EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 12.9.2023

COM(2023) 528 final

2023/0320(CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja ter spremembi Direktive 2011/16/EU

{SEC(2023) 308 final} - {SWD(2023) 301 final} - {SWD(2023) 302 final} - {SWD(2023) 303 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1. OZADJE PREDLOGA 

•Razlogi za predlog in njegovi cilji 

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Poleg tega unija kapitalskih trgov mobilizira čezmejne zasebne naložbe v podjetja vseh velikosti, kar dopolnjuje javno podporo in zmanjšuje odvisnost MSP od enega vira ali enega samega ponudnika financiranja.

Kot zadnje, a ne najmanj pomembno, Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta 6 , s katero je bilo vzpostavljeno enotno digitalno vstopno mesto, določa splošna pravila za spletno zagotavljanje informacij, postopke in podporne storitve, pomembne za delovanje notranjega trga, da bi lahko MSP neposredno uživala prednosti notranjega trga brez nepotrebnega dodatnega upravnega bremena. Informacije o davčnih določbah iz te direktive bi morale biti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 dostopne prek enotnega digitalnega vstopnega mesta tudi čezmejnim uporabnikom, in sicer v kategoriji L.5.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST 

•Pravna podlaga 

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost 

•Izbira instrumenta 

3.REZULTATI POSVETOVANJ Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENE UČINKA

•Rezultati posvetovanj z deležniki

Službe Komisije so v okviru širšega svežnja Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT) začele javno posvetovanje, ki je zajemalo tudi vidike, pomembne za MSP. Vsi prejeti prispevki so bili ustrezno upoštevani, tudi v zvezi z MSP.

Posvetovanje z deležniki MSP je bilo izvedeno na sestanku z mrežo odposlancev za MSP, ki je strokovna skupina, s katero se Komisija redno posvetuje, izmenjana pa so bila tudi mnenja o možnostih, predvidenih posebej za MSP, ki poslujejo čezmejno.

•Ocena učinka

Poročilo o oceni učinka, priloženo temu predlogu, temelji na osnutku poročila o oceni učinka, ki ga je pregledal Odbor za regulativni nadzor in o katerem se je razpravljalo na ustreznem sestanku 24. maja 2022. Odbor za regulativni nadzor je v mnenju z dne 26. maja 2023 navedel priporočila.

Ugotovljeno je bilo, da morajo biti pobude, ocenjene v poročilu, za katerega je Odbor za regulativni nadzor izdal pozitivno mnenje s pridržkom, predstavljene kot ločeni predlogi. Zato je v navedenem poročilu o oceni učinka ocenjen le učinek tega predloga.

Poročilo o oceni učinka k temu predlogu natančno predstavlja analizo o MSP iz pregledanega osnutka ocene učinka in vključuje priporočila Odbora za regulativni nadzor v zvezi s tem.

V poročilu je preučen učinek predloga na podlagi več možnosti politike, od katerih so ocenjene tri:

V okviru izhodiščnega scenarija (ohranitev obstoječega stanja) bi se ohranil sedanji okvir politike. To pomeni, da bi imela EU še naprej 27 različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb in za MSP z davčno prisotnostjo v drugih državah članicah ne bi bila ponujena nobena upravna poenostavitev. To bi še naprej oviralo dobro delovanje notranjega trga, saj bi se MSP še naprej soočala z nesorazmerno višjimi stroški izpolnjevanja obveznosti in neenakimi konkurenčnimi pogoji. V primerjavi z možnostmi politike bi to pomenilo gospodarsko izgubo zaradi še naprej premajhne udeležbe MSP na notranjem trgu.

Možnost 1: Neobvezni sistem uporabe davčnih pravil države sedeža za MSP s stalnimi poslovnimi enotami

Možnost je, da se v področje uporabe predloga vključijo samo MSP s stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, ne pa tudi MSP z odvisnimi družbami. Taka MSP bi imela prek stalnih poslovnih enot davčno prisotnost v eni ali več drugih državah članicah. Pri tej možnosti se predlaga, da se obdavčljivi izidi vsake stalne poslovne enote MSP izračunajo v skladu z veljavnimi pravili države sedeža, če se MSP odloči za uporabo tega sistema. MSP bi se morala izrecno odločiti za uporabo sistema. Da bi preprečili izogibanje pravilom, bi poleg njih veljala zahteva, da mora MSP, ki se odloči za ta sistem, uporabljati pravila države sedeža določeno minimalno obdobje, na primer pet let. Poleg tega bodo lahko MSP vsakih pet let brez omejitev podaljšala svojo izbiro, če bodo še naprej izpolnjevala zahteve za upravičenost. Namen upravičenosti, pa tudi določb o prenehanju, je odvračanje od zlorab in morebitnih praks davčnega načrtovanja, kot je nameren prenos sedeža v davčno jurisdikcijo z nizko davčno stopnjo. 

Možnost 2: Neobvezni sistem uporabe davčnih pravil države sedeža za MSP s stalnimi poslovnimi enotami in odvisnimi družbami.

Druga možnost pa je, da se upravičenim MSP omogoči uporaba istega sklopa pravil za izračun obdavčljivih izidov tako stalnih poslovnih enot kot odvisnih družb. Podobno bi se ti nato izračunali na podlagi pravil, ki se uporabljajo v državi članici sedeža ali glavne uprave. S tem bi se področje uporabe predloga razširilo tudi na skupine subjektov. Analiza tehničnih elementov je enaka kot pri prvi možnosti, vendar so posledice različne, in sicer odvisno od tega, ali se skupna pravila uporabljajo za odvisne družbe ali stalne poslovne enote, saj so prva ločene pravne osebe, druge pa so del istega pravnega subjekta kot sedež.

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je prednostna možnost možnost 1. Izkazalo se je, da ni le uspešna pri doseganju specifičnih ciljev pobude, ampak izkazuje tudi učinkovitost, saj je njeno omejeno področje uporabe zamejeno tako, da vključuje samo tista MSP s stalnimi poslovnimi enotami v drugi državi članici, ki so dejansko v začetni fazi širitve.

Za MSP, ki morda načrtujejo širjenje čez mejo in jih pri tem zadržuje možnost visokih stroškov izpolnjevanja obveznosti, bi poenostavitev na splošno obravnavala cilje. Pravila za MSP, ki spadajo na področje uporabe, niso obvezna, zato jih lahko uporabljajo tista, ki jim lahko koristijo, kar bi moralo tem MSP prinesti učinkovitost. 

Pričakuje se lahko, da bodo MSP, ki se želijo širiti prek meja, to najverjetneje storila najprej prek stalne poslovne enote, namesto da bi takoj ustanovila ločen pravni subjekt v skladu s pravom družb drugih držav članic. Slednje bi pomenilo tudi dodatne stroške izpolnjevanja obveznosti. Zato bi bila ta možnost učinkovita tudi pri spodbujanju čezmejne širitve in zlasti pri odpravljanju davčnih ovir, ki bi lahko ovirale polno udeležbo MSP na notranjem trgu.

Ocena učinka vključuje analizo stroškov in koristi pobude, ki naj bi bila pozitivna. Med koristmi za MSP v okviru te možnosti lahko poenostavitve, ki bi jih uvedla pobuda, zmanjšajo sedanje stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti na podjetje in pričakuje se, da bodo spodbudile naložbe in rast z več čezmejnega poslovanja. Koristi se pričakujejo tudi na strani davčnih uprav, in sicer kot prvo z obravnavo informativnih davčnih napovedi, davčnih odmer in pobiranjem davkov prek točke „vse na enem mestu“, kot drugo pa z zmanjšanjem tveganja goljufij ali zlorab z obstojem enotnega sistema. Trenutno je možnost nepravilnosti in goljufije za davčnega zavezanca s stalnimi poslovnimi enotami v več državah članicah večja, kot če bi se davčni zavezanec ukvarjal z eno samo davčno upravo; revizije in kontrole bi bile enostavnejše in strožje.

Stroškov predloga ni mogoče natančno oceniti, ker predlog nima precedensa in ni specifičnih podatkov, ki bi jih bilo mogoče zanesljivo uporabiti za pripravo natančnih ocen. Kljub temu so v poročilu opisani potencialni stroški za MSP in davčne uprave, navedene pa so tudi nekatere ocene. Ocenjuje se, da so stroški majhni v primerjavi z ocenjenimi koristmi, ki izhajajo iz poenostavitve. Te ocene so na voljo v Prilogi 3 k poročilu o oceni učinka.

•Primernost in poenostavitev ureditve 

Namen predloga je zmanjšati regulativno breme za davčne zavezance in davčne uprave. Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti so breme za MSP in njihovo zmanjšanje bo velika prednost pri uvedbi pobude. Ocenjeno zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti je navedeno v poročilu o oceni učinka.

Za sorazmerno doseganje ciljev pobude je prednostna možnost možnost 1. MSP s stalnimi poslovnimi enotami v drugi(h) državi(-ah) članici(-ah) bodo imela možnost, da za izračun obdavčljivega izida svojih stalnih poslovnih enot uporabljajo davčna pravila države sedeža. Ta možnost izbire, ki je prepuščena davčnemu zavezancu, bi morala učinkovito zmanjšati regulativna bremena. MSP se bodo verjetno odločila za to možnost, kadar jim bo poenostavitev, ki jo ponujajo pravila, koristila. V nasprotnem primeru bodo še naprej uporabljala obstoječa pravila. Na ta način področje uporabe predloga zagotavlja, da ostajajo stroški izpolnjevanja obveznosti za MSP nizki. Kot zadnje, ker je predlog namenjen predvsem obravnavanju potreb čezmejnih podjetij, ki so davčno prisotna v več kot eni državi članici, številna mikropodjetja dejansko ne bodo vključena v področje uporabe. 

Tudi davčnim upravam, zlasti upravam držav članic gostiteljic, bi moralo koristiti pričakovano zmanjšanje delovne obremenitve, saj bodo vložitev informativne davčne napovedi, odmera in pobiranje davkov centralizirani v državi članici sedeža. Ta dodatna delovna obremenitev za slednje se bo do neke mere izravnala z manjšim številom sporov in postopkov, ki so trenutno posledica uporabe različnih sklopov pravil za isti dohodek ali transakcije.

•Temeljne pravice 

Pričakuje se, da ta predlog ne bo znatno vplival na temeljne pravice. Predlagani ukrepi so združljivi s pravicami, svoboščinami in načeli iz Listine EU o temeljnih pravicah 15. Člen 18 predloga bo izrecno zagotovil varstvo osebnih podatkov. Predlog bo z izenačitvijo konkurenčnih pogojev, odpravo čezmejnih ovir in zagotavljanjem večje davčne gotovosti prispeval tudi k preprečevanju vsakršne diskriminacije ali neupravičenega omejevanja svoboščin, povezanih z opravljanjem poslovnih dejavnosti.

4. PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za podrobnosti glej oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženo predlogu. Zaradi tega predloga niso predvidene večje proračunske posledice, saj so te posledice omejene na izmenjavo informacij med sedežem in državami članicami gostiteljicami.

5. DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja 

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga 

Nazadnje je sestavni del tega dejstvo, da lahko taka neobvezna uporaba pravil v omejenih primerih povzroči tveganje za izkrivljanje konkurence, saj lahko za primerljiva podjetja na koncu veljajo različna pravila obdavčitve. Vendar bodo koristi jasno odtehtale ta tveganja, zlasti pa bo sistem nadomestil dodatne in znatne stroške izpolnjevanja davčnih obveznosti, ki bi jih sicer imela MSP s stalnimi poslovnimi enotami.

2023/0320 (CNS)

Predlog

DIREKTIVA SVETA

o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja ter spremembi Direktive 2011/16/EU

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 115 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 9 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V Uniji trenutno ni skupnega pristopa k izračunu davčne osnove za podjetja. Podjetja EU morajo zato upoštevati pravila različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, odvisno od države članice, v kateri poslujejo.

(2)Soobstoj in medsebojno delovanje 27 različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb v Uniji povzročata zapletenost izpolnjevanja davčnih obveznosti in neenake konkurenčne pogoje za podjetja. To stanje bolj vpliva na MSP kot na večje davčne zavezance in je postalo očitnejše, saj sta globalizacija in digitalizacija gospodarstva znatno spremenili dojemanje meja in poslovnih modelov. Poskusi vlad, da bi se prilagodile tej novi realnosti, so privedli do razdrobljenega odziva držav članic, kar je povzročilo nadaljnja izkrivljanja na notranjem trgu. Poleg tega različni pravni okviri neizogibno povzročajo različne prakse davčnih uprav v državah članicah. To pogosto vključuje dolgotrajne postopke, za katere sta značilni nepredvidljivost in nedoslednost, ter visoke stroške izpolnjevanja obveznosti.

(3)Zaradi različnih načinov poslovanja na notranjem trgu so za različna podjetja potrebne različne rešitve za reševanje sedanjih izzivov, ki jih predstavlja njihovo čezmejno poslovanje. Za manjša podjetja, ki niso del skupine, je čezmejno širjenje težje kot za večja podjetja. Zato je za ta manjša podjetja soočanje z zapletenimi postopki in visokimi stroški izpolnjevanja obveznosti bolj obremenjujoče. Posledično je očitno, da mikro, mala in srednja podjetja v začetnih fazah širitve potrebujejo rešitev, kot je poenostavljen mehanizem za izračun njihovega obdavčljivega izida, kadar poslujejo čezmejno izključno prek stalnih poslovnih enot.

(4)Da bi odpravili davčno negotovost in težave pri spoštovanju pravil nepoznanega davčnega sistema pri poslovanju v drugi državi članici ali drugih državah članicah (kar je eden od ključnih dejavnikov, ki ovirajo širitev MSP v tujino), bi bilo treba obdavčljivi izid stalnih poslovnih enot izračunati na podlagi pravil države članice, v kateri je sedež (glavna uprava MSP) rezident za davčne namene. To pomeni tudi, da bi se še naprej uporabljala tudi načela, ki urejajo pripisovanje dohodka stalni poslovni enoti, določena v veljavni dvostranski konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, sklenjeni med državo članico stalne poslovne enote in državo članico sedeža. Za zagotovitev, da bodo vsa nova pravila vir poenostavitve za MSP, bi morala biti njihova uporaba neobvezna in torej prepuščena izbiri davčnega zavezanca.

(5)Da bi preprečili zlorabe na davčnem področju, so oblikovana posebna pravila proti davčnim zlorabam, na primer za obravnavanje tveganj izogibanja davkom, povezanih s prenosom davčnega rezidentstva MSP, in s tem za preprečitev, da bi se lokacija sedeža določila na podlagi davčnih razlogov. V skladu s tem bi bilo treba spremljati gibanje prometa, pripisanega stalni poslovni enoti ali stalnim poslovnim enotam, da se njihovo poslovanje ohrani kot sekundarna dejavnost glede na glavno dejavnost, ki bi jo moral opravljati sedež. Na ta način ne bi bilo mogoče zlorabljati pravil z vzpostavljanjem praznih sedežev, medtem ko se večina poslovnih dejavnosti izvaja v tujini. Prav tako bi morali veljati strogi pogoji za upravičenost do sistema davčne poenostavitve ter prenehanje in podaljšanje uporabe te možnosti. Taki pogoji bi morali biti povezani z zahtevami v zvezi s prometom sedeža v primerjavi s prometom stalnih poslovnih enot. Cilj bi bil dodatno poudariti, da je lahko poslovanje, ki se izvaja prek stalnih poslovnih enot, le razširitev glavne dejavnosti sedeža. Poleg tega bi morala imeti možnost uporabe okvira za davčno poenostavitev, ko je enkrat izbrana, obvezno trajanje uporabe, da se preprečijo primeri pogostega premikanja sedeža zaradi izkoriščanja občasnih in kratkoročnih davčnih ugodnosti.

(6)Mednarodni ladijski promet je poseben sektor dejavnosti, za katerega v več državah članicah veljajo posebni davčni režimi. Ti režimi večinoma zajemajo izračun davčne osnove na podlagi tonaže (tj. nosilne zmogljivosti) upravljanih ladij in ne na podlagi dejanskih dobičkov ali izgub, ki jih je imela družba. Na tej podlagi bi bilo treba MSP, ki ustvarjajo dohodek iz dejavnosti ladijskega prevoza, za katerega velja režim davka na tonažo, izključiti iz možnosti uporabe pravil za poenostavitev za MSP v zvezi s takšnim dohodkom, pripisanim stalni poslovni enoti. S to izključitvijo bi se izognili dodatnim zapletom, ki bi po pričakovanjih nastali zaradi medsebojnega delovanja okvira za poenostavitev davka za MSP in režimov davka na tonažo. Poleg tega bi se taki morebitni zapleti zdeli nesorazmerni glede na to, da v nekaterih državah članicah ni takih posebnih davčnih režimov. Noben drug sektor dejavnosti ne bi bil izključen iz področja uporabe direktive.

(7)Namen predloga je zagotoviti znatno poenostavitev postopkov, zato bi bilo treba vzpostaviti točko „vse na enem mestu“, pri čemer bi se vložitev informativnih davčnih napovedi, priprava davčne odmere in pobiranje davka, ki ga morajo plačati stalne poslovne enote, urejali prek enega samega davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: organ za vložitev), tj. davčnega organa v državi članici sedeža. Ob polnem spoštovanju suverenosti držav članic v davčnih zadevah bi revizije, pritožbe in postopki reševanja sporov ostali predvsem v nacionalni pristojnosti in v skladu s postopkovnimi pravili zadevne države članice. Za podporo delovanju točke „vse na enem mestu“ bi bilo ključno zagotoviti skupne revizije, ki bi državi članici sedeža nalagale obveznost sodelovanja, če davčni organ stalne poslovne enote zahteva revizijo, ki zajema izračun obdavčljivega izida davčnega zavezanca.

(8)Da bi preprečili razdrobljenost področja uporabe, ki bi bila lahko posledica nacionalnih posebnosti, so v področje uporabe zajeta MSP, ki so opredeljena v Direktivi 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 11 .

(9)Da bi lahko zadevne države članice pravočasno dostopale do ustreznih davčnih informacij, bi se morale te izmenjevati avtomatično prek skupnega komunikacijskega omrežja, ki ga je razvila Unija. Direktivo Sveta 2011/16/EU 12 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(10)Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila za zagotovitev enotnih pogojev za sporočanje in izmenjavo ustreznih informacij za davčne namene med državami članicami, za pobiranje in prenos davkov ter za pregled delovanja sistema davčne poenostavitve. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 13 .

(11)Poleg tega bi morale biti informacije o davčnih določbah iz te direktive dostopne prek enotnega digitalnega vstopnega mesta v skladu z Uredbo (EU) 2018/1724 14 , da bi lahko MSP neposredno uživala koristi notranjega trga brez nepotrebnega dodatnega upravnega bremena. Enotno digitalno vstopno mesto zagotavlja vse na enem mestu za čezmejne uporabnike za spletno zagotavljanje informacij, postopkov in storitev pomoči, pomembnih za delovanje notranjega trga.

(12)Zaradi spreminjanja določenih nebistvenih elementov te direktive bi bilo treba Komisiji dati pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s posodabljanjem prilog I do IV o pravnih oblikah MSP in davkih na dobičke (ki veljajo za te oblike MSP), kot je ustrezno, da se vključijo prihodnje pravne oblike ali davki s podobnimi značilnostmi, kot jih imajo navedeni v prilogah I do IV. V tem kontekstu je še zlasti pomembno, da se Komisija med pripravo ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da ta posvetovanja potekajo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016 15 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(13)Ker je ustrezno izvajanje predlaganih pravil v vsaki državi članici bistveno za zaščito davčne osnove drugih držav članic, bi morala tako izvajanje in izvrševanje spremljati Komisija. Države članice bi morale v ta namen Komisiji redno sporočati specifične informacije, vključno s statističnimi podatki, o izvajanju in izvrševanju nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu s to direktivo, na svojem ozemlju. Za oceno učinkovitosti predlaganih novih pravil bi morala Komisija pripraviti oceno na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in drugih razpoložljivih podatkov ter ji po potrebi priložiti predlog za spremembo pravil. Poročilo Komisije bi se moralo objaviti.

(14)Države članice lahko osebne podatke na podlagi te direktive obdelujejo izključno za namene preverjanja zahtev za upravičenost ali določitve obveznosti stalnih poslovnih enot za davek. Vsaka obdelava osebnih podatkov za ta namen bi morala potekati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

(15)Določeno je obdobje hrambe, ki državam članicam omogoča, da upoštevajo večino pravil o zastaranju, s čimer se tesno sledi tovrstnim nacionalnim pravilom glede začetka ali začasne prekinitve obdobja hrambe. Vendar obdobje hrambe ne bi smelo presegati tistega, kar je potrebno za zagotovitev, da lahko pristojni davčni organi določijo obveznosti za davke, kar bi pomenilo ravnovesje med zmožnostjo davčnega organa, da zagotovi ustrezno odmero in pobiranje davkov, ter pravico davčnih zavezancev do pravne varnosti. 

(16)Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so priznana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Njen namen je zlasti zagotoviti dosledno spoštovanje pravice do varstva osebnih podatkov in svobode gospodarske pobude.

(17)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal […].

(18)Ker cilja te direktive, in sicer poenostavitve davčnih pravil za določena MSP, ki delujejo na notranjem trgu prek stalnih poslovnih enot, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same, temveč se zaradi obstoječih izzivov, ki jih povzroča medsebojno delovanje 27 različnih sistemov obdavčitve dohodkov pravnih oseb, lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

Ta direktiva določa pravila za izračun obdavčljivega izida stalnih poslovnih enot MSP, ki izpolnjujejo merila iz člena 2(1) (v nadaljnjem besedilu: davčna pravila države sedeža).

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta direktiva se uporablja za MSP, ki izpolnjujejo naslednja merila:

(a)ustanovljena so v skladu z zakonodajo države članice in imajo eno od oblik iz prilog I in II;

(b)so rezidenti države članice za davčne namene v skladu z davčno zakonodajo te države članice, vključno z njenimi dvostranskimi konvencijami o izogibanju dvojnemu obdavčevanju;

(c)so neposredno ali na ravni svojih lastnikov zavezana davkom na dobiček iz prilog III in IV ali kateremu koli drugemu davku s podobnimi značilnostmi;

(d)izpolnjujejo pogoje za mikro, mala in srednja podjetja, kot so opredeljena v Direktivi 2013/34/EU 16 ;

(e)v drugih državah članicah poslujejo izključno prek ene ali več stalnih poslovnih enot;

(f)niso del konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja v skladu z Direktivo 2013/34/EU in predstavljajo samostojno podjetje, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

–ni povezano podjetje v smislu člena 2(13) Direktive 2013/34/EU;

–niso povezano podjetje v smislu člena 3(3) Priporočila Komisije 2003/361/EC;

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 16 za spremembo prilog I do IV, da se upoštevajo spremembe zakonodaje držav članic v zvezi s:

(a)pravnimi oblikami subjektov, ustanovljenih v skladu z zakonodajo države članice (prilogi I in II);

(b)davki na dobiček ali katerimi koli drugimi davki s podobnimi značilnostmi, ki so jih ti subjekti dolžni plačati neposredno ali na ravni svojih lastnikov (prilogi III in IV).

3.Ta direktiva ne vpliva na pravico države članice, v kateri je stalna poslovna enota, da določi veljavno davčno stopnjo, niti na uporabo dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali pravila o socialni zaščiti delavcev v državi članici stalne poslovne enote.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, ki se nahaja v drugi državi članici, kot je opredeljeno v ustrezni dvostranski konvenciji o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali, če te ni, v nacionalni zakonodaji;

(2)„sedež“ pomeni MSP iz člena 2(1), ki deluje v drugi državi članici ali drugih državah članicah izključno prek ene ali več stalnih poslovnih enot;

(3)„država članica sedeža“ pomeni državo članico, v kateri je MSP iz člena 2(1) rezident za davčne namene;

(4)„davčna pravila države sedeža“ pomenijo davčna pravila države članice sedeža, ki se uporabljajo za izračun obdavčljivega izida sedeža in njegovih stalnih poslovnih enot;

(5)„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, v kateri je stalna poslovna enota MSP iz člena 2(1);

(6)„obdavčljivi izid stalne poslovne enote“ pomeni obdavčljivi dohodek ali izgubo, izračunana v skladu z davčnimi pravili države sedeža;

(7)„organ za vložitev“ pomeni pristojni davčni organ v državi članici sedeža;

(8)„informativna davčna napoved po pravilih države sedeža“ pomeni informativno davčno napoved, ki jo vloži MSP iz člena 2(1) in vsebuje obdavčljive izide sedeža in stalne poslovne enote oziroma stalnih poslovnih enot, izračunane v skladu z davčnimi pravili države sedeža.

POGLAVJE II
Obdavčitev po pravilih sedeža

Člen 4
Zahteve za upravičenost

1.Sedež se lahko odloči za uporabo davčnih pravil države sedeža v zvezi s svojimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, če izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot v zadnjih dveh davčnih letih ni presegel zneska, enakega dvakratnemu prometu, ki ga je ustvaril sedež;

(b)v zadnjih dveh davčnih letih je bil rezident za davčne namene v državi članici sedeža;

(c)v zadnjih dveh davčnih letih je izpolnjeval pogoje iz člena 2(1), točka (d).

2.Če se sedež odloči za uporabo davčnih pravil države sedeža v skladu z odstavkom 1, ta pravila uporablja za vse svoje stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Če ustanovi novo stalno poslovno enoto v drugi državi članici, za tako stalno poslovno enoto od njene ustanovitve uporablja davčna pravila države sedeža.

Člen 5
Izključitev iz uporabe davčnih pravil države sedeža

Kadar sedež ustvarja dohodek iz dejavnosti ladijskega prevoza in za ta dohodek v državi članici sedeža velja režim davka na tonažo, je tak sedež izključen iz uporabe davčnih pravil države sedeža v zvezi z njegovimi stalnimi poslovnimi enotami v drugih državah članicah, kolikor te dejavnosti ustvarjajo dohodek iz dejavnosti ladijskega prevoza.

Člen 6
Uveljavljanje možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža

1.Sedež, ki se odloči, da bo za svoje stalne poslovne enote uporabljal davčna pravila države sedeža, o svoji izbiri skupaj z imenom države članice gostiteljice obvesti organ za vložitev. Obvestilo se pošlje vsaj tri mesece pred koncem davčnega leta, ki je pred davčnim letom, v katerem želi to MSP začeti uporabljati davčna pravila države sedeža.

2.Organ za vložitev preveri, ali so izpolnjene zahteve za upravičenost iz člena 4, in o svojih ugotovitvah obvesti sedež v dveh mesecih po obvestilu iz odstavka 1.

3.Če so zahteve za upravičenost izpolnjene, organ za vložitev davčne organe držav članic gostiteljic v dveh mesecih od obvestila iz odstavka 1 obvesti, da se obdavčljivi izid zadevnih stalnih poslovnih enot od naslednjega davčnega leta izračunava v skladu z davčnimi pravili države sedeža, kot se uporabljajo v državi članici sedeža. Davčni organi držav članic gostiteljic organu za vložitev sporočijo veljavne davčne stopnje.

Informacije iz prvega pododstavka se sporočijo z avtomatično izmenjavo informacij iz člena [8ae] Direktive 2011/16/EU.

Država članica gostiteljica lahko izpodbija odločitev organa za vložitev v zvezi z izpolnjevanjem zahtev za upravičenost v skladu z določbami člena 13. MSP lahko začnejo uporabljati davčna pravila države sedeža ne glede na take postopke.

Če organ za vložitev ugotovi, da pogoji za upravičenost niso izpolnjeni, o tem obvesti sedež v dveh mesecih od obvestila iz odstavka 1, sedež pa se lahko zoper to odločitev pritoži v skladu z nacionalno zakonodajo.

4.Kadar država članica gostiteljica ugotovi, da prisotnost MSP na njenem ozemlju izpolnjuje pogoje za stalno poslovno enoto, o tem obvesti organ za vložitev. Na podlagi teh informacij organ za vložitev obvesti pristojni davčni organ države članice gostiteljice o tem, ali sedež v zvezi s svojimi stalnimi poslovnimi enotami uporablja davčna pravila države sedeža.

Člen 7
Trajanje možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža

1.Sedež, ki se je odločil, da bo za svoje stalne poslovne enote v eni ali več državah članicah gostiteljicah uporabljal davčna pravila države sedeža, ta pravila uporablja pet davčnih let.

2.Ob koncu obdobja iz odstavka 1 se davčna pravila države sedeža prenehajo uporabljati za stalne poslovne enote v državi članici gostiteljici, razen če sedež organ za vložitev obvesti o podaljšanju možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža v skladu s postopkom iz člena 9.

Člen 8
Prenehanje možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža

1.Možnost uporabe davčnih pravil države sedeža preneha pred koncem petletnega obdobja iz člena 7(1) iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)MSP iz člena 2(1) prenese svoje davčno rezidentstvo iz države članice sedeža;

(b)v zadnjih dveh davčnih letih je skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot presegel znesek, ki je enak trikratnemu prometu sedeža.

2.V katerem koli od primerov iz odstavka 1 se davčna pravila države sedeža prenehajo uporabljati od davčnega leta, ki sledi letu, v katerem nastopijo razlogi iz odstavka 1.

3.Organ za vložitev obvesti države članice gostiteljice o prenehanju iz odstavka 1 pred koncem davčnega leta, v katerem so nastopili razlogi za prenehanje.

4.Če MSP iz člena 2(1) prenese svoje davčno rezidentstvo v drugo državo članico, se lahko odloči za uporabo davčnih pravil države sedeža, ki veljajo v njegovi novi državi članici davčnega rezidentstva, v skladu s členi 4 do 7. To se šteje kot nova možnost.

Člen 9
Podaljšanje možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža

1.Če želi sedež podaljšati uporabo svoje možnosti, o tem obvesti organ za vložitev vsaj šest mesecev pred koncem obdobja iz člena 7(1) in navede imena držav članic gostiteljic. Organ za vložitev preveri, ali MSP še naprej izpolnjuje zahteve za upravičenost iz člena 4.

2.Organ za vložitev potrdi podaljšanje uporabe možnosti v dveh mesecih od prejema obvestila iz odstavka 1, potem ko je preveril, ali so izpolnjene zahteve za upravičenost iz odstavka 4. Svojo odločitev sporoči sedežu skupaj z informacijo, da se razlogi za izključitev iz člena 10 ne uporabljajo. Organ za vložitev o podaljšanju obvesti tudi davčne organe držav članic gostiteljic v štirih mesecih od prejema obvestila iz odstavka 1.

Člen 10
Izključitev iz podaljšanja možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža

Sedež nima pravice podaljšati možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža, če je v petletnem obdobju prvotne uporabe davčnih pravil države sedeža nastal kateri od naslednjih položajev:

(a)v katerih koli dveh ločeno obravnavanih davčnih letih je skupni promet njegovih stalnih poslovnih enot presegel znesek, ki je enak dvojnemu prometu sedeža;

(b)MSP ustanovi eno ali več odvisnih družb v Uniji ali zunaj nje;

(c)merilo iz člena 2(1), točka (d), ni bilo izpolnjeno dve zaporedni davčni leti.

Člen 11
Vložitev informativne davčne napovedi po pravilih države sedeža, davčna odmera in usklajevanje med organi

1.Sedež vloži informativno davčno napoved po pravilih države sedeža pri organu za vložitev.

2.Informativna davčna napoved po pravilih države sedeža vsebuje naslednji informaciji:

(a)obveznost MSP za davek v zvezi z njegovim obdavčljivim izidom v državi članici sedeža;

(b)obveznost MSP za davek v zvezi z njegovim obdavčljivim izidom vsake stalne poslovne enote v drugih državah članicah. Obveznost za davek se izračuna tako, da se za obdavčljivi izid uporabi nacionalna davčna stopnja zadevne države članice gostiteljice, kot je bila izračunana v skladu z davčnimi pravili države sedeža.

3.Kadar se v skladu z zakonodajo države članice gostiteljice od ene ali več stalnih poslovnih enot MSP ne zahteva priprava ločenih računovodskih izkazov, informativna davčna napoved po pravilih sedeža vsebuje naslednje informacije:

(a)sredstva in obveznosti, pripisane stalnim poslovnim enotam;

(b)dobiček, ki ga je mogoče pripisati stalnim poslovnim enotam v drugih državah članicah. 

4.Organ za vložitev izda naslednja obvestila:

(a)odločbo o odmeri davka za sedež;

(b)osnutek odločbe o odmeri davka za vsako stalno poslovno enoto.

5.Organ za vložitev davčnim organom držav članic gostiteljic v skladu s pravili iz člena 14 pošlje naslednje dokumente in sporoči naslednje informacije:

(a)informativno davčno napoved po pravilih države sedeža, ki so ji priložene kopije računovodskih izkazov in vseh drugih ustreznih dokumentov, kot se zahtevajo in pripravijo v skladu z zakonodajo države članice sedeža;

(b)osnutek odločbe o odmeri davka za ustrezno stalno poslovno enoto;

(c)po potrebi vse druge informacije, ki omogočajo odmero dodatnih nacionalnih ali regionalnih davkov, ki temeljijo ali ne temeljijo na dobičku, ali dodatnih dajatev ali drugih medsebojno povezanih značilnosti dohodnine v skladu z davčnimi pravili države članice gostiteljice.

Informacije iz tega odstavka se sporočijo z avtomatično izmenjavo informacij iz člena [8ae] Direktive 2011/16/EU.

6.Davčni organ države članice gostiteljice sprejme ali zavrne osnutek odločbe o odmeri davka iz odstavka 5, točka (b), v dveh mesecih od njegovega prejema in o tem obvesti organ za vložitev.

7.Če davčni organ države članice gostiteljice sprejme osnutek odločbe o odmeri davka ali se ne odzove v roku iz odstavka 6, postane osnutek odločbe o odmeri davka pravnomočen in se lahko sedež nanj pritoži pri organu za vložitev v skladu z nacionalnimi pravili države članice sedeža.

8.    Če davčni organ države članice gostiteljice zavrne osnutek odločbe o odmeri davka, ta osnutek odločbe o odmeri davka spremeni v zvezi s pripisovanjem dobička stalni poslovni enoti v skladu z določbami veljavne dvostranske konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državo članico gostiteljico in državo članico sedeža. Potem ko se pripis dobička stalni poslovni enoti spremeni in sporoči organu za vložitev v skladu s členom 8ae Direktive 2011/16/EU, organ za vložitev ponovno izračuna obdavčljivi izid v skladu z davčnimi pravili države članice sedeža in ta država članica izda popravljeno odmero davka. Davčni zavezanec ima pravico do pritožbe zoper to spremenjeno odmero davka pred sodišči države članice sedeža. Vsi spori v zvezi z zneskom dobička, ki ga je mogoče pripisati stalni poslovni enoti, se rešujejo v skladu z veljavno dvostransko konvencijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju ali določbami iz Direktive Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 17 .

8.9.Kadar se lahko v skladu z davčnimi pravili države članice gostiteljice določeni stroški, povezani z zaposlenimi v stalni poslovni enoti, odbijejo za davčne namene, če so zadevni zneski obdavčeni na ravni zaposlenega ali so predmet dajatev za socialno varnost in v državi članici sedeža ni podobne davčne obravnave, ki bi omogočala tak odbitek, sedež in država članica gostiteljica sprejmeta ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnih neskladij.

Člen 12
Pobiranje davka, ki ga morajo plačati stalne poslovne enote v državah članicah gostiteljicah

1.Sedež prek organa za vložitev poravna obveznosti iz naslova davka na dohodek v zvezi s svojim obdavčljivim izidom in obdavčljivim izidom svojih stalnih poslovnih enot v državah članicah gostiteljicah.

2.Organ za vložitev pobere davek, ki ustreza obveznosti vsake stalne poslovne enote sedeža v Uniji za davek, uporabi davčno stopnjo zadevne države članice gostiteljice in ustrezni znesek prenese pristojnemu organu zadevne države članice gostiteljice.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi praktične ureditve, potrebne za zagotovitev pobiranja in prenosa davka, ki ustreza obveznostim stalnih poslovnih enot za davek, iz države članice sedeža v državo članico gostiteljico. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 15.

Člen 13
Revizije, pravna sredstva in reševanje sporov

1.Če ni določeno drugače, pravila te direktive ne vplivajo na nacionalne predpise držav članic, ki urejajo lokalne davčne revizije, pravna sredstva in postopke, ali mehanizme za reševanje sporov, ki so na voljo na ravni Unije ali določeni v veljavnih dvostranskih davčnih konvencijah o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.

2.Davčni organ države članice gostiteljice lahko zahteva, da se skupaj z organom za vložitev opravi revizija, ki zajema izračun obdavčljivega izida stalne poslovne enote v skladu z davčnimi pravili države sedeža, pripis dobička stalni poslovni enoti in/ali veljavno davčno stopnjo. Skupne revizije se izvajajo v skladu z Direktivo Sveta 2011/16/EU 18 . Ne glede na določbe navedene direktive zaprošeni pristojni organ sprejme tako zahtevo organov države članice gostiteljice.

Člen 14
Spremembe Direktive 2011/16/EU 

1.Direktiva 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 19 se spremeni: 

(1)v členu 3 se točka 9 spremeni:

(a)točka (a) se nadomesti z naslednjim: v členu 8(1) ter členih 8a do 8ae sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici brez predhodnega zaprosila in v vnaprej določenih rednih časovnih presledkih. V členu 8(1) se sklicevanje na podatke, ki so na voljo, nanaša na informacije, ki so v davčnih spisih države članice, ki sporoča informacije, in so dostopni v skladu s postopki za zbiranje in obdelavo informacij v navedeni državi članici; 

(b)točka (c) se nadomesti z naslednjim: „(c) v vseh drugih določbah te direktive, razen člena 8(1) in (3a) ter členov 8a do 8ae, sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij, določenih v točkah (a) in (b).“; 

(2)doda se naslednji člen 8ae:

„Člen 8ae 

Področje uporabe in pogoji obvezne avtomatične izmenjave informacij po izbiri možnosti uporabe davčnih pravil države sedeža, informativnih davčnih napovedi po pravilih države sedeža in osnutkov davčnih odmer 

1.1.Če je sedež, kot je opredeljen v členu 3, točka 2, direktive o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja podjetja 20 , ki se odloči, da bo za svoje stalne poslovne enote uporabljal davčna pravila države sedeža v skladu s členom 6 navedene direktive, upravičen do uporabe takih pravil, pristojni organ države članice sedeža z avtomatično izmenjavo informacij pristojnemu organu države članice stalne poslovne enote sporoči, da se obdavčljivi izid zadevne stalne poslovne enote izračuna v skladu z davčnimi pravili države sedeža. Tako sporočilo se pošlje v dveh mesecih po tem, ko sedež obvesti o svoji izbiri možnosti, da uporabi davčna pravila države sedeža.

1.2.Pristojni organ države članice stalne poslovne enote pristojnemu organu države članice sedeža sporoči davčno stopnjo, ki se uporablja za določitev obveznosti stalnih poslovnih enot za davek na njegovem ozemlju, v treh mesecih od obvestila pristojnega organa države članice sedeža o odločitvi za uporabo davčnih pravil države sedeža.

1.3.Pristojni organ države članice sedeža z avtomatično izmenjavo informacij sporoči informacije iz odstavka 2 tega člena pristojnim organom držav članic stalnih poslovnih enot v skladu s praktičnimi ureditvami, sprejetimi v skladu s členom 21.

1.4.Podatki, ki jih pristojni organ države članice sporoči na podlagi odstavka 1, zajemajo naslednje:

(i)informativna davčna napoved po pravilih države sedeža;

(ii) kopije računovodskih izkazov in vseh drugih ustreznih dokumentov, kot so bile zahtevane in pripravljene v skladu z zakonodajo države članice sedeža; 

(iii)osnutek odločbe o odmeri davka za ustrezno stalno poslovno enoto;

(iv)po potrebi vse druge informacije, ki omogočajo odmero dodatnih nacionalnih ali regionalnih davkov, ki temeljijo ali ne temeljijo na dobičku, ali dodatnih dajatev ali drugih medsebojno povezanih značilnosti dohodnine v skladu z davčnimi pravili države članice gostiteljice. 

1.5.Izmenjava informacij se izvede takoj po izdaji osnutka davčne odmere in najpozneje en mesec po taki izdaji.

1.6.Če davčni organ države članice stalne poslovne enote ali poslovnih enot po zavrnitvi osnutka odločbe o odmeri davka, ki jo je izdala država članica sedeža, spremeni osnutek odločbe o odmeri davka v zvezi s pripisom dobička stalni poslovni enoti v skladu z določbami veljavne dvostranske konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju med državo članico gostiteljico in državo članico sedeža, pristojni organ države članice stalne poslovne enote oziroma poslovnih enot v enem mesecu od njegove izdaje pristojnemu organu države članice sedeža pošlje tako revidirano odločbo o odmeri davka za namene ponovnega izračuna obdavčljivega izida stalne poslovne enote, izdaje popravljene odločbe o odmeri davka in pobiranja davka.

1.7.Komisija z izvedbenimi akti določi praktične ureditve, potrebne za določitev zahtev glede oblike, vsebine in jezika sporočila iz tega člena 8. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 26(2).

].

2.v členu 20 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

4. Avtomatična izmenjava informacij na podlagi členov 8, 8ac in 8ae se izvede z uporabo standardne elektronske oblike, ki je namenjena olajšanju take avtomatične izmenjave in jo Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 26(2).“.

POGLAVJE III
KONČNE DOLOČBE

Člen 15
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 21 .

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 16
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te direktive.

3.Pooblastilo iz člena 2(2) lahko kadar koli prekliče Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem uradno obvesti Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(2), začne veljati le, če Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Svetu o tem aktu ali če je pred iztekom tega roka Svet obvestila Komisijo, da mu ne bo nasprotoval. Ta rok se na pobudo Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 17
Obveščanje Evropskega parlamenta

Komisija obvesti Evropski parlament o delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija, o kakršnem koli nasprotovanju delegiranim aktom ali o preklicu pooblastila s strani Sveta.

Člen 18
Varstvo podatkov

1.Države članice lahko obdelujejo osebne podatke na podlagi te direktive za namene preverjanja zahtev za upravičenost ali določitve obveznosti za davke iz členov 4, 9 in 11 te direktive. Pri obdelavi osebnih podatkov se za namene preverjanja zahtev za upravičenost ali določitev obveznosti za davek v skladu s to direktivo za upravljavce v smislu člena 4, odstavek 7, Uredbe (EU) 2016/679 štejejo pristojni organi držav članic v okviru njihovih dejavnosti na podlagi te direktive.

2.Informacije, vključno z osebnimi podatki, ki se obdelujejo v skladu s to direktivo, se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za doseganje namenov te direktive, zlasti preverjanje zahtev za upravičenost in določitev obveznosti davčnih zavezancev za davek, v skladu z nacionalnimi pravili o zastaranju, ki veljajo za posameznega upravljavca podatkov, v nobenem primeru pa ne dlje kot 10 let.

Člen 19
Pregled delovanja te direktive s strani Komisije

1.Komisija pet let po začetku uporabe te direktive preuči in oceni njeno delovanje ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo po potrebi spremlja predlog za spremembo te direktive.

2.Države članice Komisiji v skladu z odstavkom 3 sporočijo ustrezne informacije za oceno direktive, vključno z zbirnimi podatki o številu upravičenih MSP v primerjavi z MSP, ki so se odločila za uporabo sistema, njihovem prometu in stroških izpolnjevanja obveznosti glede na promet, podatki o številu MSP, ki so se razširila čez mejo z ustanovitvijo stalne poslovne enote, in številu MSP, ki so bila izključena zaradi ustanovitve odvisne družbe, ali o stroških izpolnjevanja obveznosti za MSP, ki uporabljajo to možnost.

3.Komisija z izvedbenimi akti določi informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti za namene ocenjevanja iz odstavka 2 ter obliko in pogoje za sporočanje teh informacij.

4.Komisija informacije, ki so ji sporočene v skladu z odstavkom 2, obravnava kot zaupne v skladu z določbami, ki se uporabljajo za institucije Unije, in členom 18 te direktive.

5.Informacije, ki jih država članica sporoči Komisiji v skladu z odstavkom 2, in vsa poročila ali dokumenti, ki jih pripravi Komisija s pomočjo teh informacij, se lahko pošljejo drugim državam članicam. Za poslane informacije velja obveznost varovanja uradne skrivnosti, kot je določeno za podobne informacije v nacionalnem pravu države članice, ki jih je prejela.

Člen 20
Prenos direktive

1.Države članice do 31. decembra 2025 sprejmejo in objavijo predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Te predpise uporabljajo od 1. januarja 2026.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Takoj po začetku veljavnosti te direktive države članice zagotovijo, da je Komisija zaradi predložitve svojih pripomb dovolj zgodaj obveščena o vseh osnutkih zakonov in drugih predpisov, ki jih nameravajo sprejeti na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 21
Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 22
Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

X Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 22  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.3.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.4.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

X Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 23

X Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

(a)    za lastna sredstva,

(b)    za druge prihodke.

(c)navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    Evropska komisija. (2022). Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za MSP: posodobitev in dopolnitev. Končno poročilo https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/70a486a9-b61d-11ec-b6f4-01aa75ed71a1 . 

(2)    COM(2005) 702: Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru – Odpravljanje davčnih ovir pri obdavčitvi malih in srednje velikih podjetij na notranjem trgu – Osnutek možnega pilotnega programa obdavčevanja po pravilih matične države […] {SEC(2005) 1785}.

(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020) 103 final).

(4)    Direktivo o zamudah pri plačilih bo nadomestila uredba, da bi MSP zagotovili evropski standard za odgovorno vodenje poslov na celotnem enotnem trgu.

(5)    Direktivo o zamudah pri plačilih bo nadomestila uredba, da bi MSP zagotovili evropski standard za odgovorno vodenje poslov na celotnem enotnem trgu.

(6)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(7)    Evropska komisija. (2022). Stroški izpolnjevanja davčnih obveznosti za MSP: posodobitev in dopolnitev. Končno poročilo https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/70a486a9-b61d-11ec-b6f4-01aa75ed71a1 . 

(8)

   Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS.

(9)    UL C , , str. .

(10)    UL C , , str. .

(11)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS.

(12)    Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(13)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(14)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(15)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(16)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS.

(17)

   Direktiva Sveta (EU) 2017/1852 z dne 10. oktobra 2017 o mehanizmih za reševanje davčnih sporov v Evropski uniji (UL L 265, 14.10.2017, str. 1).

(18)    Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(19)    Direktiva Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS (UL L 64, 11.3.2011, str. 1).

(20)    Direktiva…[UL: vstavite številko, datum, naslov in sklic na UL za navedeno direktivo].

(21)

   Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(22)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(23)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .

(24)    Uredba (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 1).

(25)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).

(26)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(27)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(28)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(29)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(30)    Po uradni proračunski nomenklaturi.

(31)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(32)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(33)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(34)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(35)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(36)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(37)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.

(38)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 12.9.2023

COM(2023) 528 final

PRILOGE

k

Direktivi Sveta

o uvedbi sistema davčnih pravil države sedeža za mikro, mala in srednja
podjetja ter spremembi Direktive 2011/16/EU

{SEC(2023) 308 final} - {SWD(2023) 301 final} - {SWD(2023) 302 final} - {SWD(2023) 303 final}

PRILOGA I:
Seznam pravnih subjektov iz člena 2(1)(a), ki so neposredno zavezani davku na dobiček ali kateremu koli drugemu davku s podobnimi značilnostmi

(a)družbe, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2157/2001 z dne 8. oktobra 2001 o statutu evropske družbe (SE) in Direktivo Sveta 2001/86/ES z dne 8. oktobra 2001 o dopolnitvi Statuta evropske družbe glede udeležbe delavcev ter zadruge, ustanovljene v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1435/2003 z dne 22. julija 2003 o statutu evropske zadruge (SCE) in Direktivo Sveta 2003/72/ES z dne 22. julija 2003 o dopolnitvi statuta evropske zadruge glede udeležbe delavcev;

(b)družbe v skladu z belgijsko zakonodajo: „société anonyme“/„naamloze vennootschap“, „société en commandite par actions“/„commanditaire vennootschap op aandelen“, „société privée à responsabilité limitée“/„besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „société coopérative à responsabilité limitée“/„coöperatieve vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „société coopérative à responsabilité illimitée“/ „coöperatieve vennootschap met onbeperkte aansprakelijkheid“, „société en nom collectif“/„vennootschap onder firma“, „société en commandite simple“/„gewone commanditaire vennootschap“, javna podjetja, ki so prevzela eno od zgoraj navedenih pravnih oblik, ter druge družbe, ustanovljene v skladu z belgijsko zakonodajo, zavezane belgijskemu davku od dobička pravnih oseb;

(c)družbe v skladu z bolgarsko zakonodajo: „събирателно дружество“, „командитно дружество“, „дружеството с ограничена отговорност“, „акционерно дружество“, „командитно дружество с акции“, „неперсонифицирано дружество“, „кооперации“, „кооперативни съюзи“, „държавни предприятия“, ki so ustanovljene v skladu z bolgarsko zakonodajo in opravljajo gospodarske dejavnosti;

(d)družbe v skladu s češko zakonodajo: „akciová společnost“, „společnost s ručením omezeným“;

(e)družbe v skladu z dansko zakonodajo: „aktieselskab“ in „anpartsselskab“. Druge družbe, ki so v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb zavezanke za davek, če je njihov obdavčljivi dohodek izračunan in obdavčen v skladu s splošnimi predpisi davčne zakonodaje, ki veljajo za „aktieselskaber“;

(f)družbe v skladu z nemško zakonodajo: „Aktiengesellschaft“, „Kommanditgesellschaft auf Aktien“, „Gesellschaft mit beschränkter Haftung“, „Versicherungsverein auf Gegenseitigkeit“, „Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaft“, „Betriebe gewerblicher Art von juristischen Personen des öffentlichen Rechts“, in druge družbe, ustanovljene v skladu z nemško zakonodajo, ki so zavezanke za nemški davek od dobička pravnih oseb;

(g)družbe v skladu z estonsko zakonodajo: „täisühing“, „usaldusühing“, „osaühing“, „aktsiaselts“, „tulundusühistu“;

(h)družbe, ustanovljene ali že obstoječe v skladu z irsko zakonodajo, telesa, registrirana v skladu z Industrial and Provident Societies Act, „building societies“, ustanovljene v skladu z Building Societies Acts ter „trustee savings banks“ v smislu Trustee Savings Banks Act iz leta 1989;

(i)družbe v skladu z grško zakonodajo: „ανώνυμη εταιρεία“, „εταιρεία περιορισμένης ευθύνης (Ε.Π.Ε.)“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z grško zakonodajo, ki so zavezanke za grški davek od dobička pravih oseb;

(j)družbe v skladu s špansko zakonodajo: „sociedad anónima“, „sociedad comanditaria por acciones“, „sociedad de responsabilidad limitada“, telesa javnega prava, ki delujejo po zasebnem pravu. Druge družbe, ustanovljene v skladu s špansko zakonodajo, ki so zavezanke za španski davek od dobička pravnih oseb („Impuesto sobre Sociedades“);

(k)družbe v skladu s francosko zakonodajo: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „société à responsabilité limitée“, „sociétés par actions simplifiées“, „sociétés d’assurances mutuelles“, „caisses d’épargne et de prévoyance“, „sociétés civiles“, ki so samodejno zavezanke za davek od dobička pravnih oseb, „coopératives“, „unions de coopératives“, industrijske in gospodarske ustanove in podjetja ter druge družbe, ustanovljene v skladu s francosko zakonodajo, ki so zavezanke za francoski davek od dobička pravnih oseb;

(l)družbe v skladu z italijansko zakonodajo: „società per azioni“, „società in accomandita per azioni“, „società a responsabilità limitata“, „società cooperative“, „società di mutua assicurazione“ ter javni in zasebni subjekti, ki opravljajo izključno ali pretežno gospodarske dejavnosti;

(m)v skladu s ciprsko zakonodajo: „εταιρείες“, kot je opredeljena v zakonodaji o davku od dohodkov;

(n)družbe v skladu z latvijsko zakonodajo: „akciju sabiedrība“, „sabiedrība ar ierobežotu atbildību“;

(o)družbe, ustanovljene v skladu z litvansko zakonodajo;

(p)družbe v skladu z luksemburško zakonodajo: „société anonyme“, „société en commandite par actions“, „société à responsabilité limitée“, „société coopérative“, „société coopérative organisée comme une société anonyme“, „association d’assurances mutuelles“, „association d’épargne-pension“, „entreprise de nature commerciale, industrielle ou minière de l’Etat, des communes, des syndicats de communes, des établissements publics et des autres personnes morales de droit public“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z luksemburško zakonodajo, ki so zavezanke za luksemburški davek od dobička pravnih oseb;

(q)družbe v skladu z madžarsko zakonodajo: „közkereseti társaság“, „betéti társaság“, „közös vállalat“, „korlátolt felelősségű társaság“, „részvénytársaság“, „egyesülés“, „szövetkezet“;

(r)družbe v skladu z malteško zakonodajo: „Kumpaniji ta“ Responsabilita „Limitata“, „Soċjetajiet en commandite li l-kapital tagħhom maqsum f’azzjonijiet“;

(s)družbe v skladu z nizozemsko zakonodajo: „naamloze vennootschap“, „besloten vennootschap met beperkte aansprakelijkheid“, „open commanditaire vennootschap“, „coöperatie“, „onderlinge waarborgmaatschappij“, „fonds voor gemene rekening“, „vereniging op coöperatieve grondslag“, „vereniging welke op onderlinge grondslag als verzekeraar of kredietinstelling optreedt“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z nizozemsko zakonodajo, ki so zavezanke za nizozemski davek od dobička pravnih oseb;

(t)družbe v skladu z avstrijsko zakonodajo: „Aktiengesellschaft“, „Gesellschaft mit beschränkter Haftung“, „Versicherungsvereine auf Gegenseitigkeit“, „Erwerbs- und Wirtschaftsgenossenschaften“, „Betriebe gewerblicher Art von Körperschaften des öffentlichen Rechts“, „Sparkassen“ in druge družbe, ustanovljene v skladu z avstrijsko zakonodajo, ki so zavezanke za avstrijski davek od dobička pravnih oseb;

(u)družbe v skladu s poljsko zakonodajo: „spółka akcyjna“, „spółka z ograniczoną odpowiedzialnością“, „spółka komandytowo-akcyjna“;

(v)gospodarske družbe ali družbe v skladu s civilnim pravom, ki imajo gospodarsko obliko, zadruge in javna podjetja, ustanovljena v skladu s portugalsko zakonodajo;

(w)družbe v skladu z romunsko zakonodajo: „societăți pe acțiuni“, „societăți în comandită pe acțiuni“, „societăți cu răspundere limitată“, „societăți în nume colectiv“, „societăți în comandită simplă“;

(x)družbe v skladu s slovensko zakonodajo: „delniška družba“, „komanditna družba“, „družba z omejeno odgovornostjo“;

(y)družbe v skladu s slovaško zakonodajo: „akciová spoločnosť“, „spoločnosť s ručením obmedzeným“, „komanditná spoločnosť“;

(z)družbe v skladu s finsko zakonodajo: „osakeyhtiö“/„aktiebolag“, „osuuskunta“/„andelslag“,„säästöpankki“/„sparbank“ in „vakuutusyhtiö“/ „försäkringsbolag“;

(aa)družbe v skladu s švedsko zakonodajo: „aktiebolag“, „försäkringsaktiebolag“, „ekonomiska föreningar“, „sparbanker“, „ömsesidiga försäkringsbolag“, „försäkringsföreningar“;

(bb)družbe v skladu s hrvaško zakonodajo: „dioničko društvo“, „društvo s ograničenom odgovornošću“ in druge družbe, ustanovljene po hrvaškem pravu, ki so zavezanke za hrvaški davek od dobička.

PRILOGA II:
Seznam pravnih subjektov iz člena 2(1)(a), ki so zavezani davku na dobiček na ravni lastnikov ali kateremu koli drugemu davku s podobnimi značilnostmi

(a)Belgija: la société en nom collectif/de vennootschap onder firma, la société en commandite simple/de gewone commanditaire vennootschap, la société coopérative à responsabilité illimitée / de coöperatieve vennootschap met onbeperkte aansprakelijkheid;

(b)Bolgarija: събирателно дружество, командитно дружество;

(c) Češka: veřejná obchodní společnost, komanditní společnost;

(d) Danska: interessentskaber, kommanditselskaber;

(e)Nemčija: die offene Handelsgesellschaft, die Kommanditgesellschaft;

(f)Estonija: täisühing, usaldusühing;

(g)Irska: partnerships, limited partnerships, unlimited companies;

(h) Grčija: η ομόρρυθμος εταιρία, η ετερόρρυθμος εταιρία;

(i)Španija: sociedad colectiva, sociedad en comandita simple;

(j)Francija: la société en nom collectif, la société en commandite simple;

(k)Hrvaška: javno trgovačko društvo, komanditno društvo, gospodarsko interesno udruženje;

(l)Italija: la società in nome collettivo, la società in accomandita semplice;

(m) Ciper: Ομόρρυθμες και ετερόρρυθμες εταιρείες (συνεταιρισμοί);

(n)Latvija: pilnsabiedrība, komandītsabiedrība;

(o)Litva: tikrosios ūkinės bendrijos, komanditinės ūkinės bendrijos;

(p)Luksemburg:la société en nom collectif, la société en commandite simple;

(q)Madžarska: közkereseti társaság, betéti társaság, közös vállalat, egyesülés, egyéni cég;

(r)Malta: soċjeta f'isem kollettiv jew soċjeta in akkomandita, bil-kapital li mhux maqsum f'azzjonijiet meta s-soċji kollha li għandhom responsabbilita' llimitata huma soċjetajiet in akkomandita bil-kapital maqsum f'azzjonijiet — partnership en nom collectif ali partnership en commandite s kapitalom, ki ni razdeljen na delnice, če so vsi družbeniki z neomejeno odgovornostjo partnership en commandite s kapitalom, razdeljenim na delnice;

(s) Nizozemska: de vennootschap onder firma, de commanditaire vennootschap;

(t)Avstrija: die offene Gesellschaft, die Kommanditgesellschaft;

(u)Poljska: spółka jawna, spółka komandytowa;

(v)Portugalska: sociedade em nome colectivo, sociedade em comandita simples;

(w)Romunija: societate în nume colectiv, societate în comandită simplă;

(x)Slovenija: družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba;

(y)Slovaška: verejná obchodná spoločnosť, komanditná spoločnosť;

(z)Finska: avoin yhtiö/ öppet bolag, kommandiittiyhtiö/kommanditbolag;

(aa)Švedska: handelsbolag, kommanditbolag.

PRILOGA III:
Seznam davkov na dobiček, obračunanih neposredno ali na ravni lastnikov, ali katerih koli drugih davkov s podobnimi značilnostmi iz člena 2(1)(c):

(a)impôt des sociétés / vennootschapsbelasting v Belgiji,

(b)корпоративен данък v Bolgariji,

(c)daň z příjmů právnických osob na Češkem,

(d)selskabsskat na Danskem,

(e)Körperschaftsteuer v Nemčiji,

(f)tulumaks v Estoniji,

(g)corporation tax na Irskem,

(h)φόρος εισοδήματος νομικών προσώπων κερδοσκοπικού χαρακτήρα v Grčiji,

(i)impuesto sobre sociedades v Španiji,

(j)impôt sur les sociétés v Franciji,

(k)porez na dobit na Hrvaškem,

(l)imposta sul reddito delle società v Italiji,

(m)φόρος εισοδήματος na Cipru,

(n)uzņēmumu ienākuma nodoklis v Latviji,

(o)pelno mokestis v Litvi,

(p)impôt sur le revenu des collectivités v Luksemburgu,

(q)társasági adó, osztalékadó na Madžarskem,

(r)taxxa fuq l-income na Malti,

(s)vennootschapsbelasting na Nizozemskem,

(t)Körperschaftsteuer v Avstriji,

(u)podatek dochodowy od osób prawnych na Poljskem,

(v)imposto sobre o rendimento das pessoas colectivas na Portugalskem,

(w)impozit pe profit v Romuniji,

(x)davek od dobička pravnih oseb v Sloveniji,

(y)daň z príjmov právnických osôb na Slovaškem,

(z)yhteisöjen tulovero / inkomstskatten för samfund na Finskem,

(aa)statlig inkomstskatt na Švedskem,

PRILOGA IV:
V zvezi s pravnimi subjekti iz člena 2(1)(a)
davek na dobiček na ravni lastnikov:

dohodnina na ravni lastnikov subjektov iz Priloge II ali kateri koli drug davek s podobnimi značilnostmi, ki zajema dohodke iz poslovanja.