavka oddelka 1.1.3.2 Priloge I (števec naložb v obratna sredstva) v števcu in imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva?

22

34.

Na katere elemente opredelitve imenovalca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva se nanaša pojem „vzdrževanje in popravila[…] ter vsi drugi neposredni odhodki, povezani z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev“ iz oddelka 1.1.3.1 Priloge I?

22

Glosar uporabljenih pojmov in zakonodaje, ki se uporablja

Predpis	Sklic
računovodska direktiva	Direktiva 2013/34/EU (10)
Priloga I	Priloga I k delegiranemu aktu o razkritjih
Priloga II	Priloga II k delegiranemu aktu o razkritjih
CapEx	naložbe v osnovna sredstva
ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva	ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z naložbami v osnovna sredstva iz oddelka 1.1.2 Priloge I
dopolnilni delegirani akt	Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 (11)
direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti	direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti (12)
prilagajanje podnebnim spremembam (PPS)	prilagajanje podnebnim spremembam (PPS) iz člena 9, točka (b), uredbe o taksonomiji
blažitev podnebnih sprememb (BPS)	blažitev podnebnih sprememb (BPS) iz člena 9, točka (a), uredbe o taksonomiji
delegirani akt o podnebju	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 (13)
delegirani akt o razkritjih	Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 (14)
načelo nebistvenega škodovanja	načelo nebistvenega škodovanja
omogočitvene dejavnosti	gospodarske dejavnosti iz člena 16 uredbe o taksonomiji
prvo obvestilo Komisije	Obvestilo Komisije o razlagi nekaterih pravnih določb delegiranega akta o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU v zvezi s poročanjem o sprejemljivih gospodarskih dejavnostih in sredstvih (15)
prvi dokument služb Komisije	dokument služb Komisije z naslovom „Pogosta vprašanja: kaj je delegirani akt o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU in kako bo deloval v praksi?“ (16)
MRS	mednarodni računovodski standardi
MSRP	mednarodni standardi računovodskega poročanja
ključni kazalniki uspešnosti	ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih podjetij iz Priloge I
nepodnebni okoljski cilji	okoljski cilji iz člena 9, točke (c), (d), (e) in (f), uredbe o taksonomiji (trajnostna raba ter varstvo vodnih in morskih virov; prehod na krožno gospodarstvo; preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja; varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov)
direktiva o nefinančnem poročanju	Direktiva 2014/95/EU (17)
OpEx	naložbe v obratna sredstva
ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v obratna sredstva	ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z naložbami v obratna sredstva iz oddelka 1.1.3 Priloge I
podjetje, ki poroča	nefinančno podjetje, za katero velja obveznost poročanja v skladu s členom 8(1) uredbe o taksonomiji
drugi dokument služb Komisije	dokument služb Komisije z naslovom „Pogosta vprašanja: kako bi morala finančna in nefinančna podjetja poročati o gospodarskih dejavnostih in sredstvih, sprejemljivih za taksonomijo, skladno z delegiranim aktom o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji?“ (18)
bistven prispevek	bistven prispevek k enemu ali več okoljskim ciljem iz člena 9 v skladu s členi 10 do 16 uredbe o taksonomiji
uredba o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo	Uredba (EU) 2019/2088 (19)
gospodarska dejavnost, usklajena s taksonomijo	gospodarska dejavnost, opredeljena v členu 1, točka 2, delegiranega akta o razkritjih
gospodarska dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo	gospodarska dejavnost, opredeljena v členu 1, točka 5, delegiranega akta o razkritjih
gospodarska dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo	gospodarska dejavnost, opredeljena v členu 1, točka 6, delegiranega akta o razkritjih
uredba o taksonomiji	Uredba (EU) 2020/852 (20)
TSC	tehnična merila za pregled
prehodne dejavnosti	gospodarske dejavnosti iz člena 10(2) uredbe o taksonomiji
ključni kazalnik uspešnosti za prihodke	ključni kazalnik uspešnosti v zvezi s prihodki iz oddelka 1.1.1 Priloge I

ODDELEK I

SPLOŠNA POGOSTA VPRAŠANJA

1.   Kakšen je predvideni časovni okvir za uporabo razkritij v zvezi s taksonomijo iz dopolnilnega delegiranega akta (21) ?

Z dopolnilnim delegiranim aktom se spreminjata:

—	delegirani akt o podnebju, tako da se v taksonomijo EU dodajo posebne nove gospodarske dejavnosti, povezane z jedrsko energijo in zemeljskim plinom, ter

—	delegirani akt o razkritjih, in sicer z določitvijo specifičnih obveznosti razkritja v zvezi z navedenimi dejavnostmi v novem členu 8(6), (7) in (8) navedenega delegiranega akta.

Člen 3 dopolnilnega delegiranega akta določa, da se spremembe, ki jih navedeni akt vsebuje, začnejo uporabljati 1. januarja 2023. To pomeni, da bi morala nefinančna podjetja od 1. januarja 2023 razkrivati sprejemljivost, nesprejemljivost in usklajenost dejavnosti, povezanih z jedrsko energijo in zemeljskim plinom, v skladu s členom 8(6), (7) in (8) spremenjenega delegiranega akta o razkritjih (22). Prvo obdobje poročanja se v skladu s členom 8(2) delegiranega akta o razkritjih nanaša na (poslovno) leto 2022.

2.   Kakšen je predvideni pristop za poročanje v zvezi s taksonomijo glede na okoljske cilje?

Komisija ob objavi tega obvestila ni sprejela delegirane uredbe v skladu s členom 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) uredbe o taksonomiji o opredelitvi tehničnih meril za pregled za gospodarske dejavnosti, povezane z nepodnebnimi okoljskimi cilji.

V skladu s členom 27(2), točka (b), v povezavi s členi 4 do 8 uredbe o taksonomiji bi se morala razkritja podjetij, ki poročajo, v zvezi z nepodnebnimi okoljskimi cilji načeloma uporabljati od 1. januarja 2023. Podjetja, ki poročajo, teh razkritij o usklajenosti s taksonomijo in sprejemljivosti za taksonomijo ne morejo uporabiti, če ni delegirane uredbe, v kateri bi bila določena navedena tehnična merila za pregled. Razloga za to sta:

—	gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, so opredeljene glede na skladnost, med drugim s tistimi merili, ki bi jih morala Komisija določiti v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2), kot je navedeno v členu 3, točka (d), uredbe o taksonomiji, in

—	gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, so opredeljene z opisom gospodarskih dejavnosti v delegiranih aktih, sprejetih v skladu z zgoraj navedenimi členi.

To pomeni, da se lahko v skladu z delegiranim aktom o razkritjih pred začetkom uporabe delegirane uredbe, sprejete v skladu s členom 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) uredbe o taksonomiji, upošteva, oceni in razkrije le sprejemljivost gospodarskih dejavnosti za taksonomijo in usklajenost gospodarskih dejavnosti s taksonomijo v zvezi s podnebnima ciljema (blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam).

Zato se v zvezi s poročanjem v letu 2023 ne pričakuje, da bodo nefinančna podjetja poročala o sprejemljivosti in usklajenosti za preostale štiri okoljske cilje.

3.   Kakšen je učinek direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti na obseg subjektov, ki poročajo, v skladu z delegiranim aktom o razkritjih?

V skladu s členom 8(1) uredbe o taksonomiji morajo o svojih ključnih kazalnikih uspešnosti v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji in delegiranega akta o razkritjih poročati le podjetja, za katera velja obveznost objave nefinančnih informacij v skladu s členom 19a ali 29a računovodske direktive (določbe, uvedene z direktivo o nefinančnem poročanju) (23).

Člena 19a in 29a računovodske direktive sta bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti. Po začetku veljavnosti direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti bodo podjetja, za katera velja obveznost poročanja v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji in delegiranega akta o razkritjih, naslednja (24):

(i)

Za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje (s prvo objavo v letu 2025): — velika podjetja, kot so opredeljena v členu 3(4) računovodske direktive (v nadaljnjem besedilu: velika podjetja), ki so subjekti javnega interesa, kot so opredeljeni v členu 2, točka 1, navedene direktive, in na dan svoje bilance stanja presegajo povprečno število 500 zaposlenih v poslovnem letu; — subjekti javnega interesa, ki so obvladujoča podjetja velike skupine, kot je opredeljena v členu 3(7) računovodske direktive (v nadaljnjem besedilu: velika skupina), in na dan svoje bilance stanja presegajo povprečno število 500 zaposlenih na konsolidirani podlagi v poslovnem letu.

(ii)	Za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje (s prvo objavo v letu 2026): — velika podjetja in obvladujoča podjetja velike skupine, razen tistih iz točke (i) zgoraj.

(iii)

Za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje (s prvo objavo v letu 2027): — mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v členu 3(2) in (3) računovodske direktive, razen mikropodjetij, kot so opredeljena v členu 3(1) navedene direktive, z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih EU (v nadaljnjem besedilu: MSP, ki kotirajo na borzi, razen mikropodjetij); — majhne in nekompleksne institucije, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 145, Uredbe (EU) št. 575/2013 (25), če so velika podjetja ali MSP, ki kotirajo na borzi, razen mikropodjetij; — lastne zavarovalnice, kot so opredeljene v členu 13, točka 2, Direktive 2009/138/ES (26), in lastne pozavarovalnice, kot so opredeljene v členu 13, točka 5, navedene direktive, če so velika podjetja ali MSP, ki kotirajo na borzi, razen mikropodjetij.

Enak zgoraj opisani postopni pristop se bo uporabljal za podjetja iz tretjih držav z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na reguliranih trgih EU, saj se je z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti spremenila tudi Direktiva 2004/109/ES (direktiva o preglednosti) (27).

4.   Kdaj in kako bi morali zunanji pregledovalci preveriti razkritja v zvezi s taksonomijo? Kako se bo to spremenilo z uporabo direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti?

Trenutno se za razkritja v zvezi s taksonomijo uporabljajo pravila iz računovodske direktive o preverjanju, določena v členih 19a in 29a navedene direktive (28). Zakoniti revizor ali revizijsko podjetje bi moralo v skladu z nacionalnimi pravili za prenos direktive o nefinančnem poročanju preveriti, ali je bila predložena izjava o nefinančnem poslovanju ali ločeno poročilo iz člena 19a(4) ali 29a(4) računovodske direktive, ki vsebuje razkritja v zvezi s taksonomijo. V skladu z nacionalno zakonodajo se lahko zahteva, da te informacije preveri neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil.

Ko se bo direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti začela uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje, po postopnem časovnem razporedu, navedenem pri vprašanju 3, se bodo njena pravila o dajanju zagotovil, ki se nanašajo na poročanje o trajnostnosti v skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, v enakem obsegu uporabljala tudi za razkritja v skladu z delegiranim aktom o razkritjih.

V skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (29) bi moral zakoniti revizor ali revizijsko podjetje (ali neodvisni ponudnik storitev dajanja zagotovil, če to omogoča zadevna država članica) izraziti mnenje na podlagi posla dajanja omejenega zagotovila glede skladnosti poročanja o trajnostnosti z zahtevami iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, vključno s skladnostjo z zahtevami glede poročanja iz člena 8 uredbe o taksonomiji.

Poleg tega se z delegiranim aktom o podnebju izrecno zahteva, da bi morala skladnost s tehničnimi merili za pregled v zvezi z nekaterimi dejavnostmi zaradi njihove zapletenosti preverjati neodvisna tretja oseba. Na primer količinsko opredeljene emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu (GHG) za več gospodarskih dejavnosti bi morala preverjati neodvisna tretja oseba (30).

5.   Ali morajo podjetja s sedežem v državah EGP poročati o usklajenosti svojih gospodarskih dejavnosti s taksonomijo?

Na enotnem trgu je zagotovljen prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb. Evropski gospodarski prostor (EGP) je območje proste trgovine in prostega gibanja oseb, ki ga sestavljajo države članice EU, Norveška, Islandija in Lihtenštajn. Načeloma se v celotnem EGP uporabljajo enaka pravila, da se ohrani enoten trg. Zato bi morale v primeru poročanja v zvezi s taksonomijo veljati enake zahteve, pri čemer je treba zadevna pravila vključiti v pravni red EGP.

6.   Kako lahko subjekti zagotovijo, da njihovo prostovoljno poročanje o usklajenosti njihovih gospodarskih dejavnosti s taksonomijo ni v nasprotju z obveznimi razkritji, določenimi v delegiranem aktu o razkritjih, ali da obveznih razkritij ne prikazuje napačno?

Prostovoljno poročanje (31) subjektov o usklajenosti s taksonomijo je splošen izraz, s katerim se lahko opredelijo različne možne situacije, med drugim:

—	vnaprejšnje poročanje o usklajenosti s taksonomijo s strani subjektov, za katere še ne velja obvezno poročanje o usklajenosti s taksonomijo, temveč le poročanje o sprejemljivosti za taksonomijo (npr. poročanje o usklajenosti s taksonomijo pred rokom iz člena 10 delegiranega akta o razkritjih);

—

poročanje subjektov, za katere ne velja nobena zahteva glede obveznega poročanja v zvezi s taksonomijo v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji, tj. poročanje subjekta, za katerega ne velja obveznost objave nefinančnih informacij v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju/direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti.

Subjekti, ki poročajo, za katere se uporablja člen 8 uredbe o taksonomiji, bi morali v vseh teh primerih pojasniti podlago za pripravo prostovoljnega poročanja, vključno s tem, da vnaprejšnje poročanje sicer izpolnjuje zahteve iz delegiranega akta o razkritjih (32).

V zvezi s subjekti, ki poročajo, za katere se ne uporablja člen 8 uredbe o taksonomiji, se priporoča, naj uporabljajo enak pristop, kot se uporablja za tiste, za katere velja člen 8 uredbe o taksonomiji (kot je navedeno zgoraj).

Kadar podjetje te prostovoljno sporočene informacije objavi poleg obveznega poročanja, bi moralo biti jasno, kako se ti dve vrsti informacij razlikujeta. Kot je navedeno v odgovoru na vprašanje 7 iz prvega obvestila Komisije, prostovoljno poročanje ne bi smelo imeti večjega pomena kot obvezno poročanje ter bi moralo biti pripravljeno tako, da ni v nasprotju z obveznimi informacijami v skladu z delegiranim aktom o razkritjih in da jih ne prikazuje napačno (33).

Kadar se subjekti pri obveznem poročanju sklicujejo na informacije iz prostovoljnega poročanja o usklajenosti s taksonomijo, bi morali navesti tudi ustrezne kvalitativne in/ali kvantitativne informacije v zvezi z obveznim poročanjem, kadar so na voljo.

Subjekti bi morali pri objavi prostovoljnega poročanja v zvezi s taksonomijo upoštevati tudi vsebino smernic organa ESMA o alternativnih merilih uspešnosti poslovanja (34) ter povezana vprašanja in odgovore (35).

7.   Kako naj bi podjetja, ki poročajo, razkrivala primerjalne informacije v razkritjih v skladu z delegiranim aktom o razkritjih?

V skladu s členom 8(3) delegiranega akta o razkritjih mora podjetje, ki poroča, v letu N razkriti ključne kazalnike uspešnosti, objavljene v tem letu N, in ključne kazalnike uspešnosti, objavljene v letu N–1. Poleg tega je v drugem pododstavku navedene določbe pojasnjeno, da se leto N–1, za katero nefinančna podjetja objavijo prve ključne kazalnike uspešnosti, začne z letom 2023.

V skladu s členom 10(4) delegiranega akta o razkritjih morajo nefinančna podjetja, ki poročajo, v letu 2023 razkriti le prve ključne kazalnike uspešnosti, tj. ključne kazalnike uspešnosti, ki se nanašajo na poročevalsko obdobje 2022.

Nefinančna podjetja, ki poročajo, morajo v letu 2024 razkriti ključne kazalnike uspešnosti za poročevalsko obdobje 2023 in – kot primerjalne informacije – ključne kazalnike uspešnosti, objavljene v letu 2023 za poročevalsko obdobje 2022.

Finančna podjetja, ki poročajo, morajo v letu 2024 razkriti ključne kazalnike uspešnosti za poročevalsko obdobje 2023 brez primerjalnih informacij. V letu 2025 morajo finančna in nefinančna podjetja, ki poročajo, ključne kazalnike uspešnosti za poročevalsko obdobje 2024 objaviti skupaj s primerjalnimi ključnimi kazalniki uspešnosti za predhodno leto, tj. s ključnimi kazalniki uspešnosti, objavljenimi leta 2024, za poročevalsko obdobje 2023 in tako naprej.

8.   Kako bi morala podjetja, ki poročajo, obravnavati „dvojno štetje“ v okviru poslovnih dejavnosti, ki prispevajo k več okoljskim ciljem?

Prispevek k blažitvi podnebnih sprememb (BPS) in prilagajanju podnebnim spremembam (PPS)

Preden bodo s prihodnjimi delegiranimi akti določena tehnična merila za pregled za bistven prispevek dejavnosti k nepodnebnim okoljskim ciljem, se lahko oceni in razkrije le usklajenost s taksonomijo v zvezi s podnebnimi cilji (blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam).

Prispevek določene dejavnosti k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam bi bilo treba oceniti na podlagi narave navedene dejavnosti.

V zvezi s ključnim kazalnikom uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva in kot je navedeno v zadnjem odstavku oddelka 1.1.2.2 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih, bi se lahko narava in obseg naložb v osnovna sredstva v okviru dejavnosti, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, v nekaterih primerih razlikovala – in bi ju bilo zato mogoče zlahka razlikovati – od naložb v osnovna sredstva, zaradi katerih je navedena dejavnost prilagojena podnebnim spremembam. To bi lahko veljalo, kadar je prilagoditvena rešitev zunaj sredstva, usklajenega s ciljem blažitve podnebnih sprememb (tj. ločeno opredeljiv in izveden ukrep/projekt), ali kadar je rešitev določena v prilagoditvenem načrtu obstoječe dejavnosti/sredstva. Na primer naložbe v osnovna sredstva za zgraditev vetrnega polja na kopnem v bližini morske obale, ki bi jih bilo treba oceniti glede na blažitev podnebnih sprememb, bi bilo treba razlikovati od naložb v osnovna sredstva za zaščito tega vetrnega polja pred dvigom morske gladine ali erozijo morske obale, ki bi jih bilo treba oceniti glede na prilagajanje podnebnim spremembam.

Po drugi strani pa bi bilo težko razlikovati med naložbami v osnovna sredstva, povezanimi s prilagajanjem podnebnim spremembam, in naložbami v osnovna sredstva, povezanimi z blažitvijo podnebnih sprememb, kadar je prilagoditvena rešitev neločljivo povezana z zasnovo novega sredstva, ki je samo po sebi usklajeno z blažitvijo podnebnih sprememb (36). V tem primeru bi lahko naložbe v osnovna sredstva v okviru blažitve podnebnih sprememb zajemale tudi naložbe v osnovna sredstva v zvezi z inherentno prilagoditveno rešitvijo. Na primer novo vetrno polje na morju bi bilo treba zasnovati tako, da bi bilo odporno na vplive dviga morske gladine (tj. za izpolnitev merila nebistvenega škodovanja prilagajanju podnebnim spremembam), da bi se dosegla usklajenost z blažitvijo podnebnih sprememb. Subjekt bi lahko imel težave s poznavanjem primerjalnih naložb v osnovna sredstva za vetrno polje na morju, ki ni prilagojeno dvigu morske gladine. V takih primerih bi bilo treba o naložbah v osnovna sredstva poročati le v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb.

V zvezi s ključnim kazalnikom uspešnosti za prihodke se v skladu z drugim odstavkom oddelka 1.1.1 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih prihodki iz dejavnosti, ki je prilagojena podnebnim spremembam, ne smejo izračunati v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke podjetja, razen če je navedena dejavnost:

—	dejavnost, ki omogoča prilagajanje podnebnim spremembam (37), ali

—	usklajena z blažitvijo podnebnih sprememb ali katerim koli nepodnebnim okoljskim ciljem.

Prihodki, ustvarjeni z vetrnim poljem na kopnem, ki je prilagojeno podnebnim spremembam, se torej lahko v ključnem kazalniku uspešnosti podjetja za prihodke upoštevajo le, če je navedeno vetrno polje usklajeno s taksonomijo glede na blažitev podnebnih sprememb, in bi bilo o njih treba poročati v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb. O ključnih kazalnikih uspešnosti za prihodke v zvezi s prilagajanjem se ne bi poročalo za dejavnosti, ki so le prilagojene.

Za prilagojene dejavnosti, ki omogočajo bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam, bi lahko podjetje zadevne prihodke upoštevalo v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke v okviru cilja prilagajanja podnebnim spremembam (stolpec 6) z oznako E (stolpec 20). Če taka dejavnost bistveno prispeva tudi k blažitvi podnebnih sprememb (npr. pogozdovanje), lahko podjetje zadevne prihodke upošteva v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb (stolpec 5) (38). Nefinančno podjetje bi lahko na primer poročalo o prihodkih od dejavnosti pogozdovanja na lokaciji, ki je izpostavljena tveganju suše, s podnebnim spremembam prilagojenimi drevesi (npr. drevesi, odpornimi proti suši) v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb (stolpec 5), in prihodkih od prodaje semen in sadik, odpornih proti suši, v okviru cilja prilagajanja podnebnim spremembam (stolpec 6). Podjetje bi moralo uporabiti podoben pristop za naložbe v obratna sredstva ter poročati o navedenih naložbah v zvezi s pogozdovanjem v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb in navedenih naložbah v zvezi s prodajo prilagojenih semen in sadik v okviru cilja prilagajanja podnebnim spremembam.

Obravnava naložb v osnovna sredstva  (39) za izpolnjevanje meril glede nebistvenega škodovanja za nepodnebne okoljske cilje v zvezi z dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k cilju blažitve podnebnih sprememb

V zvezi z dejavnostmi, ki bistveno prispevajo k cilju blažitve podnebnih sprememb, lahko podjetja, ki poročajo, izvedejo naložbe v osnovna sredstva, da bi izpolnila merila glede nebistvenega škodovanja za nepodnebne okoljske cilje. Na primer proizvajalec avtomobilov, ki upravlja tovarno, v kateri se proizvajajo električna vozila (40), ki izpolnjujejo merila glede bistvenega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb, bo morda moral izvesti naložbe v osnovna sredstva, da bi izpolnil merila glede nebistvenega škodovanja za cilje krožnega gospodarstva ali preprečevanja onesnaževanja, da bi bila proizvodnja teh vozil usklajena s taksonomijo. O teh naložbah v osnovna sredstva se v okviru navedenih okoljskih ciljev (stolpec 8 ali 9 predloge iz Priloge II) ne bi smelo poročati, saj v zvezi s temi cilji dejavnost izpolnjuje le raven uspešnosti glede nebistvenega škodovanja, poleg tega pa za te cilje še niso bila določena tehnična merila za pregled za bistven prispevek (41). Namesto tega bi bilo treba o teh naložbah v osnovna sredstva poročati v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb (stolpec 5 predloge v Prilogi II), saj so bile izvedene v okviru zagotavljanja, da bo dejavnost, ki bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb, postala dejavnost, usklajena s taksonomijo, in sicer tako, da bo izpolnjevala merila glede nebistvenega škodovanja za druge cilje.

Obravnava dejavnosti, ki bistveno prispeva k več okoljskim ciljem (ne le k ciljema blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam)

Ko bodo v prihodnjem delegiranem aktu določena tehnična merila za pregled za gospodarske dejavnosti, ki prispevajo k okoljskim ciljem, bodo lahko nekatere gospodarske dejavnosti bistveno prispevale k več okoljskim ciljem, ne le k ciljema blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja podnebnim spremembam.

V zvezi s poročanjem o takih dejavnostih v skladu z delegiranim aktom o razkritjih, zlasti oddelkom 1.2.2.2 Priloge I, se lahko zagotovijo nadaljnja pojasnila, ko bodo določena ustrezna tehnična merila za pregled.

9.   Kakšna bi morala biti raven konsolidacije ključnih kazalnikov uspešnosti obvladujočega podjetja glede na (i) njegova odvisna podjetja v tretjih državah in (ii) njegove dejavnosti/sredstva v tretjih državah ali dejavnosti/sredstva njegovih odvisnih podjetij v EU? Kje bi bilo treba razkriti ključne kazalnike uspešnosti?

V skladu s točko 2(f) Priloge I se ključni kazalniki uspešnosti zagotovijo na ravni posameznega podjetja, kadar to podjetje pripravlja samo posamične izjave o nefinančnem poslovanju, ali na ravni skupine, kadar podjetje pripravlja konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju.

Člena 19a in 29a računovodske direktive določata, ali morajo podjetja, ki poročajo, pripraviti posamično ali konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju, ki vključuje razkritja v zvezi s taksonomijo (42). Podjetje, ki poroča, pripravi posamično izjavo o nefinančnem poslovanju, razen če obvladujoče podjetje pripravi izjavo o nefinančnem poslovanju na konsolidirani ravni, ki vključuje navedeno podjetje. Obvladujoče podjetje pripravi konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju, razen če njegovo lastno obvladujoče podjetje navedeno obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključi v konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju.

Zato bi morali obvladujoči subjekti za namene zagotavljanja konsolidiranih ključnih kazalnikov uspešnosti konsolidirati:

—	vsa svoja odvisna podjetja, vključno z odvisnimi podjetji iz tretjih držav, v skladu s poglavjem 6 računovodske direktive;

—	vse svoje dejavnosti (tj. prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva) in sredstva ter dejavnosti in sredstva svojih odvisnih podjetij/subjektov v EU in zunaj nje, vključno z dejavnostmi, ki se izvajajo v tretjih državah.

To pomeni, da je treba za ključne kazalnike uspešnosti, razkrite na konsolidirani ravni skupine, uporabiti konsolidirane čiste prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva v skladu z računovodsko direktivo, in sicer ne glede na to, ali se del navedenih čistih prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva izvede v EU ali tretji državi.

Ta pristop h konsolidaciji je ohranjen tudi v direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti, ki omogoča, da je odvisno podjetje izvzeto iz obveznosti priprave in objave lastnega poročanja o trajnostnosti, če so navedeno odvisno podjetje in njegova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poročanje o trajnostnosti obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu s standardi EU za poročanje o trajnostnosti ali standardi, ki se v izvedbenem aktu Komisije štejejo za enakovredne. Vendar so s členom 19a, točka 10, in členom 29a, točka 9, računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, iz te izjeme izrecno izključena velika podjetja z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih EU.

Poleg tega morajo podjetja v skladu s členoma 19a(1) in 29a(1) računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, razkriti svoje poročanje o trajnostnosti v jasno opredeljenem namenskem oddelku svojega poslovnega poročila oziroma konsolidiranega poslovnega poročila. Podjetja, za katera velja direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti, bodo morala svoje ključne kazalnike uspešnosti za taksonomijo razkriti v istem namenskem oddelku poslovnega poročila ali konsolidiranega poslovnega poročila. V skladu z novim členom 29d računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, bodo morala podjetja, za katera velja navedena direktiva, pripraviti svoje poslovno poročilo v strojno berljivi obliki, določeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/815 (43) o enotni elektronski obliki poročanja (v nadaljnjem besedilu: uredba o enotni elektronski obliki poročanja), in označiti oddelek o poročanju o trajnostnosti v poslovnem poročilu – vključno s svojimi ključnimi kazalniki uspešnosti za taksonomijo – v skladu z digitalno taksonomijo, ki bo sprejeta s spremembo uredbe o enotni elektronski obliki poročanja.

10.   Katera je raven konsolidacije ključnih kazalnikov uspešnosti skupin zunaj EU z odvisnim podjetjem iz direktive o nefinančnem poročanju v EU?

Trenutno bi moralo podjetje, ki poroča in je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem zunaj EU, v skladu s členom 19 računovodske direktive zagotoviti posamezne nekonsolidirane ključne kazalnike uspešnosti v svoji posamični izjavi o nefinančnem poslovanju. Kadar je tako odvisno podjetje obvladujoče podjetje drugih odvisnih podjetij, bi moralo zagotoviti ključne kazalnike uspešnosti, ki konsolidirajo njegova odvisna podjetja, v konsolidirani izjavi o nefinančnem poslovanju v skladu s členom 29a računovodske direktive. Izjeme iz členov 19a(3) in 29a(3) računovodske direktive se uporabljajo le, če končno obvladujoče podjetje s sedežem zunaj EU objavi konsolidirano poslovno poročilo ali ločeno poročilo, pripravljeno v skladu s členoma 29 in 19a ali členom 29a navedene direktive, ki vključuje vsa zadevna odvisna podjetja.

Po začetku uporabe direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (44) bo moralo odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem zunaj EU, za katero se uporablja člen 19a ali člen 29a računovodske direktive, objaviti svoje poročanje o trajnostnosti na konsolidirani ravni, če je to odvisno podjetje tudi obvladujoče podjetje. To odvisno podjetje bo izvzeto iz objave svojega poročanja o trajnostnosti, če so to odvisno podjetje in njegova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poročanje o trajnostnosti navedenega obvladujočega podjetja s sedežem zunaj EU, pripravljeno v skladu s standardi EU za poročanje o trajnostnosti ali standardi, ki se v izvedbenem aktu Komisije štejejo za enakovredne. Vendar so s členoma 19a(10) in 29a(9) računovodske direktive iz te izjeme izrecno izključena velika podjetja z vrednostnimi papirji, uvrščenimi v trgovanje na reguliranih trgih EU.

V sedemletnem prehodnem obdobju od začetka veljavnosti direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti lahko podjetje, ki poroča, za katero velja člen 19a ali 29a računovodske direktive in ki je odvisno podjetje obvladujočega podjetja s sedežem zunaj EU, zagotovi ključne kazalnike uspešnosti, s katerimi se v konsolidiranem poročilu o trajnostnosti združijo vsa odvisna podjetja v EU končnega obvladujočega podjetja s sedežem zunaj EU, za katera se uporablja člen 19a ali 29a navedene direktive. To podjetje, ki poroča, mora biti eno od odvisnih podjetij skupine v Uniji, ki je ustvarilo največji prihodek v Uniji v vsaj enem od petih predhodnih poslovnih letih (po potrebi na konsolidirani podlagi). Po tem prehodnem obdobju odvisno podjetje, ki poroča in ima sedež v EU in katerega obvladujoče podjetje ima sedež zunaj EU (45), ne bo moglo biti izvzeto iz obveznosti objave poročanja o trajnostnosti (na lastni konsolidirani ravni, če je tako odvisno podjetje tudi obvladujoče podjetje), razen če njegovo obvladujoče podjetje s sedežem zunaj EU objavi konsolidirano poročanje o trajnostnosti na ravni tega obvladujočega podjetja s sedežem zunaj EU (tj. zagotavljanje ključnih kazalnikov uspešnosti na konsolidirani ravni navedenega obvladujočega podjetja s sedežem zunaj EU), pripravljeno v skladu s standardi EU za poročanje o trajnostnosti ali enakovrednimi standardi.

11.   Ali je lahko odvisno podjetje, ki spada na področje uporabe direktive o nefinančnem poročanju/direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti, izvzeto iz obveznosti razkritij v zvezi s taksonomijo, če njegovo obvladujoče podjetje informacije v zvezi s taksonomijo razkriva na konsolidirani ravni, kadar se to zahteva ali kadar to počne prostovoljno?

Trenutno so podjetja, ki so v skladu s členoma 19a(3) in 29a(3) računovodske direktive izvzeta iz obveznosti objave nefinančnih informacij, izvzeta tudi iz obveznosti razkritij v zvezi s taksonomijo v skladu s členom 8(1) uredbe o taksonomiji, če so izpolnjeni pogoji iz teh določb (tj. razkritje izvzetega podjetja v zvezi s taksonomijo je vključeno v konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju ali ločeno poročilo drugega (obvladujočega) podjetja).

Kadar obvladujočemu podjetju ni treba pripraviti konsolidirane izjave o nefinančnem poslovanju ali ločenega poročila in to izjavo ali poročilo pripravi le prostovoljno, odvisno podjetje ne more biti izvzeto iz obveznosti razkritij v zvezi s taksonomijo v skladu z delegiranim aktom o razkritjih, razen če obvladujoče podjetje objavi konsolidirano poslovno poročilo, ki vključuje to odvisno podjetje in je pripravljeno v skladu s členoma 29 in 19a ali 29a računovodske direktive.

Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti uvaja podobne izjeme v členih 19a(9) in 29a(8) računovodske direktive:

—

odvisno podjetje je izvzeto, če so to podjetje in njegova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo obvladujočega podjetja, pripravljeno v skladu z določbami računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, in če so izpolnjeni dodatni pogoji iz člena 19a(9). Izjema velja tudi, kadar je odvisno podjetje odvisno podjetje podjetja s sedežem zunaj EU;

—

obvladujoče podjetje je izvzeto, če so to obvladujoče podjetje in njegova odvisna podjetja vključena v konsolidirano poslovno poročilo drugega podjetja, pripravljeno v skladu z določbami računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, in če so izpolnjeni dodatni pogoji iz člena 29a(8). Izjema velja tudi, kadar je obvladujoče podjetje odvisno podjetje podjetja s sedežem zunaj EU.

Za velika podjetja, katerih vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na reguliranih trgih EU, izjema ne velja (člena 19a(10) in 29a(9) računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti).

12.   Če mora podjetje, ki poroča, predložiti konsolidirane ključne kazalnike uspešnosti, ali bi moralo predložiti tudi ključne kazalnike uspešnosti svojih odvisnih podjetij?

V skladu s členom 29a računovodske direktive morajo obvladujoča podjetja velikih skupin objaviti konsolidirano poročanje o trajnostnosti na ravni skupine. Cilj je poročati o informacijah, potrebnih za razumevanje vpliva skupine na zadeve v zvezi s trajnostnostjo, in informacijah, potrebnih za razumevanje, kako zadeve v zvezi s trajnostnostjo vplivajo na razvoj, uspešnost in položaj skupine.

V skladu s členom 29a(4) računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti, mora obvladujoče podjetje, če ugotovi, da se tveganja za skupino ali vplivi skupine bistveno razlikujejo od tveganj, s katerimi se spoprijema eno ali več njegovih odvisnih podjetij, ali vplivov enega ali več njegovih odvisnih podjetij, podati ustrezno razlago tveganj, s katerimi se spoprijemajo ta odvisna podjetja, in vplivov teh odvisnih podjetij. Obvladujoča podjetja morajo poleg tega navesti, katera odvisna podjetja, ki se bodo konsolidirala, so izvzeta iz letnega poročanja v skladu s členom 19a(9) oziroma konsolidiranega poročanja o trajnostnosti v skladu s členom 29a(8). V takih primerih bi bilo treba v konsolidiranem poročanju o trajnostnosti v spremnih informacijah zagotoviti tudi ključne kazalnike uspešnosti za taksonomijo na ravni odvisnih podjetij.

13.   Ali obstajajo minimalni pragovi prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva, pod katerimi podjetjem ni treba poročati o sprejemljivosti svojih gospodarskih dejavnosti za taksonomijo ali njihovi usklajenosti s taksonomijo (v nadaljnjem besedilu: pragovi pomembnosti)?

V skladu s členom 8(2) uredbe o taksonomiji morajo podjetja, za katera velja direktiva o nefinančnem poročanju/direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti, poročati o deležu svojih prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo. V delegiranem aktu o razkritjih sta podrobneje določena vsebina in prikaz ustreznih informacij, o katerih je treba poročati. Izvzetje iz obveznosti poročanja ni predvideno.

Kadar zadevna podjetja zaradi pomanjkanja podatkov ali dokazov ne morejo ugotoviti skladnosti dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, ki za njihovo poslovanje niso pomembne, s tehničnimi merili za pregled, bi morala o teh dejavnostih brez nadaljnjega ocenjevanja poročati kot o dejavnostih, ki niso usklajene s taksonomijo.

Poleg tega je v oddelku 1.1.3.2 Priloge I predvidena določena stopnja prožnosti pri poročanju o ključnem kazalniku uspešnosti za naložbe v obratna sredstva, kadar se šteje, da te naložbe niso „pomembne“ za poslovni model nefinančnega podjetja. V tem primeru v zvezi s podjetjem, ki poroča, velja naslednje:

—	izvzeto je iz izračuna števca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva in razkrije, da je ta števec enak nič;

—	razkrije skupno vrednost imenovalca z naložbami v obratna sredstva;

—	pojasni, da v njegovem poslovnem modelu ni pomembnih naložb v obratna sredstva (tj. skupnih naložb v obratna sredstva, ki ustrezajo imenovalcu, kot je opredeljen v delegiranem aktu za razkritja).

Zato izvzetja ne bi smela uporabljati podjetja, ki nimajo sprejemljivih naložb v obratna sredstva ali jih imajo malo (števec), vendar imajo znatne skupne naložbe v obratna sredstva (imenovalec).

Vendar izvzetje iz izračuna ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva ne pomeni izvzetja za razkritje informacij v celoti, saj morajo podjetja, ki poročajo, še vedno predložiti pojasnilo, da v določenem njihovem poslovnem modelu ni pomembnih naložb v obratna sredstva.

14.   Kako naj se pri poročanju o ključnih kazalnikih uspešnosti v zvezi s taksonomijo obravnavajo prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva v skupnih podvigih?

V skladu z MSRP 11 je skupni podvig skupni aranžma, pri čemer imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do neto sredstev aranžmaja. V skladu z navedenim standardom se delež v skupnih podvigih pripozna kot finančna naložba in obračuna po kapitalski metodi v skladu z MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, razen če je podjetje izvzeto iz uporabe kapitalske metode, kot je določena v navedenem standardu (MSRP 11, 24. člen).

Vendar lahko nefinančna podjetja za to, da bi podjetjem, ki poročajo, pomagala zagotoviti natančno sliko njihovih naložb, usklajenih s taksonomijo, in v skladu z oddelkom 1.2.3 Priloge I prostovoljno razkrijejo dodatne ključne kazalnike uspešnosti na podlagi prihodkov, naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva, ki vključujejo naložbe v lastniški kapital, obračunane v skupnih podvigih v skladu z MSRP 11 ali MRS 28 na sorazmerni osnovi, ki ustreza njihovemu deležu v lastniškem kapitalu skupnega podviga.

15.   Kako naj podjetja, ki poročajo, obračunavajo instrumente za varovanje pred tveganjem (vključno s terminsko prodajo električne energije)?

Znesek prihodkov, o katerem se poroča, bi moral biti enak znesku, ki se obračuna v skladu z MRS 1, 82.(a) člen. Spremembe poštene vrednosti instrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se uporabljajo v okviru kvalificiranega razmerja varovanja pred tveganjem po MSRP 9, lahko vplivajo na znesek prihodkov, kadar so pred tveganjem varovana postavka prihodki. Ta prilagoditev pa ni obračunana kot del MRS 1, 82.(a) člen, temveč je dobiček ali izguba iz instrumenta za varovanje pred tveganjem in zato ni del ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke.

16.   Kako naj nefinančna podjetja prilagodijo ključne kazalnike uspešnosti, da se upoštevajo okoljsko trajnostne obveznice, ki so jih izdala, da bi se izognila „dvojnemu štetju“? Kako bi bilo treba obravnavati okoljsko trajnostne obveznice/dolžniške vrednostne papirje in z njimi povezana vprašanja dvojnega štetja?

V skladu z delegiranim aktom o razkritjih morajo finančna podjetja uporabiti ključne kazalnike uspešnosti nefinančnih podjetij, kadar v svoj delež zelenih sredstev/delež zelenih naložb vključijo izpostavljenosti do teh nefinančnih podjetij, razen za nekatere izpostavljenosti, v zvezi s katerimi je znano, da je uporaba prihodkov usklajena s taksonomijo, npr. trajnostne obveznice, ki so jih izdala nefinančna podjetja. Trajnostne obveznice se lahko upoštevajo v števcu deleža zelenih sredstev/deleža zelenih naložb do višine zneska odhodkov, usklajenih s taksonomijo, plačanih iz prihodkov iz obveznic, tj. nad deležem ključnega kazalnika uspešnosti na ravni podjetja in potencialno do 100 % izpostavljenosti do trajnostnih obveznic.

Če se prihodki iz trajnostne obveznice uporabijo za plačilo naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, so take naložbe v osnovna sredstva že upoštevane v deležu zelenih sredstev/deležu zelenih naložb (46) finančnega podjetja. Po drugi strani pa so te naložbe v osnovna sredstva del ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva nefinančnega podjetja in bi se še enkrat upoštevale v deležu zelenih sredstev/deležu zelenih naložb finančnega podjetja kot del izračuna ključnega kazalnika uspešnosti finančnega podjetja na podlagi ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva podjetij, v katera se vlaga. Da bi se izognili dvojnemu štetju, bi morala finančna podjetja uporabiti prilagojeni ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva, ki bi ga moralo nefinančno podjetje razkriti skupaj s svojimi neprilagojenimi ključnimi kazalniki uspešnosti (47).

Te naložbe v osnovna sredstva, ki so usklajene s taksonomijo in so bile plačane iz prihodkov trajnostnih obveznic, pomenijo ustvarjanje ali dodajanje sredstev/opreme, usklajene s taksonomijo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti v proizvodnem procesu za ustvarjanje proizvodnje, usklajene s taksonomijo, in posledično prihodkov, usklajenih s taksonomijo. Ti prihodki, usklajeni s taksonomijo, bi bili del ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke nefinančnega podjetja. Posledično bi se isti prihodki, usklajeni s taksonomijo, po eni strani upoštevali v deležu zelenih sredstev/deležu zelenih naložb finančnega podjetja z neposredno vključitvijo trajnostne obveznice v delež zelenih sredstev/delež zelenih naložb, po drugi strani pa bi se v deležu zelenih sredstev/deležu zelenih naložb upoštevali še enkrat, in sicer z vključitvijo drugih izpostavljenosti do tega nefinančnega podjetja, pomnoženih s ključnim kazalnikom uspešnosti za prihodke. Da bi se izognili dvojnemu štetju, bi morala finančna podjetja uporabiti prilagojen ključni kazalnik uspešnosti za prihodke, ki bi ga moralo nefinančno podjetje do zapadlosti trajnostne obveznice razkrivati skupaj s svojimi neprilagojenimi ključnimi kazalniki uspešnosti.

V zvezi z razkritjem ključnih kazalnikov uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva in/ali naložbe v obratna sredstva bi morala nefinančna podjetja, ki so izdala trajnostne obveznice, prihodki iz katerih se v poročevalskem obdobju uporabijo za financiranje dela ali vseh njihovih naložb v osnovna sredstva in/ali po potrebi naložb v obratna sredstva, razkriti tudi prilagojene ključne kazalnike uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva in/ali naložbe v obratna sredstva, da bi se finančna podjetja izognila dvojnemu štetju teh naložb v osnovna sredstva in/ali naložb v obratna sredstva v svojih drugih izpostavljenostih do nefinančnega podjetja (48). V prilagojenih ključnih kazalnikih uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva bi bilo treba od števca prilagojenih ključnih kazalnikov uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva in/ali naložbe v obratna sredstva odšteti del naložb v osnovna sredstva in/ali naložb v obratna sredstva, usklajenih s taksonomijo, ki so bile izvedene v poročevalskem obdobju in plačane s prihodki od izdaje trajnostnih obveznic.

Podobno velja za ključne kazalnike uspešnosti za prihodke, saj morajo nefinančna podjetja, ki izdajo trajnostne obveznice, prihodki iz katerih se uporabijo za financiranje (dela) sredstev, usklajenih s taksonomijo (in z njimi povezanih naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva), ki se uporabljajo za ustvarjanje prihodkov, usklajenih s taksonomijo, v poročevalskem obdobju, do zapadlosti trajnostnih obveznic razkriti tudi prilagojene ključne kazalnike uspešnosti za prihodke (49). Pri prilagojenem ključnem kazalniku uspešnosti za prihodke bi bilo treba delež prihodkov, usklajenih s taksonomijo, odšteti od števca ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke, ki ustreza deležu sredstev, usklajenih s taksonomijo, ki so bila financirana s prihodki iz trajnostnih obveznic.

17.   Kako naj podjetje, ki poroča, obravnava prihodke in naložbe v osnovna sredstva iz skupin za odtujitev in ustavljenega poslovanja ter v okviru MSRP 5?

Uporabiti bi bilo treba računovodsko rešitev iz oddelkov 1.1.1 in 1.1.2 Priloge I. Medtem ko je treba prihodke iz ustavljenega poslovanja prikazati ločeno od ohranjenega poslovanja (MSRP 5, 33. člen) in jih zato ni mogoče vključiti v prihodkovno postavko, kot se zahteva z MRS 1, 82.(a) člen, prihodki iz nekratkoročnih sredstev ali skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, ostajajo del ohranjenega poslovanja in so zato vključeni v prihodkovno postavko, kot se zahteva z MRS 1, 82.(a) člen.

Sredstva, ki so del nekratkoročnih sredstev ali skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo ali ustavljeno poslovanje, je treba prerazvrstiti v skladu z MSRP 5 in jih sporočiti skupaj v ločeni bilančni postavki. Do datuma razvrstitve v skladu z MSRP 5 ali, v primeru nekratkoročnih sredstev ali skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo, tudi po tem datumu, se lahko v poslovnem letu izvedejo dodatki k bilanci stanja, ki na splošno ustrezajo opredelitvi naložb v osnovna sredstva. V primeru nekratkoročnih sredstev ali skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje, je treba pri izračunu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva upoštevati vse dodatke, ki ustrezajo opredelitvi naložb v osnovna sredstva.

Poleg tega bi morali subjekti, ki poročajo, zagotoviti spremne informacije v skladu z oddelkom 1.2.3 Priloge I v zvezi s kakršnim koli trenutnim in prihodnjim učinkom nekratkoročnih sredstev ali skupin za odtujitev, razvrščenih kot v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje, na ključni kazalnik uspešnosti za prihodke in ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva.

18.   Kako naj podjetja, ki poročajo, ocenijo sprejemljivost za taksonomijo v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi za prilagajanje podnebnim spremembam v skladu s členom 11(1), točka (a), uredbe o taksonomiji?

Sprejemljivost za taksonomijo v zvezi z dejavnostmi za blažitev podnebnih sprememb ali omogočanje prilagajanja podnebnim spremembam (glej vprašanje 19 iz tega obvestila) se lahko oceni izključno na podlagi opisa dejavnosti, in sicer ne glede na to, ali zadevna dejavnost izpolnjuje tehnična merila za pregled (v skladu z odgovoroma na vprašanji 3 in 9 iz prvega obvestila Komisije).

V zvezi s prilagojenimi dejavnostmi (glej vprašanji 8 in 19 iz tega obvestila) za oceno sprejemljivosti za taksonomijo v zvezi z dejavnostmi za prilagajanje podnebnim spremembam v skladu s členom 11(1), točka (a), uredbe o taksonomiji naslov ali opis gospodarske dejavnosti iz Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju sam po sebi ni odločilen za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam. Podjetje, ki poroča, bi moralo namesto tega razmisliti o prilagoditvenih rešitvah, ki jih uvaja in zaradi katerih bi lahko bila gospodarska dejavnost prilagojena podnebnim spremembam ali odpornejša nanje. V skladu z odgovorom na vprašanje 5 iz prvega obvestila Komisije mora podjetje izvesti oceno podnebnih tveganj in ranljivosti glede najpomembnejših fizičnih podnebnih tveganj, ki so pomembna za njegovo gospodarsko dejavnost, da dokaže sprejemljivost dejavnosti za taksonomijo. Poleg tega mora podjetje pripraviti načrt, v katerem je opisano, kako in do kdaj bodo uvedene prilagoditvene rešitve za obvladovanje teh fizičnih tveganj. Če na primer proizvajalec cementa ugotovi, da njegovo proizvodno lokacijo ogrožajo plazovi, lahko podjetje pripravi načrt za namestitev strukturnih zaščitnih ukrepov za zadrževanje plazov, kot so preusmerjevalne pregrade ali plotovi za zadrževanje snega. Obstoj takega načrta na podlagi ocene podnebnih tveganj in ranljivosti pomeni, da je gospodarska dejavnost sprejemljiva za taksonomijo v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam. Da je gospodarska dejavnost sprejemljiva za taksonomijo, ni treba, da izpolnjuje vsa tehnična merila za pregled za prilagajanje podnebnim spremembam, tj. da se zagotovi, da so prilagoditvene rešitve že izvedene.

19.   Kakšen je delež prihodkov in ustreznih naložb v osnovna sredstva/naložb v obratna sredstva, usklajenih s taksonomijo, iz dejavnosti, navedenih v Prilogi II k delegiranemu aktu o podnebju?

Priloga II k delegiranemu aktu o podnebju razlikuje med tremi vrstami gospodarskih dejavnosti, ki so sprejemljive za prilagajanje podnebnim spremembam:

1)    Prilagojene dejavnosti:

To so gospodarske dejavnosti, ki lahko bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, če postanejo odporne proti podnebnim spremembam/prilagojene nanje. To pomeni, da se uvedejo prilagoditvene rešitve, s katerimi je mogoče obvladovati najpomembnejša fizična podnebna tveganja, ki ogrožajo dejavnost, kot so bila ugotovljena v oceni podnebnih tveganj in ranljivosti. V zvezi s temi dejavnostmi se šteje, da so usklajene s taksonomijo, če izpolnjujejo točke 1 do 4 splošnih meril glede bistvenega prispevka k prilagajanju. Če na primer proizvajalec cementa ugotovi, da njegovo proizvodno lokacijo ogrožajo plazovi, lahko podjetje pripravi načrt za namestitev strukturnih zaščitnih ukrepov za zadrževanje plazov, kot so preusmerjevalne pregrade ali plotovi za zadrževanje snega. V zvezi s temi dejavnostmi se lahko šteje, da so le naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, ki so povezane z uvedbo prilagoditvenih rešitev, usklajene s taksonomijo. Prihodki od te dejavnosti se lahko štejejo za usklajene s taksonomijo le, če je tudi sama dejavnost usklajena s taksonomijo (glej oddelek 1.1.1 Priloge I) glede blažitve podnebnih sprememb (BPS), pri čemer jo je treba upoštevati le za cilj blažitve podnebnih sprememb, ali ko začne veljati delegirana uredba, sprejeta v skladu s členom 12(2), 13(2), 14(2) ali 15(2) uredbe o taksonomiji, za kateri koli drug okoljski cilj (glej odgovora na vprašanji 5 in 8 iz prvega obvestila Komisije). V nasprotnem primeru se o teh dejavnostih lahko poroča le v okviru ključnih kazalnikov uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva.

2)    Omogočitvene dejavnosti:

To so dejavnosti, ki lahko bistveno prispevajo z zagotavljanjem prilagoditvenih rešitev kot takih, s katerimi se lahko neki drugi gospodarski dejavnosti omogoči, da bistveno prispeva k enemu od šestih okoljskih ciljev iz člena 9 uredbe o taksonomiji. Omogočitvena narava teh dejavnosti je izrecno navedena v njihovem opisu (50). Poleg tega se zanje ne uporabljajo splošna merila glede bistvenega prispevka k prilagajanju podnebnim spremembam. Te dejavnosti so omejene na naslednje dejavnosti iz Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju:

—	9.1 Inženirske dejavnosti in s tem povezano tehnično svetovanje za prilagajanje podnebnim spremembam;

—	9.2 Raziskave, razvoj in inovacije blizu trga;

—	10.1 Neživljenjska zavarovanja: prevzem nevarnosti, povezanih s podnebjem, v zavarovanje;

—	10.2 Pozavarovanje.

V zvezi s temi dejavnostmi se lahko prihodki, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, povezani z izpolnjevanjem tehničnih meril za pregled iz Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju, štejejo za usklajene s taksonomijo.

3)    Prilagojene omogočitvene dejavnosti:

To so gospodarske dejavnosti, ki združujejo zgoraj opisani vrsti dejavnosti 1 in 2, saj lahko bistveno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam, tako da:

—	se same prilagodijo (prilagojena dejavnost) in

—	omogočajo bistven prispevek drugih dejavnosti (omogočitvena dejavnost).

Te dejavnosti so opredeljene z naslednjim stavkom v opisu dejavnosti: „Kadar gospodarska dejavnost v tej kategoriji izpolnjuje merilo za bistven prispevek iz točke 5, je dejavnost omogočitvena dejavnost iz člena 11(1)(b) Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.“ Dejavnosti, ki spadajo v to vrsto dejavnosti, morajo izpolnjevati splošna merila za bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam iz Priloge II k delegiranemu aktu o podnebju z dodatnimi merili, povezanimi z omogočitveno naravo. Če torej dejavnost izpolnjuje točke 1 do 4 meril za bistven prispevek, jo je mogoče šteti za prilagojeno dejavnost. Če poleg tega izpolnjuje tudi točko 5 navedenih meril, jo je mogoče šteti tudi za omogočitveno. Vendar mora biti dejavnost najprej prilagojena, da jo je mogoče šteti za omogočitveno. Na primer šola, ki je izpostavljena posedanju temeljev, lahko postavi betonske temelje ali izvede injektiranje, da postane odporna na podnebne spremembe, kar se posledično lahko šteje za prilagojeno dejavnost. Poleg tega lahko šola ponuja nekatere tečaje, povezane s podnebjem, kar lahko spodbudi posamezne podnebne ukrepe.

Pri teh dejavnostih se lahko naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, povezane z uvedbo prilagoditvenih rešitev za zagotovitev, da bo šola postala odporna proti podnebnim spremembam, štejejo za usklajene s taksonomijo v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam (51) (v zgornjem primeru so to naložbe v osnovna sredstva za betonske temelje ali injektiranje). Poleg tega se lahko prihodki ter povezane naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva v zvezi z zagotavljanjem same prilagoditvene rešitve (npr. tečaji, povezani s podnebjem) štejejo za usklajene s taksonomijo v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam.

ODDELEK II

POGOSTA VPRAŠANJA O KLJUČNEM KAZALNIKU USPEŠNOSTI ZA PRIHODKE

20.   Kdaj mora podjetje v skladu z delegiranim aktom o razkritjih poročati o gospodarski dejavnosti, ki je ni opravil sam subjekt, ki poroča, temveč podizvajalec?

Subjekti, ki poročajo, morajo poročati o prihodkih iz dejavnosti, ki jih je opravil podizvajalec, v skladu z računovodsko rešitvijo iz oddelka 1.1.1 Priloge I k delegiranemu aktu o razkritjih. Zato bi moralo podjetje, ki poroča, opredeliti, ali prihodke, ki izhajajo iz te dejavnosti, pripozna kot lastne prihodke v skladu z načeli iz veljavnega MSRP 15. Če se prihodki, ki jih ustvari podizvajalec, pripoznajo kot prihodki subjekta, ki poroča, jih je treba vključiti v izračun ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke.

Na primer: subjekt je akter v logistični panogi in svojim strankam zagotavlja cestni prevoz tovora (dejavnost 6.6 „cestni prevoz tovora“, ki je v delegiranem aktu o podnebju opisana kot „[n]akup, financiranje, zakup, najem in upravljanje vozil, razvrščenih v […]“). Za izvajanje tovrstnih prevoznih storitev ima subjekt neposredno v lasti in upravlja nekatera vozila ali pa del svojih dejavnosti odda v zunanje izvajanje s sklepanjem pogodb s podizvajalci ali tretjimi ponudniki prevoza, da zagotavlja prevozne storitve za svoje stranke, ne da bi neposredno kupil, zakupil ali upravljal določena vozila.

Prihodki se ustvarijo za celotno dejavnost prevoznih storitev, ne glede na to, kako se storitve opravijo (kdo jih opravi); dejavnost, oddana v zunanje izvajanje, je del splošne dejavnosti 6.6 „cestni prevoz tovora“, tudi če subjekt vozil ne kupi, jih ne najema ali jih ne upravlja neposredno. Za ta del dejavnosti, oddanih v zunanje izvajanje, je ključni kazalnik uspešnosti za prihodke, ki ga je treba upoštevati pri razkritjih v zvezi s taksonomijo, tisti, ki izhaja iz računovodskih izkazov v skladu z MSRP 15, 34. člen do Priloge B3.

Če je podjetje v računovodskih izkazih opredeljeno kot principal pri izpolnjevanju izvršitvene obveze, pripozna prihodke v bruto znesku nadomestila, za katerega pričakuje, da bo do njega upravičeno v zameno za preneseno specificirano blago ali storitve. Ko podjetje, ki je agent, izpolni izvršitveno obvezo, pripozna prihodke v znesku opravnine ali provizije, za katero pričakuje, da bo do nje upravičeno v zameno za ureditev, da specificirano blago ali storitve zagotovi druga oseba. Kot je navedeno v oddelku 1.1.1 Priloge 1 k delegiranemu aktu o razkritjih, prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z MRS 1, 82.(a) člen.

21.   Kako naj poročevalska podjetja razkrijejo prihodke iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, katerih proizvodnja se uporablja ali porabi interno?

Razkritje podatkov iz točke (b) oddelka 1.2.3.1 Priloge I o „zneskih, povezanih z dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, ki se izvajajo za lastno notranjo porabo nefinančnih podjetij“, je element spremnih informacij, ki podjetjem, ki poročajo, omogoča, da pojasnijo, ali in kako so se v poročevalskem obdobju razvijali rezultati notranje prodaje ali potrošnje gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, skupaj z glavnimi dejavniki in elementi spremembe njihovega ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke (52). Te informacije podjetjem, ki poročajo, omogočajo, da razkrijejo, kje in kako so bili morda rezultati gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo (npr. energija iz obnovljivih virov, usklajena s taksonomijo), preusmerjeni za notranjo potrošnjo in posledično niso vključeni v njihov ključni kazalnik uspešnosti za prihodke, s katerim se beleži le zunanja prodaja.

22.   Kako naj podjetja, ki poročajo, razporedijo prihodke med gospodarske dejavnosti, ki strankam zagotavljajo več storitev ali proizvodov?

Uporabiti je treba računovodsko rešitev iz oddelka 1.1.1 Priloge I. MSRP 15 zlasti določa merila za pripoznavanje prihodkov na podlagi izvršitvenih obvez, ki jih je izpolnil subjekt, ki poroča, vključno s primeri, v katerih večkratne izvršitvene obveze predstavljajo en sam sveženj, na katerega se prihodki razporedijo v celoti. Za namene poročanja o ključnem kazalniku uspešnosti za prihodke bi bilo treba ta merila upoštevati, da se opredeli, kako se prihodek razporedi med različne gospodarske dejavnosti, kadar je za isto stranko ali skupino strank izpolnjenih več izvršitvenih obvez.

Subjekt na primer sklene pogodbo za zgraditev infrastrukture za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov za stranko. Subjekt je odgovoren za splošno vodenje projekta in opredeli različno obljubljeno blago ali storitve, vključno z inženiringom, čiščenjem zemljišča, temeljenjem, nabavo, gradnjo objekta, namestitvijo opreme in tehnologij ter zaključnimi deli. Pri razporeditvi prihodkov s tega projekta med različne gospodarske dejavnosti se upošteva analiza, ki je bila opravljena v računovodskih izkazih v skladu z MSRP 15, tj. glede na to, ali se blago in storitve z računovodskega vidika razlikujejo ali ne. Če so blago in storitve različni, se prihodki razdelijo na ustrezne osnovne gospodarske dejavnosti in razporedijo mednje.

ODDELEK III

POGOSTA VPRAŠANJA O KLJUČNEM KAZALNIKU USPEŠNOSTI ZA NALOŽBE V OSNOVNA SREDSTVA

23.   Kako bi morala podjetja, ki poročajo, obravnavati javna sredstva in subvencije, ki jih prejmejo za financiranje naložb v osnovna sredstva?

Vir financiranja (npr. javni ali zasebni, zunanji ali notranji za podjetje ali njihova kombinacija) naložb nefinančnih podjetij v osnovna sredstva ni pomemben za oceno usklajenosti navedenih naložb v osnovna sredstva s taksonomijo. Podjetja, ki poročajo, bi morala pri oceni usklajenosti s taksonomijo ne glede na vir financiranja upoštevati vse svoje naložbe v osnovna sredstva.

24.   V katerem trenutku se za namene poročanja začne pet- do desetletno obdobje načrta za naložbe v osnovna sredstva za nefinančna podjetja? Ali to obdobje velja za načrt razširitve gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, in načrt nadgradnje gospodarske dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo, v gospodarsko dejavnost, usklajeno s taksonomijo?

Pet- do desetletno obdobje za načrt za naložbe v osnovna sredstva iz oddelka 1.1.2.2 Priloge I bi se moralo začeti, ko ga odobri upravljalni organ ali drug organ, ki ga odobri na podlagi prenosa pooblastil. Časovno obdobje velja za načrt razširitve gospodarskih dejavnosti podjetja, usklajenih s taksonomijo, in načrt nadgradnje ali začetka gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih za taksonomijo, da bi postale usklajene s taksonomijo.

25.   Kdaj se začne 18-mesečno obdobje za dokončanje posameznih ukrepov iz točke (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I?

Datum začetka posameznih ukrepov iz točke (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I bi bilo treba uskladiti s trenutkom, ko se na podlagi računovodskih pravil (na primer v MRS 16, 7. člen, za opredmetena sredstva in MRS 38, 21. člen, za neopredmetena sredstva) pripoznajo povezane naložbe v osnovna sredstva v računovodskem izkazu, ne pa s trenutkom, ko je sklenjena pogodba o izvedbi proizvodnje, storitve ali ukrepa, usklajenega s taksonomijo.

26.   Kako celovit in natančen bi moral biti načrt za naložbe v osnovna sredstva, da bi ga bilo mogoče upoštevati v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva? Ali bi se razširitev obstoječe gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, v istem obratu štela za naložbo v osnovna sredstva iz točke (a) ali (b) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I?

Načrt za naložbe v osnovna sredstva iz oddelka 1.1.2.2 Priloge I bi moral vključevati opredelitev vseh načrtovanih ukrepov, potrebnih za zagotovitev skladnosti gospodarske dejavnosti s tehničnimi merili za pregled, ter opis teh ukrepov, odhodke, povezane s temi ukrepi, in njihov časovni razpored, vključno s pomembnimi vmesnimi mejniki, da se vlagateljem omogoči učinkovito spremljanje izvajanja naložbenega načrta (53). Odhodki, ki niso povezani z zagotavljanjem, da dejavnost izpolnjuje merila, npr. okrasni vidiki objekta, v katerem se opravlja dejavnost, ki ne vplivajo na okoljsko uspešnost, se ne bi smeli vključiti. Naložbe v obratna sredstva, ki so potrebne za zagotavljanje učinkovitega delovanja in vsakodnevnega servisiranja sredstev, usklajenih s taksonomijo, bi bilo treba kot ustrezne vključiti v načrt za naložbe v obratna sredstva v skladu s točkama (a) in (b) prvega odstavka oddelka 1.1.3.2 Priloge I.

Da bi ugotovili, ali bi se razširitev obstoječe gospodarske dejavnosti, usklajene s taksonomijo, štela za naložbo v osnovna sredstva iz točke (a) ali (b) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I, bi bilo treba upoštevati, kdaj bi se razširitev zaključila in začela izvajati glede na trenutek izvedbe povezanih naložb v osnovna sredstva. Če se začne razširitev izvajati v istem finančnem obdobju, ko so izvedene vse z njo povezane naložbe v osnovna sredstva, bi se lahko upoštevale v skladu s točko (a) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 (tj. ni potrebe, da se za razširitev uporabi načrt za naložbe v osnovna sredstva). Če pa po drugi strani razširitev poteka v več finančnih obdobjih, bodo naložbe v osnovna sredstva izvedene v finančnih obdobjih pred zaključkom razširitve. Da bi se v zvezi s temi naložbami v osnovna sredstva štelo, da so usklajene s taksonomijo v finančnem obdobju, ko so izvedene, čeprav razširitev še ni zaključena, bi moralo podjetje uporabiti načrt za naložbe v osnovna sredstva iz točke (b) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2. Namen načrta za naložbe v osnovna sredstva je zagotoviti določeno stopnjo zagotovila, da bo razširjena dejavnost usklajena s taksonomijo, ko bo zaključena, in na tej podlagi omogočiti, da se naložbe v osnovna sredstva štejejo za že usklajene s taksonomijo, čeprav so izvedene v obdobjih pred zaključkom razširitve. V obeh primerih mora razširjena dejavnost po zaključku izpolnjevati ustrezna tehnična merila za pregled.

27.   Kako naj se prikaže vrednost naložb v osnovna sredstva, usklajena s taksonomijo, iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I?

V skladu z oddelkom 1.2.3.2 „Spremne informacije o ključnem kazalniku uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva“ Priloge I je treba različne postavke naložb v osnovna sredstva iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I v zvezi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, prikazati na ravni dejavnosti. To pomeni, da je treba ustrezne vrednosti različnih postavk naložb v osnovna sredstva prikazati v združeni obliki glede na dejavnost. V primeru podjetja z več gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi za taksonomijo/usklajenimi s taksonomijo, mora biti v prikazu jasno navedeno, na katero dejavnost se nanaša posamezna postavka naložb v osnovna sredstva. Kadar bi bilo mogoče razlikovati posamezne vrednosti ustreznih naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, v skladu s točkami (a), (b) in (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 Priloge I, bi se lahko podjetja, ki poročajo, odločila, da jih kot take razčlenijo v predlogi iz Priloge II v okviru ene ustrezne dejavnosti. Skupna vrednost ustreznih naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, za ustrezno dejavnost mora biti vsota postavk iz točk (a), (b) in (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 za vse ustrezne dejavnosti, usklajene s taksonomijo. Vrednosti različnih postavk bi bilo treba ustrezno pojasniti tudi v okviru specifikacij in spremnih informacij, ki se zahtevajo v skladu z oddelkom 1.2 Priloge I.

28.   Kakšen je obseg naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva iz točke (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 in oddelka 1.1.3.2 Priloge I, tj. nakup proizvodnje, usklajene s taksonomijo, in posamezni ukrepi?

Upoštevati je treba pojasnila iz odgovora na vprašanje 11 iz prvega obvestila Komisije v zvezi z dejavnostmi/ukrepi, ki spadajo v obseg naložb v osnovna sredstva in naložb v obratna sredstva iz točke (c) prvega odstavka oddelka 1.1.2.2 oziroma oddelka 1.1.3.2 (54). Za namene tega vprašanja v tem obvestilu je treba sklice na sprejemljivost za taksonomijo v navedenem odgovoru razumeti kot sklice na usklajenost s taksonomijo.

Ker se gospodarske dejavnosti, navedene v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) uredbe o taksonomiji, sčasoma dodajo v taksonomijo EU, se lahko obseg zadevnih dejavnosti/ukrepov razširi.

29.   Kako naj se razkrijejo naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva, vključene v vrednostne verige, kadar podjetje, ki poroča, opravlja gospodarsko dejavnost, sprejemljivo za taksonomijo, tako višje kot tudi nižje v verigi?

Če je vmesna dejavnost višje v verigi v delegiranem aktu o podnebju opredeljena kot samostojna dejavnost, bi bilo treba naložbe v osnovna sredstva ali naložbe v obratna sredstva, povezane s to dejavnostjo, oceniti neodvisno od uporabe proizvodnje, ki izhaja iz te dejavnosti, za drugo dejavnost nižje v verigi, ki je prav tako opredeljena v delegiranem aktu o podnebju. Če na primer podjetje proizvaja cement (dejavnost iz oddelka 3.7 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju) in ta cement uporablja za gradnjo stavbe, so naložbe v osnovna sredstva, povezane z izpolnjevanjem tehničnih meril za pregled za cement, usklajene s taksonomijo ne glede na to, ali je s taksonomijo usklajena tudi gradnja stavbe. Upoštevati je treba tudi vprašanje 21 iz tega obvestila v zvezi s tem, kako bi morala podjetja razkriti prihodke od gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, katerih proizvodnja se uporablja ali porabi interno.

30.   Kako naj se ocenijo naložbe v osnovna sredstva glede na usklajenost s taksonomijo, če se lahko sredstvo, ki se financira z naložbami v osnovna sredstva, uporablja za različne projekte?

Da bi se izognili zelenemu zavajanju in zagotovili natančno poročanje, je treba dodeliti le tisti delež naložb v osnovna sredstva, ki dejansko pripomore k izvajanju gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo. Subjekti, ki poročajo, bi morali uporabljati nefinančno metriko, ki zagotavlja natančno porazdelitev naložb v osnovna sredstva med dejavnosti, usklajene s taksonomijo. Če na primer sredstvo, ki se financira z naložbami v osnovna sredstva, ustvari 100 proizvodnih enot, usklajenih s taksonomijo, in 100 proizvodnih enot, ki z njo niso usklajene, bi lahko podjetje, ki poroča, o polovici teh naložb v osnovna sredstva poročalo kot o usklajenih s taksonomijo. Metodologija, ki se uporablja za porazdelitev naložb v osnovna sredstva med dejavnosti, usklajene s taksonomijo, bi morala temeljiti na preverljivih dokazih.

Podjetje, ki poroča, bi moralo zagotoviti tudi spremne informacije v skladu z oddelkom 1.2.3 Priloge I v zvezi s:

—	porazdelitvijo naložb v osnovna sredstva med več projektov in

—	metodologijo za porazdelitev naložb v osnovna sredstva med dejavnosti, usklajene s taksonomijo.

31.   Ali se lahko predplačila štejejo za del naložb v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo?

Stroški, ki jih je treba upoštevati za vključitev v ključni kazalnik uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva, so stroški, navedeni v oddelku 1.1.2 Priloge I. Vključitev teh stroškov se opira na časovni okvir zahtev za pripoznanje v skladu s povezanimi računovodskimi standardi, saj se v zvezi s takimi predplačili ne bi smelo šteti, da povzročajo stroške, ki so sprejemljivi za taksonomijo ali usklajeni z njo, dokler se povezani elementi naložb v osnovna sredstva ne pripoznajo v skladu z ustreznimi računovodskimi standardi.

ODDELEK IV

POGOSTA VPRAŠANJA O KLJUČNEM KAZALNIKU USPEŠNOSTI ZA NALOŽBE V OBRATNA SREDSTVA

32.   Kako bi bilo treba raziskave in razvoj upoštevati v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva, kadar jih ni mogoče povezati s specifičnimi dejavnostmi?

V skladu s točko (a) prvega odstavka oddelka 1.1.3.2 Priloge I morajo biti naložbe v obratna sredstva v zvezi z raziskavami in razvojem „povezan[e] z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo“, da jih je mogoče vključiti v števec ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva. Če torej raziskav in razvoja ni mogoče povezati z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, jih ni mogoče upoštevati v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva. Če se raziskave in razvoj uporabljajo za dejavnosti, usklajene s taksonomijo, in dejavnosti, ki z njo niso usklajene, bi bilo treba stroške za raziskave in razvoj vključiti v števec ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva na podlagi njihovega sorazmernega prispevka k dejavnostim, usklajenim s taksonomijo (glej odgovor na vprašanje 26 v tem obvestilu).

33.   Kako bi bilo treba razumeti in obravnavati kategorije naložb v obratna sredstva iz točk (a) do (c) prvega odstavka oddelka 1.1.3.2 Priloge I (števec naložb v obratna sredstva) v števcu in imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva?

Kategorije naložb v obratna sredstva iz točk (a) do (c) prvega odstavka oddelka 1.1.3.2 Priloge I, ki so del števca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva, bi bilo treba upoštevati tudi v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva.

34.   Na katere elemente opredelitve imenovalca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva se nanaša pojem „vzdrževanje in popravila[…] ter vsi drugi neposredni odhodki, povezani z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev“ iz oddelka 1.1.3.1 Priloge I?

Vzdrževanje in popravila ter vsi drugi neposredni odhodki v imenovalcu ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva se nanašajo predvsem na fizična sredstva. Vendar bi lahko bili za neopredmetena sredstva (npr. sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, programsko opremo) pomembni tudi vzdrževanje in popravila ali drugi neposredni stroški. Kot taki bi morali biti vsi ti stroški del imenovalca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva.

---

(1)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(2)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(3)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L 188, 15.7.2022, str. 1).

(4)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(5)  https://finance.ec.europa.eu/system/files/2021-07/sustainable-finance-taxonomy-article-8-faq_en.pdf

(6)  https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/business_economy_euro/banking_and_finance/documents/sustainable-finance-taxonomy-article-8-report-eligible-activities-assets-faq_en.pdf

(7)  Obvestilo Komisije o razlagi nekaterih pravnih določb delegiranega akta o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU v zvezi s poročanjem o sprejemljivih gospodarskih dejavnostih in sredstvih (2022/C 385/01) (UL C 385, 6.10.2022, str. 1).

(8)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(9)  ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/267/oj

(10)  Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(11)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L 188, 15.7.2022, str. 1).

(12)  Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022, str. 15).

(13)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2139 z dne 4. junija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev (UL L 442, 9.12.2021, str. 1).

(14)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2178 z dne 6. julija 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo vsebine in prikaza informacij, ki jih morajo razkriti podjetja, za katera se uporablja člen 19a ali 29a Direktive 2013/34/EU, o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih, ter metodologije za izpolnjevanje te obveznosti razkritja (UL L 443, 10.12.2021, str. 9).

(15)  Obvestilo Komisije o razlagi nekaterih pravnih določb delegiranega akta o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji EU v zvezi s poročanjem o sprejemljivih gospodarskih dejavnostih in sredstvih (2022/C 385/01) (UL C 385, 6.10.2022, str. 1).

(16)  https://finance.ec.europa.eu/system/files/2021-07/sustainable-finance-taxonomy-article-8-faq_en.pdf

(17)  Direktiva 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin (UL L 330, 15.11.2014, str. 1).

(18)  Dokument služb Komisije, objavljen na spletu decembra 2021 (posodobljen januarja 2022).

(19)  Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019, str. 1).

(20)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(21)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2022/1214 z dne 9. marca 2022 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 glede gospodarskih dejavnosti v nekaterih energetskih sektorjih in Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti (UL L 188, 15.7.2022, str. 1).

(22)  V skladu s časovnim razporedom iz člena 10 delegiranega akta o razkritjih, tudi v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z jedrsko energijo in zemeljskim plinom, finančna podjetja do 31. decembra 2023 razkrivajo le elemente, ki se zahtevajo v skladu s členom 10(3) ter se nanašajo na sprejemljivost in nesprejemljivost za taksonomijo glede dejavnosti, povezanih z jedrsko energijo in zemeljskim plinom, v predlogah 1, 4 in 5 iz Priloge XII k delegiranemu aktu o razkritjih, ki se nanašajo na poročanje o sprejemljivosti za taksonomijo, kot je navedeno v členu 8(8) navedenega akta. Finančna podjetja od 1. januarja 2024 razkrivajo tudi deleže usklajenosti s taksonomijo za dejavnosti, povezane z jedrsko energijo in zemeljskim plinom, v predlogah 2 in 3 iz Priloge XII k delegiranemu aktu o razkritjih, kot je navedeno v členu 8(8) navedenega akta. Finančna podjetja v svojih ključnih kazalnikih uspešnosti izračunajo dejavnosti, povezane z jedrsko energijo in zemeljskim plinom, z uporabo najnovejših razpoložljivih podatkov in ključnih kazalnikov uspešnosti svojih nasprotnih strank v skladu s členom 8(4), drugi pododstavek, delegiranega akta o razkritjih.

(23)  Za več informacij glej odgovor na vprašanje 1 iz prvega obvestila Komisije.

(24)  Glej člen 5 o prenosu direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti.

(25)  Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

(26)  Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (prenovitev) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(27)  Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

(28)  V členu 8(1) uredbe o taksonomiji je pojasnjeno, da „[v]sako podjetje, za katero velja obveznost objave nefinančnih informacij na podlagi člena 19a ali člena 29a Direktive 2013/34/EU, v svojo izjavo o nefinančnem poslovanju ali konsolidirano izjavo o nefinančnem poslovanju vključi informacije o tem, kako in v kolikšni meri so dejavnosti podjetja povezane z gospodarskimi dejavnostmi, ki se štejejo kot okoljsko trajnostne […]“.

(29)  Glej odgovor na vprašanje 3 v tem obvestilu, v katerem je podrobno opisano postopno uvajanje standardov poročanja v skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti.

(30)  Glej na primer uvodno izjavo 11 delegiranega akta o podnebju ter oddelke 3.6, 3.10, 3.13, 4.5, 4.6, 4.7, 4.18, 4.19, 4.22 in 4.23 Priloge I k delegiranemu aktu o podnebju v zvezi s proizvodnjo in dejavnostmi, povezanimi z energijo.

(31)  Za več informacij o pojmu prostovoljno poročanje glej vprašanje 7 iz prvega obvestila Komisije.

(32)  Za več informacij glej dokument služb Komisije z naslovom „Pogosta vprašanja: kako bi morala finančna in nefinančna podjetja poročati o gospodarskih dejavnostih in sredstvih, sprejemljivih za taksonomijo, skladno z delegiranim aktom o razkritjih v skladu s členom 8 uredbe o taksonomiji?“, zlasti opombo 35 kot del odgovora na vprašanje 31.

(33)  Dodatne smernice o prostovoljnem poročanju in uporabi ocen za poročanje o upravičenosti v prvem letu ali letih poročanja so na voljo v Dodatku, ki ga je pripravila platforma za trajnostno financiranje: https://finance.ec.europa.eu/system/files/2021-12/sustainable-finance-taxonomy-eligibility-reporting-voluntary-information_en.pdf.

(34)  ESMA/2015/1415sl – Smernice organa ESMA o alternativnih merilih uspešnosti poslovanja.

(35)  ESMA32-51-370 – Vprašanja in odgovori o Smernicah organa ESMA o alternativnih merilih uspešnosti poslovanja z dne 1. aprila 2022 (upoštevajte, da se ta dokument lahko posodobi, zato se je treba vedno sklicevati na njegovo najnovejšo različico, ki je na voljo na spletišču organa ESMA na naslovu https://www.esma.europa.eu/).

(36)  V skladu s tehničnimi merili za pregled za nebistveno škodovanje prilagajanju podnebnim spremembam mora gospodarski subjekt za nove in obstoječe dejavnosti, ki uporabljajo novozgrajena fizična sredstva, vključiti prilagoditvene rešitve, ki zmanjšujejo največja opredeljena fizična podnebna tveganja, pomembna za navedeno dejavnost, v fazi zasnove in gradnje ter jih izvesti pred začetkom operacij.

(37)  V zvezi z dejavnostmi, ki omogočajo bistven prispevek k prilagajanju podnebnim spremembam, kot so nekatere vrste inženiringa, zavarovanja in izobraževanja, bi se lahko poročalo o ključnem kazalniku uspešnosti za prihodke za prilaganje podnebnim spremembam, ne pa tudi za blažitev podnebnih sprememb, saj za take dejavnosti niso na voljo merila za bistven prispevek za blažitev podnebnih sprememb.

(38)  Kadar dejavnost iz prejšnjega stavka ni omogočitvena, bi bilo treba o ključnem kazalniku uspešnosti za prihodke v okviru cilja blažitve podnebnih sprememb poročati v ločeni vrstici brez oznake E. V vseh primerih bi se moralo podjetje izogibati dvojnemu štetju v skladu z oddelkom 1.2.2.2 Priloge I. Ključni kazalnik uspešnosti, o katerem se poroča v stolpcu 4, bi moral biti enak številu v stolpcu 18.

(39)  Prihodki iz take dejavnosti bi bili v števcu ključnega kazalnika uspešnosti za prihodke pripoznani šele po tem, ko zadevna dejavnost postane usklajena s taksonomijo.

(40)  Glej delegirani akt o podnebju, Priloga I, oddelek 3.3 „Proizvodnja nizkoogljičnih tehnologij za promet“.

(41)  Ko se določijo tehnična merila za pregled za bistven prispevek k doseganju teh ciljev, bodo morda potrebne dodatne naložbe v osnovna sredstva, da bo dejavnost bistveno prispevala k doseganju teh ciljev.

(42)  Za več podrobnosti glej vprašanje 1 iz prvega obvestila Komisije.

(43)  Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 o dopolnitvi Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev enotne elektronske oblike poročanja (UL L 143, 29.5.2019, str. 1).

(44)  Glej opis postopne uporabe v odgovoru na vprašanje 3 iz tega obvestila.

(45)  V skladu s členom 40a(1), tretji pododstavek, računovodske direktive, kakor je bila spremenjena z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti.

(46)  Finančno podjetje razkrije delež zelenih sredstev/delež zelenih naložb na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti za prihodke podjetij, v katera se vlaga, in delež zelenih sredstev/delež zelenih naložb na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva teh podjetij v skladu z oddelkom 1.2 Priloge III, točko (a) četrtega odstavka oddelka 1.2.1 Priloge V, prvim odstavkom oddelka 2.4 Priloge VII in četrtim odstavkom oddelka 1 Priloge IX.

(47)  Zadnji odstavek člena 7(4) delegiranega akta o razkritjih.

(48)  Glej zadnje odstavke oddelka 1.2.3.2 Priloge I.

(49)  Glej zadnji odstavek oddelka 1.2.3.1 Priloge I.

(50)  V opisu zadevne dejavnosti je dodan naslednji stavek: „Gospodarska dejavnost v tej kategoriji je omogočitvena dejavnost iz člena 11(1), točka (b), Uredbe (EU) 2020/852, če izpolnjuje tehnična merila za pregled iz tega oddelka.“

(51)  Zadnji odstavek oddelka 1.1.2.2 in četrti odstavek oddelka 1.1.3.2 Priloge I.

(52)  Stroški notranje prodaje/potrošnje dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, se lahko štejejo za naložbe v obratna sredstva iz točke (c) oddelka 1.1.3.2 Priloge I.

(53)  Priporočljivo je, da podjetja svoje načrte za naložbe v osnovna sredstva vključijo v svoje načrte prehoda iz direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti.

(54)  V tretjem odstavku odgovora na vprašanje 11 iz prvega obvestila Komisije se sklic na oddelek 1.1.3.2 nanaša na oddelek 1.1.2.2 Priloge I.