This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023PC0798
Recommendation for a COUNCIL DECISION authorising the opening of negotiations between the European Union and the Swiss Confederation on institutional solutions for EU-Switzerland agreements related to the internal market, on agreements that form the basis for Switzerland’s permanent contribution to the Union’s cohesion and for Switzerland’s association to Union programmes
Priporočilo SKLEP SVETA o odobritvi začetka pogajanj med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnih rešitvah za sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, ter o sporazumih, ki sta podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji Unije in pridružitev Švice programom Unije
Priporočilo SKLEP SVETA o odobritvi začetka pogajanj med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnih rešitvah za sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, ter o sporazumih, ki sta podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji Unije in pridružitev Švice programom Unije
COM/2023/798 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.12.2023
COM(2023) 798 final
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnih rešitvah za sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, ter o sporazumih, ki sta podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji Unije in pridružitev Švice programom Unije
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Razlogi
EU in Švica sta tesno povezani z gospodarskega, zgodovinskega, kulturnega, družbenega in političnega vidika. EU je največja trgovinska partnerica Švice, Švica pa je četrta največja trgovinska partnerica EU. V Švici živi več kot 1,3 milijona državljanov EU, v EU pa živi malo manj kot 450 000 državljanov Švice. Vsak dan nekaj sto tisoč obmejnih delavcev prečka mejo med EU in Švico v obe smeri.
EU in Švica sta povezani z več dvostranskimi sporazumi. Švica prek sporazumov o prostem pretoku oseb, kopenskem prometu, zračnem prometu, trgovini s kmetijskimi proizvodi in vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti sodeluje na notranjem trgu EU 1 . Švica je tudi pridružena schengenska država. Tradicionalno je močna partnerica na področju raziskav in inovacij. Med krizo zaradi COVID-19 se je sodelovanje med EU in Švico glede čezmejne ogroženosti zdravja povečalo. Švica je tudi zelo povezana z elektroenergetskim omrežjem EU.
Čeprav imata EU in Švica tesne odnose, jih tudi ovira več dolgotrajnih strukturnih težav v obstoječih sporazumih, povezanih z notranjim trgom, zlasti:
–pomanjkanje enotne razlage in uporabe prava Unije na področjih notranjega trga, na katerih sodeluje Švica,
–odsotnost obveznosti Švice za dinamično usklajevanje s pravom Unije,
–odsotnost učinkovitega mehanizma za reševanje sporov, v katerem ima Sodišče Evropske unije vlogo v zvezi s pravom Unije,
–odsotnost enakih konkurenčnih pogojev za podjetja iz EU in Švice, zlasti ker pravila o državni pomoči niso vključena v sporazume, povezane z notranjim trgom,
–odsotnost rednega in pravičnega finančnega prispevka za socialno in ekonomsko kohezijo EU.
Ozadje
EU in Švica sta se med letoma 2014 in 2021 pogajali o institucionalnem okvirnem sporazumu, s katerim naj bi rešili različne strukturne težave, ki ovirajo odnose med EU in Švico. V skladu s pogajalskimi smernicami Sveta iz leta 2014 2 bi institucionalni okvirni sporazum zagotovil enoten okvir upravljanja, prek katerega bi se upravljali obstoječi sporazumi, povezani z notranjim trgom, in zagotavljala njihova pravilna uporaba. Institucionalni okvirni sporazum bi zagotovil tudi okvir upravljanja za dodatne sporazume, povezane z notranjim trgom, vključno s sporazumi, za katere je Svet odobril pogajanja, zlasti o varnosti hrane (2003 in 2008) in električni energiji (2006). Poleg tega bi zagotovil okvir upravljanja za sporazum o zdravju, za katerega je Svet odobril pogajanja leta 2008.
Pogajalci so novembra 2018 dosegli dogovor o osnutku besedila institucionalnega okvirnega sporazuma na tehnični ravni. Ker je zvezni svet zavrnil potrditev osnutka besedila, so se pogajanja o drugih sporazumih ustavila, saj sta Svet v svojih sklepih z dne 19. februarja 2019 in Evropski parlament v svojem priporočilu z dne 26. marca 2019 sklenitev novih sporazumov o dostopu do trga ali izboljšanih pogojev v okviru obstoječih sporazumov pogojila s sklenitvijo institucionalnega okvirnega sporazuma. Švicarski zvezni svet se je 26. maja 2021 kljub nadaljnjim poskusom poiskati rešitev odločil, da enostransko prekine pogajanja o institucionalnem okvirnem sporazumu.
Zvezni svet je 25. februarja 2022 predlagal ponovni začetek pogajanj o širokem svežnju ukrepov v zvezi z dvostranskimi odnosi med EU in Švico, pri čemer bi se institucionalna vprašanja rešila v okviru obstoječih in prihodnjih sporazumov, povezanih z notranjim trgom, in ne v okviru horizontalnega sporazuma. Predstavniki Komisije so med marcem 2022 in novembrom 2023 opravili pripravljalne pogovore s Švico, da bi ugotovili, ali bi Komisija lahko sprejela predloge zveznega sveta kot podlago za priporočilo za ponoven začetek pogajanj.
Ti pogovori so privedli do skupnega dogovora, ki odraža politično razumevanje obeh strani glede nadaljnjih korakov za prihodnja pogajanja ter opredeljuje sestavne dele in parametre širokega pogajalskega svežnja ter cilje za kompromis in rešitve v zvezi s ključnimi institucionalnimi in sektorskimi točkami. Ta skupni dogovor je Švicarski zvezni svet potrdil 8. novembra 2023, Evropska komisija pa 21. novembra 2023. Obe strani sta se zavezali, da bosta skupni dogovor uporabili kot podlago za zadevna pogajalska mandata, za katera si bosta prizadevali, in se strinjali o skupni ambiciji, da se pogajanja zaključijo v letu 2024.
Švicarski zvezni svet se je zdaj posvetoval s švicarskim parlamentom in kantoni o novem pogajalskem mandatu.
Med pripravljalnimi pogovori je potekalo redno obveščanje držav članic (Delovna skupina za Efto 3 ) in Evropskega parlamenta (odbor AFET in delegacija DEEA 4 ). Evropski parlament je v resoluciji z dne 4. oktobra 2023 pozval k čimprejšnjemu zaključku pogovorov, hitremu sprejetju pogajalskih mandatov ter zaključku pogajanj v mandatih sedanje Komisije in Evropskega parlamenta.
Cilji
EU si s pogajanji o širokem svežnju ukrepov v zvezi z dvostranskimi odnosi s Švico prizadeva vzpostaviti enakovredne pravice za državljane in enake konkurenčne pogoje za podjetja. V ta namen je treba obravnavati dolgotrajna strukturna vprašanja in vzpostaviti novo ravnotežje pravic in obveznosti za EU in Švico v okviru medsebojno povezanih sporazumov o dostopu do trga, hkrati pa vzpostaviti pravno varnost in enoten pristop na področjih notranjega trga, na katerih sodeluje Švica, ter razširiti oprijemljive koristi za državljane in podjetja iz EU in Švice. Zato bi morali obstoječi in prihodnji sporazumi, povezani z notranjim trgom, temeljiti na načelu nediskriminacije med državljani in enakih konkurenčnih pogojih za podjetja.
Ti sporazumi bi morali vključevati institucionalne določbe, ki odražajo naslednja bistvena načela in elemente:
–enotno razlago in uporabo pravnega reda Unije: obveznost enotne razlage in uporabe pravnega reda Unije na celotnem notranjem trgu, vključno z določbami o državni pomoči. To zahteva, da se sporazumi s Švico in akti Unije, na katere se sklicujejo sporazumi, razlagajo in uporabljajo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, tako pred podpisom ustreznega sporazuma kot po njem,
–dinamično usklajevanje: obveznost pogodbenic, da zagotovita dinamično prilagajanje sporazumov s Švico, ki so povezani z notranjim trgom, razvijajočemu se pravnemu redu Unije, in sicer z ustreznim postopkom odločanja in skrajnim rokom za prilagoditev zadevnega pravnega reda Unije v švicarski pravni red,
–reševanje sporov: učinkovit mehanizem za reševanje sporov, ki varuje pristojnost Sodišča Evropske unije za razlago prava Unije. V ta namen bi bilo treba ustanoviti neodvisno arbitražno sodišče za reševanje sporov. Kadar uporaba določb sporazumov vključuje pojme prava Unije, bi moralo biti arbitražno sodišče obvezano predložiti vprašanje Sodišču Evropske unije, ki sprejme odločitev, ki je za arbitražno sodišče pravno zavezujoča,
–medsebojno povezanost sporazumov: postopek, ki ga je treba uporabiti, če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ne spoštuje odločitve arbitražnega sodišča, vključno z možnostjo, da ta pogodbenica sprejme sorazmerne in učinkovite izravnalne ukrepe v okviru zadevnega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma, povezanega z notranjim trgom, vključno z delno ali popolno začasno prekinitvijo takega sporazuma ali sporazumov. Obstoječe določbe o odpovedi, ki povezujejo sporazume med EU in Švico, sklenjene aprila 2002, bi bilo treba ohraniti,
–v prihodnost usmerjeno naravo institucionalnih rešitev: institucionalne določbe, dogovorjene v pogajanjih, bi se morale uporabljati za obstoječe in prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom, ter biti v njih identične, ob upoštevanju tehnično utemeljenih prilagoditev.
Navedene institucionalne določbe bi bilo treba vključiti v prihodnja sporazuma o električni energiji in varnosti hrane, o katerih so bila leta 2018 pogajanja prekinjena do zaključka pogajanj o institucionalnem okvirnem sporazumu, ter v vse prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom. Poleg tega bi se morale te določbe smiselno uporabljati v prihodnjem sporazumu o zdravju, ki bi določal sodelovanje Švice v mehanizmih in mrežah EU. Cilji sporazuma o električni energiji bi morali biti spodbujanje trgovine z električno energijo, povečanje socialne blaginje, zagotavljanje stabilnosti omrežja in zanesljivosti oskrbe ter olajšanje prehoda na energetski sistem brez neto emisij. Cilj prihodnjega sporazuma o varnosti hrane bi moral biti prispevati k vzpostavitvi območja varnosti hrane med EU in Švico. Cilj sporazuma o zdravju bi moral biti spodbujanje sodelovanja v korist zdravja prebivalstva EU in Švice.
Uvedba institucionalnih določb v sporazum o prostem pretoku oseb bi morala privesti do znatnega izboljšanja pravic državljanov EU v Švici in državljanov Švice v EU, zlasti z vključitvijo Direktive 2004/38/ES o pravici državljanov EU in njihovih družin do prostega gibanja in prebivanja v EU 5 ter z uvedbo mehanizma za reševanje sporov v navedeni sporazum. V središču sporazuma bi morali biti nediskriminacija med državami članicami in vzajemnost. Izboljšati bi bilo treba pogoje za državljane EU in državljane Švice za pridobitev pravice do stalnega prebivanja. Spremembe sporazuma o prostem pretoku oseb bi morale tudi bolje opredeliti obstoječe švicarske spremljevalne ukrepe za Direktivo 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo 6 in poznejši razvoj pravnega reda Unije na tem področju. Morda se bo treba dogovoriti o posebnih omejenih izjemah.
Uvedba institucionalnih določb v sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga ne bi smela spremeniti področja uporabe navedenega sporazuma, ki vključuje mednarodni prevoz potnikov razen švicarskega izključno notranjega prevoza (tj. nacionalnega prevoza na dolge razdalje ter regionalnega in lokalnega prevoza). Morda se bo treba dogovoriti o posebnih omejenih izjemah.
Cilj EU je tudi vzpostavitev stalnega, pravno zavezujočega mehanizma za redni, medsebojno dogovorjen in pošten finančni prispevek Švice h koheziji EU kot del novega ravnotežja pravic in obveznosti. Poleg tega bi bilo treba določiti načelo, da bi morala Švica prispevati k stroškom razvoja, delovanja in vzdrževanja katerega koli informacijskega sistema EU, do katerega ima dostop.
EU si bo v pogajanjih prizadevala vzpostaviti ustrezne ureditve za pridružitev Švice programom Unije, zlasti programu Obzorje Evropa, programu Euratoma za raziskave in usposabljanje, dejavnostim Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, programu Digitalna Evropa, programu Erasmus+ ter komponenti Copernicus vesoljskega programa in dejavnosti EU ali njenim delom.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Institucionalne določbe ne bi spremenile ciljev različnih sporazumov, vendar bi zagotovile doslednejšo in enotnejšo uporabo pravnega reda Unije za vse dele notranjega trga, v katerih sodeluje Švica, ali na področjih politik, za katera se je Švica zavezala k dinamičnemu usklajevanju. V središče različnih sporazumov bi bili postavljeni načeli nediskriminacije državljanov EU in enakih pogojev za podjetja iz EU in Švice.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Pogajanja o širokem svežnju ukrepov v zvezi z dvostranskimi odnosi med EU in Švico bi prispevala k doseganju ciljev politike Unije na naslednjih področjih politike:
–pravosodje, temeljne pravice in zaposlovanje,
–podjetništvo in industrija,
–zdravje,
–promet,
–energetika,
–varnost hrane,
–trgovina,
–enotni trg,
–konkurenca.
Poleg tega bi sporazum o pridružitvi Švice programom Unije prispeval k uresničevanju ciljev politike Unije na naslednjih področjih politike:
–izobraževanje in usposabljanje,
–raziskave in inovacije,
–digitalno gospodarstvo in družba,
–vesolje.
Vzpostavitev pravno zavezujočega okvira za finančni prispevek Švice k ekonomski in socialni koheziji EU bi dolgoročno prispevala k doseganju ciljev politike Unije na tem področju politike, nenazadnje z zagotavljanjem pravne varnosti in predvidljivosti.
Nazadnje bi pogajanja z zagotovitvijo, da Švica ustrezno prispeva k upravljanju in delovanju programov in agencij, v katerih sodeluje, ter informacijskih sistemov, do katerih ima dostop, zagotovila zaščito finančnih interesov Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga za sklep je člen 218(3) in (4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa postopek za pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ter njihovo sklenitev. Poleg tega bi se moral za zadeve, ki spadajo v okvir Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, uporabljati člen 101 Pogodbe Euratom (sporazum Euratom).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Ni relevantno (izključna pristojnost).
•Sorazmernost
Sklep je sorazmeren s ciljem spodbujanja cilja vzpostavitve pravne varnosti in enotnosti pristopa na področjih notranjega trga, na katerih sodeluje Švica, ter zagotavljanja, da mora vsak, ki sodeluje na notranjem trgu EU, spoštovati ista pravila in obveznosti.
•Izbira instrumenta
Instrument je določen v členu 218(3) in (4) PDEU.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z deležniki
Ni relevantno.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Ni relevantno.
•Ocena učinka
Ni relevantno.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ni relevantno.
•Temeljne pravice
Ni relevantno.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
EU predvideva sporazume, ki bodo vplivali na proračun EU.
To zadeva sporazum o pridružitvi Švice programu Obzorje Evropa, programu Euratoma za raziskave in usposabljanje, dejavnostim Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, programu Digitalna Evropa in programu Erasmus+ ter sodelovanje Švice v komponenti Copernicus vesoljskega programa EU. Predlagani sporazum bo določal poštene in uravnotežene pogoje glede finančnega prispevka Švice za programe Unije, v katerih bi sodelovala, vključno s splošnimi upravnimi stroški za upravljanje teh programov. Sporazum bo vključeval klavzulo o vzajemnosti, s katero se bo, kolikor je mogoče, pravnim subjektom s sedežem v Uniji zagotovil dostop do sodelovanja v enakovrednih raziskovalnih in inovacijskih programih Švice, in sicer v skladu s pogoji, določenimi v domači zakonodaji Švice.
To zadeva tudi sporazume o vzpostavitvi mehanizma za finančni prispevek Švice k stroškom razvoja, delovanja in vzdrževanja katerega koli informacijskega sistema Unije, do katerega ima Švica dostop. Vzpostavljene bodo tudi ureditve za prispevek Švice k stroškom agencij in organov Unije, v katerih bi sodelovala.
Natančne proračunske posledice bodo odvisne od izida pogajanj.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Pogajalski proces naj bi se začel leta 2024. Evropska komisija in Švica sta med pripravljalnimi pogovori izrazili skupno ambicijo, da se pogajanja zaključijo v letu 2024, nato pa bi bilo treba podpisati in skleniti različne sporazume.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Komisija priporoča, naj:
–Svet sprejme sklep o pooblastitvi Evropske komisije za začetek in vodenje pogajanj s Švico o širokem svežnju ukrepov v zvezi z dvostranskimi odnosi s Švicarsko konfederacijo,
–Svet sklepu Sveta priloži pogajalske smernice,
–Svet nadomesti in razveljavi Sklep Sveta 6176/14 o pooblastitvi za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnem okviru, ki velja za dvostranske odnose,
–Svet določi posebni odbor, v posvetovanju s katerim je treba voditi pogajanja,
–Svet sklep naslovi na pogajalca.
Priporočilo
SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnih rešitvah za sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, ter o sporazumih, ki sta podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji Unije in pridružitev Švice programom Unije
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 101 Pogodbe,
ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Svet je februarja 2014 ugotovil, da so se odnosi med Unijo in Švico razvili v smeri višje stopnje integracije. Švica je že dobila dostop do številnih sektorjev, povezanih z notranjim trgom, predvidena pa so bila tudi pogajanja, na podlagi katerih bi se povečalo sodelovanje Švice na notranjem trgu.
(2)Svet je zato pooblastil Evropsko komisijo za pogajanja o institucionalnem okvirnem sporazumu, s katerim bi se v obstoječe in prihodnje sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, uvedle institucionalne določbe.
(3)Novembra 2018 sta Evropska komisija in Švica dokončali osnutek besedila institucionalnega okvirnega sporazuma, vendar so se pogajanja o več vprašanjih, vključno s prostim pretokom oseb, nadaljevala.
(4)Švica je maja 2021 po nadaljnjih izmenjavah z Evropsko komisijo enostransko prekinila pogajanja o institucionalnem okvirnem sporazumu.
(5)Zvezni svet je februarja 2022 predstavil alternativno pot naprej, ki jo sestavlja širok sveženj ukrepov v zvezi z dvostranskimi odnosi med EU in Švico, vključno z novim pristopom glede institucionalnih elementov. Ti institucionalni elementi bi bili vključeni v vsak dvostranski sporazum, povezan z notranjim trgom, in ne v horizontalni sporazum. Evropska komisija in Švica sta marca 2022 začeli pripravljalne pogovore, da bi ugotovili, ali bi lahko obe strani ponovno začeli pogajanja na tej podlagi.
(6)Komisija je glede na izid pripravljalnih pogovorov ter na podlagi mandata iz leta 2014 za institucionalni okvirni sporazum in prejšnjih mandatov za sporazume o električni energiji, zdravju, varnosti hrane ter sodelovanju Švice v agencijah Evropske unije za vesoljski program in za železnice predlagala ponovni začetek pogajanj o širokem svežnju.
(7)Široki sveženj bi vključeval:
–institucionalne določbe, ki bi bile vključene v obstoječe in prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom, ter bi zagotavljale dinamično usklajevanje s pravnim redom Unije, enotno razlago in uporabo ter reševanje sporov,
–določbe o državni pomoči, ki bi bile vključene v obstoječe in prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom,
–nova sporazuma o električni energiji in zdravju ter posodobljen in razširjen sporazum o varnosti hrane,
–sporazum, ki Švici omogoča sodelovanje v programih Unije,
–sporazum, ki Švici omogoča sodelovanje v Agenciji Evropske unije za vesoljski program,
–sporazum, ki zagotavlja stalni finančni prispevek Švice k zmanjšanju ekonomskih in socialnih razlik v Evropski uniji, ter
–druge elemente, kot je finančni prispevek Švice za dostop do informacijskih sistemov in njihovo uporabo.
(8)Za zagotovitev homogenosti in enakih konkurenčnih pogojev za subjekte na notranjem trgu bi bilo treba sporazume, povezane z notranjim trgom, in akte Unije, na katere se sklicujejo ti sporazumi, uporabljati v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije. To bi moralo zajemati vso sodno prakso, tako tisto pred zaključkom pogajanj kot po njem.
(9)Ob nadaljnjem sodelovanju Švice na notranjem trgu in njegovi morebitni širitvi se predpostavlja, da so pravila, ki se uporabljajo za odnose s Švico na področjih, ki jih zajemajo sporazumi, enaka tistim, ki se uporabljajo na notranjem trgu, in da se njihova razlaga in uporaba ne moreta razlikovati.
(10)Poleg tega homogenost zahteva, da se sedanje in prihodnje pravo Unije na področjih, ki jih zajemajo navedeni sporazumi, vključi v sporazume, ko se sprejme ali ko se razvije ali spremeni. V ta namen bi bilo treba določiti postopek za vključitev, vključno s skrajnim rokom za izvedbo.
(11)Ustanoviti bi bilo treba neodvisno arbitražno sodišče za reševanje sporov. Arbitražno sodišče bi moralo Sodišču Evropske unije predložiti vprašanje za zavezujočo odločitev, kadar uporaba določb sporazumov vključuje pojme prava Unije, vključno z morebitnimi izjemami in zaščitnimi ukrepi.
(12)V vse obstoječe in prihodnje sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, bi bilo treba vključiti identične institucionalne določbe, da se olajša usklajeno in skladno upravljanje sporazumov. Te institucionalne določbe bi bile vključene zlasti v naslednje obstoječe sporazume: sporazum o prostem pretoku oseb 7 , sporazum o zračnem prometu 8 , sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga 9 , sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti 10 , sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi 11 , vsi podpisani 21. junija 1999. Institucionalne določbe bi bile vključene tudi v prihodnja sporazuma o električni energiji in varnosti hrane. Smiselno bi se morale uporabljati v prihodnjem sporazumu o zdravju, kadar ta sporazum določa sodelovanje Švice v mehanizmih in mrežah EU.
(13)Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, bi bilo treba pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za države članice EU in Švico, vključiti v obstoječi sporazum o zračnem prometu in sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga ter v prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom, vključno s sporazumom o električni energiji. Poleg tega bi moral pregled vsake državne pomoči v Švici temeljiti na materialnih in postopkovnih pravilih, enakovrednih tistim, ki se uporabljajo v EU.
(14)Brez poseganja v obveznost vključitve sedanjega in prihodnjega prava Unije v sporazum o prostem pretoku oseb ter ob spoštovanju načel nediskriminacije med državami članicami in vzajemnosti se bo morda treba dogovoriti o posebnih omejenih prilagoditvah obstoječega pravnega reda Unije na področju prostega pretoka oseb. Nobene prilagoditve ne bi smele povzročiti zmanjšanja pravic, ki jih trenutno uživajo državljani EU na podlagi sporazuma o prostem pretoku oseb.
(15)Brez poseganja v obveznost vključitve sedanjega in prihodnjega prava Unije na področju napotitve delavcev v sporazum o prostem pretoku oseb se bo morda treba dogovoriti o posebnih omejenih prilagoditvah, da se upoštevajo posebnosti švicarskega trga dela in zagotovi uporaba navedenega sporazuma. Brez poseganja v načela nediskriminacije, upravičenosti in sorazmernosti bi morale biti te prilagoditve omejene na predhodno obveščanje o čezmejnem opravljanju storitev, da se olajša nadzor v posameznih sektorjih na podlagi ocen tveganja, polog finančnega jamstva za ponudnike storitev, ki niso izpolnili svojih predhodnih finančnih obveznosti, in zahteve za samozaposlene osebe v zvezi z zagotavljanjem jasno omejenih in natančno določenih dokumentov. Unija se lahko tudi strinja, da Švice ne bi smele zavezovati prihodnje spremembe pravnih instrumentov Unije na področju napotitve delavcev, če bi se z njimi znatno oslabila ali znižala raven varstva napotenih delavcev v zvezi s pogoji zaposlitve, zlasti osebnimi prejemki in nadomestili.
(16)Brez poseganja v obveznost vključitve sedanjega in prihodnjega prava Unije na področjih, ki jih zajema sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, bi se bilo mogoče dogovoriti o posebnih omejenih prilagoditvah na tem področju. To ne bi smelo spremeniti področja uporabe navedenega sporazuma, ki vključuje mednarodni prevoz potnikov razen švicarskega izključno notranjega prevoza (tj. nacionalnega prevoza na dolge razdalje ter regionalnega in lokalnega prevoza).
(17)Da bi utrdili in poglobili dolgoletno in uspešno sodelovanje med EU in Švico, zlasti na področjih raziskav in inovacij, izobraževanja, usposabljanja, mladine, športa in kulture ter drugih področjih skupnega interesa, bi moral sporazum omogočiti, da Švica v prihodnje bolj sistematično sodeluje v programih Unije. Ta sporazum bi določal splošne pogoje za sodelovanje Švice v katerem koli programu Unije.
(18)Dogovoriti bi se bilo treba tudi o posebnih pogojih za sodelovanje Švice v generaciji programov Unije za obdobje 2021–2027, zlasti v raziskovalnih in inovacijskih programih, dejavnostih Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, programu Digitalna Evropa, programu Erasmus+, programu EU za zdravje in komponenti Copernicus.
(19)Glede na sodelovanje Švice na notranjem trgu EU ter za spodbujanje stalne in uravnotežene krepitve gospodarskih in družbenih odnosov med njima bi morali EU in Švica vzpostaviti nov pravno zavezujoč mehanizem, ki bi omogočal redni, medsebojno dogovorjen in pošten finančni prispevek Švice za zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik med njunimi regijami. Ta novi pravno zavezujoč mehanizem bi moral biti pripravljen za naslednji večletni finančni okvir EU –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o širokem svežnju ukrepov v zvezi z dvostranskimi odnosi s Švicarsko konfederacijo.
Člen 2
Pogajalske smernice so določene v Prilogi.
Člen 3
Ta sklep nadomešča in razveljavlja Sklep Sveta 6176/14 o pooblastitvi za začetek pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnem okviru, ki velja za dvostranske odnose.
Člen 4
Pogajanja se vodijo v posvetovanju s/z [ime posebnega odbora], ki deluje kot posebni odbor v skladu s členom 218(4) PDEU, in na podlagi smernic iz Priloge.
Člen 5
Sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 20.12.2023
COM(2023) 798 final
PRILOGA
k
Priporočilu za SKLEP SVETA
o odobritvi začetka pogajanj med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o institucionalnih rešitvah za sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom, ter o sporazumih, ki sta podlaga za stalni prispevek Švice h koheziji Unije in pridružitev Švice programom Unije
PRILOGA
SMERNICE ZA POGAJANJA O INSTITUCIONALNIH DOLOČBAH ZA SPORAZUME MED EU IN ŠVICO, POVEZANE Z NOTRANJIM TRGOM, TER O SPORAZUMIH, KI STA PODLAGA ZA STALNI PRISPEVEK ŠVICE H KOHEZIJI UNIJE IN PRIDRUŽITEV ŠVICE PROGRAMOM UNIJE
1.Institucionalne določbe
1.1.Splošna načela
Skupni cilj pogodbenic bi moral biti zagotoviti homogenost in pravno varnost na notranjem trgu. V ta namen bi morala pogajanja privesti do dogovorjenih institucionalnih določb, ki bodo vključene v vse obstoječe in prihodnje sporazume med EU in Švico, povezane z notranjim trgom.
Ob upoštevanju tega cilja bi morale institucionalne določbe odražati naslednja bistvena načela in vključevati naslednje elemente:
–enotno razlago in uporabo pravnega reda Unije: obveznost enotne razlage in uporabe pravnega reda Unije na celotnem notranjem trgu, vključno z določbami o državni pomoči. To zahteva, da se sporazumi s Švico in akti Unije, na katere se sklicujejo sporazumi, razlagajo in uporabljajo v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije, tako pred podpisom ustreznega sporazuma kot po njem,
–dinamično usklajevanje: obveznost pogodbenic, da zagotovita dinamično prilagajanje sporazumov s Švico, ki so povezani z notranjim trgom, razvijajočemu se pravnemu redu Unije, in sicer z ustreznim postopkom odločanja in skrajnim rokom za prilagoditev zadevnega pravnega reda Unije v švicarski pravni red,
–reševanje sporov: učinkovit mehanizem za reševanje sporov, ki varuje pristojnost Sodišča Evropske unije za razlago prava Unije. V ta namen bi bilo treba ustanoviti neodvisno arbitražno sodišče za reševanje sporov. Kadar uporaba določb sporazumov vključuje pojme prava Unije, bi moralo biti arbitražno sodišče obvezano predložiti vprašanje Sodišču Evropske unije, ki sprejme odločitev, ki je za arbitražno sodišče pravno zavezujoča,
–medsebojno povezanost sporazumov: postopek, ki ga je treba uporabiti, če ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica ne spoštuje odločitve arbitražnega sodišča, vključno z možnostjo, da ta pogodbenica sprejme sorazmerne in učinkovite izravnalne ukrepe v okviru zadevnega sporazuma ali katerega koli drugega sporazuma, povezanega z notranjim trgom, vključno z delno ali popolno začasno prekinitvijo takega sporazuma ali sporazumov. Obstoječe določbe o odpovedi, ki povezujejo sporazume med EU in Švico, sklenjene aprila 2002, bi bilo treba ohraniti,
–v prihodnost usmerjeno naravo institucionalnih rešitev: institucionalne določbe, dogovorjene v pogajanjih, bi se morale uporabljati za obstoječe in prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom, ter biti v njih identične, ob upoštevanju tehnično utemeljenih prilagoditev.
1.2.Uporaba institucionalnih določb
1.2.1.Obstoječi sporazumi s Švico, povezani z notranjim trgom
Obstoječe sporazume s Švico, povezane z notranjim trgom, bi bilo treba spremeniti, tako da bodo vsebovali identične institucionalne določbe, dogovorjene v pogajanjih.
Zlasti bi bilo treba razmisliti o vključitvi institucionalnih določb, ki bodo rezultat pogajanj, v naslednje obstoječe sporazume, povezane z notranjim trgom:
–sporazum o prostem pretoku oseb,
–sporazum o zračnem prometu,
–sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga,
–sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi,
–sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti.
1.2.2.Prihodnji sporazumi s Švico, povezani z notranjim trgom
Institucionalne določbe, ki bodo predmet pogajanj, bi se morale po potrebi uporabljati tudi za vse prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom, ki bi se lahko sklenili s Švico, vključno s tistimi, za katere so pogajanja že odobrena, zlasti na področjih električne energije in varnosti hrane. Smiselno bi se morale uporabljati v prihodnjem sporazumu o zdravju, kadar ta sporazum določa sodelovanje Švice v mehanizmih in mrežah EU.
Pogajanja o sporazumih, ki Švici omogočajo dostop do dodatnih sektorjev notranjega trga, se ne bi smela zaključiti pred zaključkom pogajanj o institucionalnih določbah.
2.Državna pomoč
Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu, bi bilo treba pravila o državni pomoči, ki se uporabljajo za države članice EU in Švico, vključiti vsaj v sporazum o zračnem prometu in sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga ter v prihodnje sporazume, povezane z notranjim trgom, vključno s sporazumom o električni energiji. Poleg tega bi moral pregled vsake državne pomoči temeljiti na materialnih in postopkovnih pravilih, enakovrednih tistim, ki se uporabljajo v EU.
3.Prispevek Švice h koheziji Unije
Pogajanja bi morala zajemati tudi sporazum med EU in Švico, ki bo podlaga za redni, medsebojno dogovorjen in pošten prispevek Švice h koheziji Unije. Tak prispevek je osrednja protipostavka za sodelovanje Švice na notranjem trgu. Sporazum bi zato moral vzpostaviti dolgoročni finančni mehanizem za prispevek Švice k ekonomski in socialni koheziji v EU.
Prvi prispevek v okviru stalnega mehanizma bi moral vključevati dodatno finančno obveznost, ki bi zajemala obdobje med koncem leta 2024 in začetkom veljavnosti stalnega mehanizma. Ta obveznost bi morala ustrezno odražati raven partnerstva in sodelovanja Švice in EU v tem obdobju.
4.Sodelovanje v programih Unije
4.1.Splošna načela
Pogajanja bi morala zajemati samostojni sporazum, ki bi moral določati splošne pogoje za sodelovanje Švice v programih Unije.
Sporazum:
–bi moral zagotavljati pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi sodelovanja Švice v programih Unije,
–bi moral določati pogoje za sodelovanje v programih Unije, vključno z izračunom finančnih prispevkov za posamezne programe in njihove upravne stroške. Ti prispevki so namenski prejemki v skladu s členom 21(5) finančne uredbe,
–ne bi smel na Švico prenesti nobenega pooblastila za odločanje v zvezi s programi Unije, razen če je tako pooblastilo predvideno v ustreznem instrumentu Unije,
–bi moral jamčiti pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese.
Sporazum bi moral določati višino finančnega prispevka, ki ga Švica plača v splošni proračun Unije.
Sporazum bi moral določati pravila o dobrem finančnem poslovodenju v zvezi s financiranjem Unije. Zlasti bi moral sporazum določati ustrezno zaščito finančnih interesov Unije, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, tudi goljufij, izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij in izterjavo denarja. Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) lahko izvaja upravne preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem. Evropsko javno tožilstvo lahko preiskuje in preganja kazniva dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije.
Komisija bi morala med pogajanji oceniti možnost vključitve klavzule o začasni uporabi z retroaktivnim učinkom.
Sporazum bi moral določati pravila za sodelovanje Švice v strukturah upravljanja programov Unije pod pogoji iz ustreznega instrumenta Unije.
Sporazum bi moral predvideti možnost prihodnje pridružitve Švice drugim programom Unije prek protokola ali protokolov k sporazumu. Takšen protokol ali protokole bi moral po poenostavljenem postopku sprejeti organ, ustanovljen na podlagi sporazuma.
Sporazum bi moral biti skladen s povezanimi politikami in cilji EU.
4.2.Posebna načela
Protokol ali protokoli o sodelovanju v programu Obzorje Evropa, programu Euratoma za raziskave in usposabljanje, dejavnostih Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, programu Digitalna Evropa in programu Erasmus+ bi morali določati posebne pogoje za sodelovanje Švice v teh programih.
V zvezi s komponento Copernicus bi bilo treba določiti splošna načela in posebne pogoje za sodelovanje Švice v komponenti Copernicus vesoljskega programa in dejavnosti EU ali njenih delih v skladu z ustreznimi določbami uredbe o vesoljskem programu EU ter zlasti členom 3(c), členom 7 in členom 24 Uredbe.
5.Sporazum o prostem pretoku oseb
5.1.Prosti pretok oseb in dolgotrajno prebivanje
Brez poseganja v obveznost vključitve sedanjega in prihodnjega prava Unije v sporazum o prostem pretoku oseb ter ob spoštovanju načel nediskriminacije med državami članicami in vzajemnosti se bo morda treba dogovoriti o posebnih omejenih prilagoditvah obstoječega pravnega reda Unije na področju prostega pretoka oseb. Te bi se lahko nanašale na okrepljeno varstvo pred izgonom, stalno prebivanje za ekonomsko neaktivne državljane EU, zahteve glede biometričnih identifikatorjev na nacionalnih osebnih izkaznicah in obstoječe izjeme pri koordinaciji sistemov socialne varnosti 1 . Nobene prilagoditve ne bi smele povzročiti zmanjšanja pravic, ki jih trenutno uživajo državljani EU na podlagi sporazuma o prostem pretoku oseb. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti nediskriminacijo državljanov EU pri pridobivanju pravice do dolgotrajnega prebivanja. Morda bo treba upoštevati tudi opise ukrepov, ki so trenutno dovoljeni v skladu z ustreznim pravom Unije v zvezi s pravico do prebivanja oseb, ki nimajo pravice do stalnega prebivanja, ter obveznosti obveščanja za švicarske delodajalce o zaposlitvi delavcev in za samozaposlene iz EU, ki se registrirajo v Švici.
5.2.Napotitev delavcev
Brez poseganja v obveznost vključitve sedanjega in prihodnjega prava Unije na področju napotitve delavcev v sporazum o prostem pretoku oseb se bo morda treba dogovoriti o posebnih prilagoditvah, da se upoštevajo posebnosti švicarskega trga dela in zagotovi uporaba navedenega sporazuma. Brez poseganja v načela nediskriminacije, upravičenosti in sorazmernosti bi morale biti te prilagoditve omejene na predhodno obveščanje o čezmejnem opravljanju storitev, da se olajša nadzor v posameznih sektorjih na podlagi ocen tveganja, polog finančnega jamstva za ponudnike storitev, ki niso izpolnili svojih predhodnih finančnih obveznosti, in zahteve za samozaposlene osebe v zvezi z zagotavljanjem jasno omejenih in natančno določenih dokumentov. Unija se lahko tudi strinja, da Švice ne bi smele zavezovati prihodnje spremembe pravnih instrumentov Unije na področju napotitve delavcev, če bi se z njimi znatno oslabila ali znižala raven varstva napotenih delavcev v zvezi s pogoji zaposlitve, zlasti osebnimi prejemki in nadomestili.
6.Sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga
Brez poseganja v obveznost vključitve sedanjega in prihodnjega prava Unije na področjih, ki jih zajema sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, bi se bilo mogoče dogovoriti o omejenih posebnih prilagoditvah na tem področju. To ne bi smelo spremeniti področja uporabe navedenega sporazuma, ki vključuje mednarodni prevoz potnikov razen švicarskega izključno notranjega prevoza (tj. nacionalnega prevoza na dolge razdalje ter regionalnega in lokalnega prevoza).