EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.6.2023

COM(2023) 338 final

2023/0200(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Unija se je zavezala, da bo imela pomembno vlogo pri obnovi Ukrajine ter podpirala naložbe, potrebne za obnovo države, in reforme, ki bodo pospešile pot pristopa Ukrajine k EU 3 . S temi reformami se bo ukrajinska zakonodaja postopoma uskladila s pravnim redom Unije in spodbudila se bo vključitev države v enotni trg. Z zagotavljanjem regulativne varnosti in izboljšanjem poslovnega okolja bodo reforme posledično pomagale pritegniti naložbe v Ukrajini. Evropski svet je Komisijo pozval 4 , naj na tej podlagi pripravi predloge 5 .

1.Steber I zajema finančno podporo v obliki nepovratne podpore in podpore v obliki posojila za Ukrajino. Za izplačilo te podpore bo ukrajinska vlada ob tesnem posvetovanju s Komisijo pripravila načrt, ki ga bo potrdila EU. Ta načrt bo zajemal vizijo Ukrajine za okrevanje, obnovo in modernizacijo države ter za reforme, ki jih namerava izvesti v okviru procesa pristopa k EU. Sredstva bodo zagotovljena na podlagi izvajanja načrta, ki bo temeljil na sklopu pogojenosti in časovnici za izplačila. Pomemben poudarek bo na reformi javne uprave, dobrem upravljanju, pravni državi in dobrem finančnem poslovodenju, vključno s spodbujanjem učinkovitih in uspešnih sistemov upravljanja in kontrol ter velikim poudarkom na boju proti korupciji in goljufijam, pa tudi na drugih reformah in približevanju pravnemu redu Unije, kar bo podlaga za pristopni proces in modernizacijo gospodarstva. Sredstva bodo izplačana na podlagi izpolnjevanja teh pogojenosti.

2.Steber II je naložbeni okvir za Ukrajino, ki je namenjen privabljanju zasebnih in javnih naložb v okrevanje in obnovo Ukrajine ter podpira izvajanje načrta. Dopolnjeval bo vse obstoječe finančne instrumente za Ukrajino (mešano financiranje in jamstva), z možnostjo njihovega povečanja, kadar bodo razmere to omogočale.

3.Steber III zagotavlja tehnično pomoč in druge podporne ukrepe, vključno z mobilizacijo strokovnega znanja in izkušenj v zvezi z reformami, nepovratnimi sredstvi občinam in drugimi oblikami dvostranske podpore, ki je predpristopnim državam običajno na voljo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA), s katerim se podpirajo cilji načrta. Podpre lahko tudi druge ukrepe za odpravo posledic vojne, na primer v zvezi z vojno škodo. Steber III bo zajemal tudi subvencije obrestnih mer za posojila, zagotovljena Ukrajini v okviru stebra I.

·bistvenimi zahtevami (makrofinančna stabilnost, nadzor nad proračunom, javnofinančno poslovodenje itd.). Pogoji so lahko opredeljeni tako, da upoštevajo zadovoljiv napredek pri izpolnjevanju teh zahtev, ter

·sektorskimi in strukturnimi reformami ter naložbami. Pogoji bodo razčlenjeni na vmesne korake s časovnico za njihovo izpolnitev.

•Skladnost z obstoječimi določbami politike na tem področju

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Ocena učinka

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

(a)posojili, zajamčenimi nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira (VFO);

(b)novim posebnim instrumentom nad zgornjimi mejami VFO, rezervo za Ukrajino, v okviru spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093. Taka rezerva lahko krije vse odhodke, ki niso v obliki posojil, vključno z nepovratno podporo, nepovratnimi sredstvi in rezervacijami za jamstva.

5.DRUGI ELEMENTI

•Izvedbeni načrti ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2023/0200 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 212 in člena 322(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Ukrajina je leta 2014 začela ambiciozno pot reform, ki vodi do postopnega povezovanja z Evropsko unijo, kot je bilo 27. junija 2014 uresničeno s podpisom pridružitvenega sporazuma med Unijo in Ukrajino, ki vključuje poglobljeno in celovito območje proste trgovine, veljati pa je začel 1. septembra 2017.

(2)Od začetka neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini 24. februarja 2022 so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale podporo brez primere za gospodarsko, družbeno in finančno odpornost Ukrajine, pri čemer so združile podporo iz proračuna Unije, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic.

(3)Evropski svet je 23. junija 2022 sklenil 10 , da Ukrajini, ki je izrazila močno voljo, da obnovo poveže z reformami na svoji evropski poti, podeli status države kandidatke. Sedanja močna podpora Ukrajini je ključna prednostna naloga Unije in ustrezen odziv na odločno politično zavezanost Unije, da Ukrajino podpira, dokler bo to potrebno.

(4)Zagotovitev makrofinančne pomoči Unije v višini do 18 milijard EUR za leto 2023 na podlagi Uredbe (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta 11 se je štela za ustrezen odziv na vrzel v financiranju Ukrajine za leto 2023 ter je pomagala pri mobilizaciji znatnega financiranja drugih donatorjev in mednarodnih finančnih institucij. To je bil glavni dejavnik, ki je prispeval k makroekonomski in finančni odpornosti Ukrajine v ključnem trenutku.

(5)Unija zagotavlja tudi znatno finančno podporo z dodatnim svežnjem, ki združuje sredstva v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI), vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 12 , ter posojila Evropske investicijske banke.

(6)Poleg tega je Svet v Sklepu (SZVP) 2021/509 13 sprejel ukrepe zunajproračunske pomoči za podporo ukrajinskim oboroženim silam v okviru evropskega mirovnega instrumenta v višini 5,6 milijarde EUR in misije vojaške pomoči v podporo Ukrajini z 0,1 milijarde EUR za splošne stroške. Unija in njene države članice so v skladu s Sklepom št. 1313/2013/EU 14 Evropskega parlamenta in Sveta, kakor je bil spremenjen z Uredbo (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta 15 , prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovile tudi nujno pomoč v naravi brez primere, kar je največja nujna operacija od vzpostavitve tega mehanizma.

(7)Poleg tega so solidarnostni pasovi med EU in Ukrajino, vzpostavljeni maja 2022, do konca maja 2023 pomagali ustvariti ocenjeno vrednost izvoza za ukrajinsko gospodarstvo v višini 31 milijard EUR.

(8)Ruska vojna agresija proti Ukrajini je Ukrajini do 24. februarja 2023 povzročila škodo v višini več kot 270 milijard EUR 16 , stroški obnove pa se ocenjujejo na 384 milijard EUR, poleg tega je Ukrajina izgubila dostop do finančnih trgov, njeni javnofinančni prihodki pa so se znatno zmanjšali, medtem ko so se javnofinančni odhodki za obvladovanje humanitarnih razmer in ohranjanje kontinuitete državnih storitev izrazito povečali. Take ocene ter analitične informacije iz vseh drugih primernih in naknadnih virov zagotavljajo ustrezno osnovo za določitev zadevnih potreb po financiranju za prihodnja leta, vključno z regionalnimi in sektorskimi preudarki.

(9)Mednarodni denarni sklad (MDS) je 30. marca 2023 vrzel v državnem financiranju do leta 2027 ocenil na 75,1 milijarde EUR in se z Ukrajino dogovoril o štiriletnem programu v vrednosti 14,4 milijarde EUR za utrditev politik, ki ohranjajo fiskalno, zunanjo, cenovno in finančno stabilnost ter podpirajo gospodarsko okrevanje, hkrati pa izboljšujejo upravljanje in krepijo institucije za spodbujanje dolgoročne rasti v razmerah povojne obnove in na poti pristopa Ukrajine k Evropski uniji.

(10)Glede na to, da preostala vrzel v finančnih potrebah Ukrajine ostaja vsaj do leta 2027, je treba mobilizirati prožno podporo ukrajinski vladi, da se ohranijo njene funkcije ter podprejo okrevanje, obnova in modernizacija države.

(11)Glede na škodo, ki jo je ruska vojna agresija povzročila ukrajinskemu gospodarstvu, družbi in infrastrukturi, bo za podporo državi za ohranitev njenih funkcij, pa tudi za kratkotrajno pomoč, hitro okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine potrebna celovita podpora, da se obnovi gospodarstvo ter ustvarijo temelji za svobodno in uspešno državo, ki bo vpeta v evropske vrednote, dobro vključena v evropsko in svetovno gospodarstvo ter dobro napredovala na poti pristopa k Evropski uniji.

(12)V okviru tega je treba vzpostaviti srednjeročni enotni instrument, ki združuje dvostransko podporo Unije Ukrajini, pri čemer zagotavlja usklajenost in učinkovitost. V ta namen je treba vzpostaviti instrument za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: instrument), ki bo zagotavljal ravnovesje med prožnostjo in možnostmi načrtovanja odziva Unije za obravnavanje vrzeli v financiranju Ukrajine ter njenih potreb po okrevanju, obnovi in modernizaciji, hkrati pa bo podpiral prizadevanja Ukrajine za reforme v okviru njene poti pristopa k Uniji.

(13)Instrument za Ukrajino bi moral temeljiti na skladnem in prednostnem načrtu za obnovo (v nadaljnjem besedilu: načrt za Ukrajino), ki ga bo pripravila ukrajinska vlada in bo zagotavljal strukturiran in predvidljiv okvir za okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine ter bo jasno odražal zahteve za pristop k Uniji.

(14)Podporo Unije Ukrajini v obdobju 2024–2027 bi bilo treba zagotoviti predvsem in zlasti v okviru instrumenta za Ukrajino, da bi se zagotovil dosleden pristop na podlagi enotnega instrumenta, ki bi nadomestil ali po potrebi dopolnil dejavnosti v okviru obstoječih instrumentov.

(15)V zvezi s tem bi morala podpora Unije v okviru instrumenta nadomestiti dvostransko podporo, zagotovljeno v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa (NDICI), vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta. Kljub temu je treba zagotoviti, da bo Ukrajina še naprej upravičena do regionalne in tematske podpore, podpore v okviru hitrega odzivanja ter drugih oblik podpore v okviru instrumenta NDICI, vključno s programi čezmejnega sodelovanja, in da bo splošneje še naprej spodbujala regionalno, makroregionalno in čezmejno sodelovanje ter teritorialni razvoj, tudi z izvajanjem makroregionalnih strategij Unije.

(16)Humanitarna pomoč, obramba ali podpora državam članicam, ki zagotavljajo zaščito ukrajinskim beguncem, ki bežijo pred vojno, bi morale biti zagotovljene zunaj instrumenta. Poleg tega je Ukrajina še naprej upravičena do ustreznih obstoječih programov Unije.

(17)Instrument bi moral z zagotavljanjem nepovratnih sredstev in zelo ugodne finančne pomoči na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način prispevati k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine do leta 2027. Pomoč bi morala podpirati makrofinančno stabilnost v Ukrajini in zmanjšati omejitve Ukrajine pri zunanjem financiranju.

(18)V skladu z novim instrumentom bi se morale naložbe v okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine začeti čim prej, da se prebivalcem Ukrajine zagotovijo dostojne življenjske razmere, da se zagotovi ustvarjanje delovnih mest in prihodkov ter da se postopoma zmanjša obseg potrebne mednarodne pomoči.

(19)Instrument bi moral okrevanje, obnovo in modernizacijo tesno povezati s perspektivo Unije, tako da bi bila finančna podpora vezana na izvedbo reform in naložb z namenom pristopa.

(20)Srednjeročna perspektiva, ki jo načrt za Ukrajino zagotavlja z enotnim instrumentom, bi morala tudi spodbuditi Ukrajino k usmerjanju naložb in reform v prehod na zeleno, digitalno in vključujoče gospodarstvo ter pomagati pri mobilizaciji enako mislečih donatorjev za večletne prispevke v podporo Ukrajini.

(21)Prizadevanja za okrevanje, obnovo in modernizacijo bi morala temeljiti na lastni odgovornosti Ukrajine, tesnem sodelovanju in usklajevanju s podpornimi državami in organizacijami ter poti pristopa Ukrajine k Uniji. Pomembno vlogo naj bi imele tudi regionalne in lokalne uprave. Vzajemno sodelovanje in programi, vključeni v partnerstva med mesti in regijami v Uniji in Ukrajini, bi morali obogatiti in pospešiti proces okrevanja, obnove in modernizacije.

(22)Unija bi morala tudi spodbujati tesno posvetovanje z lokalnimi oblastmi, ki vključujejo veliko različnih podnacionalnih ravni in vej oblasti, vključno z regijami, občinami, rajoni in hromadami ter njihovimi združenji, in njihovo povezovanje ter sodelovanje pri okrevanju, obnovi in modernizaciji Ukrajine na podlagi trajnostnega razvoja in z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Unija bi morala priznavati različne vloge, ki jih imajo lokalne oblasti kot spodbujevalci teritorialnega pristopa k lokalnemu razvoju, vključno s procesi decentralizacije, udeležbo in odgovornostjo, in še okrepiti podporo za krepitev zmogljivosti lokalnih oblasti.

(23)Unija bi morala na podlagi izkušenj držav članic podpirati prehod k pristopu v korist Ukrajine. Tako sodelovanje bi se moralo osredotočati zlasti na izmenjavo izkušenj, ki so jih države članice pridobile v lastnem procesu reform.

(24)Podpora v okviru instrumenta bi morala temeljiti tudi na sinergijah s ključnimi organizacijami, ki podpirajo reforme in obnovo Ukrajine, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Svetovna banka, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodni denarni sklad, in te sinergije čim bolj povečati.

(25)Glede na negotovosti, povezane z vojno, je primerno, da bi se v okviru instrumenta omogočila podpora Ukrajini v ustrezno utemeljenih izjemnih okoliščinah, zlasti v primeru znatnega poslabšanja vojne, ter za ohranitev njene makrofinančne stabilnosti in zagotovitev doseganja ciljev instrumenta. Tako izredno financiranje bi se moralo zagotoviti samo z izvedbenim sklepom Sveta na predlog Komisije, če se ugotovi, da Ukrajina ne more izpolniti pogojev, povezanih z oblikami podpore na podlagi te uredbe, če je upravičenka do podpore, in bi moralo prenehati takoj, ko je izpolnjevanje pogojev ponovno mogoče. Tako financiranje ne bi smelo vplivati na financiranje iz drugih posebnih instrumentov Unije, ki bi jih bilo treba mobilizirati v primeru naravnih nesreč ali drugih nujnih primerov na področju humanitarne pomoči ali civilne zaščite.

(26)Splošni okvir politike za izvajanje te uredbe bi morali predstavljati okvir širitvene politike, ki sta ga opredelila Evropski svet in Svet, sporazum o pridružitvi, sporazum o partnerstvu in sodelovanju, večstranski sporazumi, katerih pogodbenica je Unija, in drugi sporazumi, ki vzpostavljajo pravno zavezujoč odnos z Ukrajino, pa tudi resolucije Evropskega parlamenta, sporočila Komisije ter skupna sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Komisija bi morala zagotoviti skladnost med pomočjo v okviru instrumenta in okvirom širitvene politike.

(27)V členu 49 Pogodbe o Evropski uniji je določeno, da lahko za članstvo v Uniji zaprosi vsaka evropska država, ki podpira vrednote spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, ter si prizadeva za njihovo spodbujanje. Te vrednote so skupne državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi.

(28)Evropska država, ki je zaprosila za pristop k Uniji, lahko postane članica Unije šele, ko je potrjeno, da izpolnjuje vsa merila za pristop, ki jih je junija 1993 določil Evropski svet v Københavnu (v nadaljnjem besedilu: københavnska merila), ter pod pogojem, da je Unija novo članico zmožna vključiti. Københavnska merila se nanašajo na stabilnost institucij, ki zagotavljajo demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in zaščito manjšin, na obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost obvladovanja pritiskov konkurence in tržnih sil v Uniji ter na zmožnost prevzema ne le pravic, ampak tudi obveznosti iz Pogodb, vključno z zavezanostjo ciljem politične, ekonomske in monetarne unije.

(29)V skupnem interesu Unije in Ukrajine je, da se okrepijo prizadevanja Ukrajine za reformo njenih političnih, pravnih in gospodarskih sistemov z namenom, da postane članica Unije. Obravnavanje Ukrajine kot kandidatke za pristop je strateška naložba Unije v mir, varnost, stabilnost in blaginjo v Evropi ter izboljšuje položaj Unije pri odzivanju na svetovne izzive. Zagotavlja tudi večje gospodarske in trgovinske priložnosti v obojestransko korist Unije in Ukrajine, hkrati pa podpira postopno preobrazbo države. Možnost članstva v Uniji ima močen preobrazbeni učinek, ki vključuje pozitivne demokratične, politične, gospodarske in družbene spremembe.

(30)Sprejemanje temeljnih evropskih vrednot in zavezanost tem vrednotam je izbira, ki je za Ukrajino nujna, če želi postati članica Unije. V skladu s tem bi morala Ukrajina prevzeti lastno odgovornost in se v celoti zavezati evropskim vrednotam, hkrati pa tudi ohranjati svetovni red, ki temelji na pravilih in vrednotah, ter si odločno prizadevati za potrebne reforme v interesu svojih prebivalcev.

(31)Obnova po škodi, ki jo je povzročila ruska vojna agresija, ne more biti omejena na obnovo uničenega v predvojno stanje. Obnova je priložnost za podporo Ukrajini pri njenem procesu vključevanja v enotni trg ter pri pospeševanju njenega trajnostnega zelenega in digitalnega prehoda v skladu s politikami Unije. Instrument bi moral spodbujati obnovo na način, ki bo moderniziral in izboljšal ukrajinsko gospodarstvo in družbo, pri čemer bo temeljil na pravilih in standardih Unije, in sicer z naložbami v prehod Ukrajine na zeleno, digitalno in vključujoče gospodarstvo ter v okrevanje, obnovo in modernizacijo njene kritične infrastrukture, proizvodno zmogljivost in človeški kapital na odporen način.

(32)Instrument bi moral prispevati k spoštovanju Pariškega sporazuma in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti in Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji ter ne bi smel prispevati k degradaciji okolja ali povzročati škode okolju ali podnebju. Natančneje, financiranje, dodeljeno v okviru instrumenta, bi moralo biti skladno z dolgoročnim ciljem, da se povprečna globalna temperatura v primerjavi s predindustrijsko ravnjo zviša za precej manj kot 2 °C, in prizadevanji za omejitev dviga temperature na 1,5 °C. Prav tako bi moralo biti skladno s ciljem, da se poveča sposobnost prilagajanja škodljivim učinkom podnebnih sprememb in krepi odpornost proti podnebnim spremembam, ter s podporo ohranjanju biotske raznovrstnosti, krožnemu gospodarstvu in ničelnemu onesnaževanju. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti ukrepom, ki prinašajo vzajemne koristi in izpolnjujejo več ciljev, tudi na področju podnebja, biotske raznovrstnosti in okolja.

(33)V zvezi s tem bi morali ukrepi, ki se financirajo v okviru instrumenta, slediti načelom, da se nikomur ne škodi in da nihče ni zapostavljen.

(34)Izvajanje te uredbe bi moralo slediti načeloma enakosti in nediskriminacije, kot sta opredeljeni v strategijah Unije enakosti. Pri tem bi bilo treba spodbujati enakost spolov ter opolnomočenje žensk in deklic ter si prizadevati za varstvo in spodbujanje pravic žensk in deklic v skladu z akcijskimi načrti EU za enakost spolov ter ustreznimi sklepi Sveta in mednarodnimi konvencijami. Izvajanje instrumenta bi moralo biti skladno s Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter zagotavljati dostop do naložb in tehnične pomoči v okviru instrumenta.

(35)Krepitev pravne države, vključno z neodvisnim sodstvom, bojem proti korupciji, pranju denarja in organiziranemu kriminalu ter preglednostjo, dobro upravljanje na vseh ravneh, zaščita svobodnih in pluralnih medijev ter boj proti dezinformacijam, krepitev reforme javne uprave, tudi na področju javnih naročil, konkurence in državne pomoči, ostajajo ključni izzivi in so bistvenega pomena za približevanje Ukrajine Uniji in njeno pripravljenost na prevzem vseh obveznosti članstva v Uniji. Glede na dolgoročnejšo naravo reform, ki se izvajajo na navedenih področjih, in potrebo po doslednem doseganju rezultatov bi bilo treba s podporo v okviru instrumenta za Ukrajino čim prej obravnavati ta vprašanja.

(36)Unija bi morala v skladu z načelom participativne demokracije v Ukrajini spodbujati krepitev parlamentarnih zmogljivosti, parlamentarni nadzor, demokratične postopke in pravično zastopništvo.

(37)Močnejše strateško in operativno sodelovanje med Unijo in Ukrajino na področju varnosti je ključnega pomena za učinkovito in uspešno obravnavanje varnostnih in terorističnih groženj ter groženj organiziranega kriminala.

(38)Ukrepanje v okviru instrumenta za Ukrajino bi moralo po potrebi podpirati tudi ukrepe za krepitev zaupanja ter procese za spodbujanje pravice, iskanja resnice, odškodnin in jamstev za neponavljanje kršitev, pa tudi zbiranje dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno.

(39)Osnovni pogoj za dodelitev podpore v okviru instrumenta bi moral biti, da Ukrajina še naprej spoštuje učinkovite demokratične mehanizme in institucije, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, ter pravno državo in zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

(40)Podpora v okviru instrumenta za Ukrajino, med drugim za pot Ukrajine k pristopu, bi morala biti zagotovljena za izpolnitev splošnih in specifičnih ciljev, in sicer na podlagi uveljavljenih meril in z jasnimi pogojenostmi.

(41)Splošni cilji instrumenta za Ukrajino bi morali biti pomoč Ukrajini pri obravnavanju družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic vojne s prispevanjem k obnovi, vključno z okrevanjem, in modernizaciji države; pri spodbujanju družbene, gospodarske in okoljske odpornosti ter postopnega vključevanja v Unijo, svetovno gospodarstvo in trge ter pri pripravi Ukrajine na prihodnje članstvo v Uniji s podpiranjem njenega pristopnega procesa. Za take cilje bi si bilo treba prizadevati z medsebojnim dopolnjevanjem.

(42)Instrument bi moral v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic podpirati solidarnost, vključevanje in socialno pravičnost za ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest in trajnostne rasti, zagotovitev enakih možnosti in socialne zaščite ter dostopa do njih, za zaščito ranljivih skupin in izboljšanje življenjskih standardov. Instrument bi moral prispevati tudi k boju proti revščini in zmanjševanju brezposelnosti, pa tudi k ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter vključevanju in integraciji prikrajšanih skupin. Zagotoviti bi moral priložnosti za naložbe v znanja in spretnosti, med drugim s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem za pripravo delovne sile na digitalni in zeleni prehod. Omogočiti bi moral tudi krepitev socialnega dialoga, infrastrukture in storitev.

(43)Instrument bi moral zagotoviti skladnost in dopolnjevanje s splošnimi cilji zunanjega delovanja Unije, kot je določeno v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji, vključno s spoštovanjem temeljnih pravic in načel ter varstvom in spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in temeljnih načel pravne države, vključno z bojem proti korupciji, pravosodjem, javno upravo in dobrim upravljanjem.

(44)Glede na negotovosti, povezane z rusko vojno agresijo, bi moral biti ta instrument prožen, da bi Uniji omogočal obravnavanje potreb Ukrajine z raznolikim naborom orodij, ki zagotavlja financiranje ukrajinske države, podporo kratkoročnim prednostnim nalogam za okrevanje in obnovo, podporo naložbam in dostopu do financiranja, pa tudi tehnično pomoč, krepitev zmogljivosti in druge ustrezne dejavnosti.

(45)Podpora Unije bi morala temeljiti na treh stebrih, in sicer na (i) finančni podpori ukrajinski državi za izvajanje reform in naložb ter za ohranjanje makrofinančne stabilnosti države, kot je določeno v načrtu za Ukrajino; (ii) naložbenem okviru za Ukrajino za mobilizacijo naložb in izboljšanje dostopa do financiranja; (iii) pristopni pomoči za mobilizacijo tehničnega strokovnega znanja in izkušenj ter krepitve zmogljivosti.

(46)Ker so potrebe po okrevanju, obnovi in modernizaciji znatne ter jih ni mogoče kriti le iz proračuna Unije, bi morale imeti vlogo tako javne kot tudi zasebne naložbe. Instrument bi moral omogočiti mobilizacijo javnih in zasebnih naložb ter povečanje podpore za naložbe v dolgoročno obnovo, če okoliščine to dopuščajo, tudi ob upoštevanju izvedbene in absorpcijske sposobnosti Ukrajine.

(47)Najvišji skupni znesek podpore Unije v okviru instrumenta bi moral za vse vrste podpore znašati 50 milijard EUR v tekočih cenah za obdobje 2024–2027. Glede na spreminjajoče se razmere in cilje samega instrumenta mora podpora Unije zagotavljati ravnovesje med prožnostjo in možnostmi njenega načrtovanja.

(48)Podpora Unije, ki ni v obliki posojil, na podlagi te uredbe bi se morala financirati iz rezerve za Ukrajino in v skladu z njo, kot je predlagano v spremembi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 17 , in sicer v višini do 50 milijard EUR za obdobje 2024–2027. Ta najvišji znesek za Evropski parlament in Svet ne pomeni prednostnega referenčnega zneska v letnem proračunskem postopku v smislu točke 18 Medinstitucionalnega sporazuma iz decembra 2020 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev.

(49)Cilj mobilizacije rezerve za Ukrajino bi moral biti zagotavljanje vsaj okvirnega letnega zneska podpore, ki ni v obliki posojil, v skladu s členom 10b predlagane spremembe Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 18 .

(50)V okviru omejevalnih ukrepov Unije, sprejetih na podlagi člena 29 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in člena 215(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), se imenovanim pravnim osebam, subjektom ali organom ne smejo neposredno ali posredno dajati na razpolago ali v korist kakršna koli sredstva ali gospodarski viri. Zato takih imenovanih subjektov in subjektov, ki so v njihovi lasti ali pod njihovim nadzorom, instrument ne more podpirati.

(51)Odobritve za prevzem obveznosti in ustrezne odobritve plačil iz rezerve za Ukrajino bi bilo treba mobilizirati letno v proračunu nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira.

(52)Za del podpore iz instrumenta za Ukrajino, ki se zagotavlja v obliki posojil, je primerno, da se jamstvo iz proračuna Unije razširi na finančno pomoč, ki je na voljo Ukrajini in odobrena v skladu s členom 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta 19 . V spremembi Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 20 se posledično predlaga uporaba potrebnih odobritev v proračunu Unije nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira za finančno pomoč Ukrajini, ki je na voljo do konca leta 2027.

(53)Ob spoštovanju načela, da se proračun Unije določa letno, bi bilo treba v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 zagotoviti možnost uporabe prožnosti za druge politike, in sicer za prenose in ponovno dodeljevanje sredstev za zagotovitev učinkovite uporabe sredstev Unije, da se čim bolj povečajo sredstva Unije, ki so na voljo v okviru instrumenta.

(54)Omejitve upravičenosti v postopkih dodeljevanja v okviru instrumenta bi morale biti dovoljene, če je dejavnost posebne narave ali če vpliva na varnost ali javni red.

(55)Za zagotovitev učinkovitega izvajanja instrumenta, vključno z olajšanjem vključevanja Ukrajine v evropske vrednostne verige, bi morale vse zaloge in materiali, ki se financirajo in naročajo v okviru tega instrumenta, izvirati iz držav članic, Ukrajine, pogodbenic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, držav iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/947 in Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta ter iz držav, za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči v Ukrajini, razen če zalog in materialov ni mogoče dobiti pod razumnimi pogoji v nobeni od navedenih držav.

(56)Unija bi si morala prizadevati za najučinkovitejšo uporabo razpoložljivih virov in s tem za optimizacijo učinka svojega zunanjega delovanja. V ta namen bi bilo treba zagotoviti skladnost, doslednost in dopolnjevanje z drugimi instrumenti Unije za zunanje financiranje ter sinergije z drugimi politikami in programi Unije. Da bi bil učinek kombiniranega posredovanja za doseganje skupnega cilja čim večji, bi moralo biti določeno, da se lahko v okviru instrumenta prispeva k ukrepom v okviru drugih programov.

(57)Unija bi morala spodbujati večstranski pristop k svetovnim dobrinam in izzivom, ki bi temeljil na pravilih in vrednotah, ter pri tem sodelovati z državami članicami, partnerskimi državami, mednarodnimi organizacijami in drugimi donatorji.

(58)Glede na potrebo po usklajevanju mednarodne podpore za okrevanje, obnovo in modernizacijo Ukrajine bi bilo treba omogočiti, da države članice, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali drugi viri prispevajo k izvajanju instrumenta. Taki prispevki bi se morali izvajati v skladu z istimi pravili in pogoji ter bi morali predstavljati zunanje namenske prejemke v smislu člena 21(2), točka (a)(ii) ter točki (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(59)Komisija in države članice bi morale zagotoviti skladnost, usklajenost, doslednost in dopolnjevanje svoje pomoči, zlasti z rednimi posvetovanji in pogostimi izmenjavami informacij v različnih fazah cikla zagotavljanja pomoči, tudi na lokalni ravni. Glede na prisotnost različnih mednarodnih donatorjev bi bilo treba sprejeti tudi potrebne ukrepe za boljše usklajevanje in dopolnjevanje z drugimi donatorji, tudi z rednimi posvetovanji. V zvezi s tem bi bilo treba uporabljati Multilateralno platformo za usklajevanje med donatorji za Ukrajino kot že uveljavljen forum za tako izmenjavo.

(60)Za to uredbo bi se morala uporabljati horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedena pravila so opredeljena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 in določajo zlasti postopek za pripravo proračuna in njegovo izvrševanje prek nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, posrednega upravljanja, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, finančne pomoči in povračila zunanjim strokovnjakom ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev.

(61)Vrste financiranja in metode izvajanja na podlagi te uredbe bi morale biti izbrane glede na to, ali je z njimi mogoče uresničiti cilje instrumenta in doseči rezultate, pri čemer se upoštevajo zlasti stroški kontrol, upravno breme in pričakovano tveganje neskladnosti. Pri tem bi bilo treba razmisliti o uporabi pavšalnih zneskov, pavšalnih stopenj in stroškov na enoto ter o financiranju, ki ni povezano s stroški, kot je navedeno v členu 125(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(62)Z Ukrajino bi bilo treba skleniti okvirni sporazum za določitev načel finančnega sodelovanja med Unijo in Ukrajino, vključno s potrebnimi mehanizmi za nadzor in revizijo odhodkov. Z Ukrajino bi bilo treba po potrebi skleniti tudi sporazume o financiranju in posojilih, odvisno od posameznega stebra, da se opredelijo pogoji za sprostitev sredstev.

(63)Z odstopanjem od prvega, drugega in četrtega pododstavka člena 209(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 je primerno, da bi morala povračila in prihodki, ustvarjeni s finančnim instrumentom, predstavljati notranje namenske prejemke instrumenta ali programa, ki ga bo nasledil.

(64)Z odstopanjem od člena 213(4), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 je primerno, da bi moral presežek iz rezervacij za jamstvo za Ukrajino predstavljati notranje namenske prejemke instrumenta ali programa, ki ga bo nasledil.

(65)V okviru stebra I instrumenta bi bilo treba zagotoviti financiranje za podporo izvajanju načrta za Ukrajino, ki določa program reform in naložb Ukrajine za doseganje splošnih in specifičnih ciljev instrumenta in ki bi moral biti prav tako vključen v okvir gospodarske in fiskalne politike. Financiranje v okviru tega stebra bi bilo treba zagotoviti po zadovoljivi izpolnitvi pogojev iz načrta.

(66)Ukrajina bi morala načrt pripraviti kot skladen, celovit in ustrezno uravnotežen odziv na obnovo in modernizacijo Ukrajine, ki bi podpiral njeno gospodarsko, družbeno in okoljsko okrevanje ter njen napredek pri pristopu k Uniji. Načrt za Ukrajino kot tak bi tudi zagotovil podlago drugim donatorjem za opredelitev prednostnih področij financiranja za obnovo Ukrajine ter spodbujal lastno odgovornost, skladnost in dodatne prispevke v ta namen. Ukrajina bi morala v ta namen zagotoviti, da načrt, kot je pripravljen, celostno zajema njene potrebe po okrevanju, obnovi in modernizaciji, pri tem pa opredeliti, v kolikšni meri naj bi ukrepe iz načrta financirala Unija v okviru instrumenta. Pri pripravi načrta bi morala upoštevati podporo, zagotovljeno v okviru drugih programov Unije. Ukrajina bi morala načrt oblikovati tako, da bi lahko k podpori ukrepom iz načrta prispevali še drugi donatorji, med drugim s povečanjem razpoložljivih sredstev v okviru instrumenta.

(67)Čeprav bi moral biti načrt za Ukrajino podlaga za podporo, zagotovljeno v okviru prvega stebra instrumenta, bi moral biti tudi referenca za podporo, zagotovljeno v okviru drugega in tretjega stebra instrumenta. Ukrepi, financirani v okviru drugega in tretjega stebra, bi morali podpirati cilje in izvajanje načrta.

(68)Načrt za Ukrajino bi moral vključevati reformne in naložbene ukrepe, skupaj s kakovostnimi in količinskimi koraki, ki jamčijo zadovoljivo izpolnjevanje navedenih ukrepov, ter okvirni časovni razpored za izvedbo navedenih ukrepov. Upravičeni bi morali biti ukrepi, vzpostavljeni od 1. februarja 2023.

(69)V načrtu bi morali biti določeni pogoji, ki upoštevajo pričakovani napredek pri izvajanju ukrepov, ki jih vsebuje. Navedeni ukrepi bi morali biti v obliki kakovostnih ali količinskih korakov. Te korake bi bilo treba načrtovati za najpozneje do 31. decembra 2027, čeprav se lahko splošno dokončanje ukrepov, na katere se ti koraki nanašajo, podaljša na obdobje po letu 2027. Glede na potrebo po zagotavljanju makrofinančne stabilnosti Ukrajine ob hkratnem podpiranju njenih prizadevanj za okrevanje, obnovo in modernizacijo z namenom pristopa k Uniji bi moral načrt zlasti vključevati pogoje, povezane z (i) bistvenimi zahtevami, kot so makrofinančna stabilnost, nadzor proračuna in javnofinančno poslovodenje, ki se lahko opredelijo tako, da upoštevajo zadovoljiv napredek pri izpolnjevanju, ter (ii) sektorskimi in strukturnimi reformami in naložbami, določenimi v načrtu. Plačila bi morala biti ustrezno strukturirana glede na take kategorije pogojev, ki upoštevajo cilje instrumenta.

(70)Ukrajina bi morala pri pripravi in izvajanju načrta zlasti upoštevati razmere v ukrajinskih regijah in občinah glede na njihove posebne potrebe po okrevanju in obnovi, reformah, modernizaciji in decentralizaciji ter se posvetovati z regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi organi v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in ob upoštevanju pristopa od spodaj navzgor. V zvezi s tem bi moral načrt zlasti okrepiti gospodarski, družbeni, okoljski in teritorialni razvoj ukrajinskih regij in občin ter podpreti reformo decentralizacije po vsej Ukrajini in približevanje standardom Unije; prav tako bi moral zagotoviti, da so v odločanje o uporabi podpore v procesu obnove na lokalni ravni vključeni podnacionalni organi, zlasti občine, in da projekti obnove, ki jih izberejo in izvajajo taki podnacionalni organi, predstavljajo ustrezno velik delež podpore.

(71)Načrt bi moral vključevati tudi obrazložitev ukrajinskega sistema za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, korupcije, goljufij in navzkrižij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru instrumenta, ter ureditev, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz instrumenta in drugih programov Unije, pa tudi s strani drugih donatorjev. Ukrepi iz načrta bi morali po potrebi prispevati k zagotavljanju učinkovitega sistema upravljanja in kontrol. Take ukrepe bi morala Ukrajina izvesti do okvirnega datuma, ki bi se lahko po potrebi določil za posamezen ukrep med življenjsko dobo instrumenta.

(72)Komisija bi morala načrt za Ukrajino oceniti na podlagi seznama meril iz te uredbe. Glede na pomen finančnih učinkov podpore načrtu za Ukrajino bi bilo treba na Svet prenesti izvedbena pooblastila. V primeru pozitivne ocene načrta bi morala Komisija Svetu predložiti predlog za odobritev načrta.

(73)Glede na negotovosti in potrebo po prožnosti pri izvajanju instrumenta bi bilo treba Ukrajini omogočiti, da Komisiji predloži utemeljeno zahtevo za pripravo predloga spremembe izvedbenega sklepa Sveta, če Ukrajina zaradi objektivnih okoliščin delno ali v celoti ne more več uresničiti načrta za Ukrajino, vključno z ustreznimi kakovostnimi in količinskimi koraki. V dogovoru z Ukrajino lahko tudi Komisija predlaga spremembo izvedbenega sklepa Sveta, zlasti za upoštevanje sprememb razpoložljivih zneskov. Ukrajini bi bilo treba tudi omogočiti, da predloži utemeljeno zahtevo za spremembo načrta, po potrebi tudi s predlaganjem dodatkov, da se upoštevajo dodatna sredstva, ki so na voljo od drugih donatorjev ali iz drugih virov, kot so prihodki iz zamrznjenih in imobiliziranih sredstev Rusije.

(74)Omogočiti bi bilo treba finančno podporo načrtu za Ukrajino v obliki posojila. Glede na nujne potrebe Ukrajine po financiranju je primerno organizirati finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ki je v navedeni uredbi določena kot enotna metoda financiranja, ki naj bi povečala likvidnost obveznic Unije ter privlačnost in stroškovno učinkovitost izdaj Unije.

(75)Glede na razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila ruska vojna agresija, in v podporo Ukrajini na poti k dolgoročni stabilnosti je primerno, da se Ukrajini zagotovijo posojila pod zelo ugodnimi pogoji s trajanjem največ 35 let in da se odplačevanje glavnice ne začne pred letom 2034. Primerno je tudi odstopati od člena 220(5), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in Uniji omogočiti, da za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2027 krije stroške obrestnih mer (stroške financiranja in stroške upravljanja likvidnosti) in ne zaračuna upravnih stroškov (stroškov storitev za upravne režijske stroške), ki bi jih sicer krila Ukrajina. Subvencijo za stroške izposojanja bi bilo treba odobriti kot instrument, ki se šteje za primernega za zagotovitev učinkovitosti podpore v okviru instrumenta v smislu člena 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(76)Ukrajini bi bilo treba omogočiti, da lahko vsako leto zaprosi za subvencijo obrestne mere in oprostitev upravnih stroškov.

(77)Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje. Vrsta podpore v obliki posojil v okviru instrumenta bi morala predstavljati finančno pomoč v smislu člena 220(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Pri upoštevanju finančnih tveganj in kritja iz proračuna se za finančno pomoč v obliki posojil v okviru instrumenta ne bi smele oblikovati rezervacije, saj se predlaga jamstvo nad zgornjimi mejami, z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.

(78)Zagotoviti je treba prožnost in možnosti načrtovanja ter stabilnost pri zagotavljanju podpore Unije Ukrajini. V ta namen bi bilo treba plačila v okviru instrumenta izvajati po določenem četrtletnem razporedu, glede na razpoložljivost sredstev, na podlagi zahtevkov za plačilo, ki jih predloži Ukrajina, in po tem, ko Komisija preveri zadovoljivo izpolnjevanje ustreznih pogojev. Če pogoj ni izpolnjen v skladu z okvirno časovnico, določeno v sklepu o odobritvi načrta, bi morala Komisija od plačila odšteti znesek, ki ustreza navedenim pogojem. Izplačilo ustreznih zadržanih sredstev bi se lahko izvedlo v naslednjem plačilnem obdobju in do 12 mesecev po prvotnem roku, določenem v okvirni časovnici, če so pogoji izpolnjeni.

(79)Da bi Ukrajini zagotovili dostop do zadostnega financiranja za izpolnitev potreb po makrofinančni stabilnosti ter za začetek okrevanja, obnove in modernizacije države, bi morala imeti dostop do največ 7 % nepovratne finančne podpore in posojil v obliki predhodnega financiranja, odvisno od razpoložljivosti sredstev in upoštevanja osnovnega pogoja za podporo Ukrajini v okviru instrumenta.

(80)Z odstopanjem od člena 116(2) in (5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 je primerno, da se določi rok za plačilo, ki začne teči od datuma obvestila o sklepu, s katerim se odobri izplačilo Ukrajini, in da Komisija Ukrajino oprosti plačila zamudnih obresti.

(81)Preglednost pri izvajanju instrumenta je pomembna zahteva za podporo Unije. Ukrajina bi morala dvakrat letno objaviti podatke o osebah in subjektih, ki prejemajo zneske sredstev, ki presegajo protivrednost 500 000 EUR, za izvajanje reform in naložb, določenih v načrtu za Ukrajino. Informacije se ne bi smele objaviti, če lahko razkritje ogrozi pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov ali resno škoduje poslovnim interesom prejemnikov. Okvirni sporazum bi moral vključevati natančna pravila in časovni okvir za zbiranje podatkov s strani Ukrajine ter dostop Komisije in urada OLAF, tudi v zvezi z obliko informacij.

(82)V okviru stebra II instrumenta bi bilo treba vzpostaviti naložbeni okvir za podporo naložbam v okrevanje in obnovo, ki jih izvedejo podjetja iz zasebnega sektorja, občine, podjetja v državni lasti ali drugi akterji. Naložbeni okvir za Ukrajino bi moral obravnavati prednostne naloge, opredeljene v načrtu za Ukrajino, ter podpirati cilje in izvajanje načrta. V upravljanje naložbenega okvira za Ukrajino bi morale biti vključene ukrajinske oblasti.

(83)Naložbeni okvir bi moral predstavljati celostni finančni sveženj, ki zagotavlja zmogljivost financiranja v obliki finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in operacij mešanega financiranja v Ukrajini. Podpora na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino bi se morala izvajati s posrednim upravljanjem, predvsem z opiranjem na finančne in tehnične zmogljivosti mednarodnih finančnih institucij in evropskih institucij za financiranje razvoja, vključno z njihovo udeležbo pri tveganju, povezanem z naložbami, z lastnimi viri. Glede na obseg naložb v okrevanje in obnovo v Ukrajini, ki bodo zahtevale delitev tveganj, mora Unija vzpostaviti namensko jamstveno zmogljivost, tj. jamstvo za Ukrajino. Operacije, ki bodo zajete v jamstvo za Ukrajino, se bodo izvajale v skladu s členom 208(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Izvozne agencije in druge finančne institucije, ki zagotavljajo podporo za spodbujanje trgovine, lahko delujejo kot finančni posredniki. Pri izvajanju in upravljanju jamstva za Ukrajino bi morala Komisija zagotoviti tesno usklajevanje s podporo, ki se izvaja v okviru Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus, vzpostavljenega na podlagi Uredbe (EU) 2021/947.

(84)Prožnost podpore v okviru instrumenta bi bilo treba povečati z določitvijo prožnega izvajanja jamstva za Ukrajino, ki ga je mogoče odobriti postopoma. Primerno je odstopati od člena 211(2), drugi pododstavek, drugi stavek, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, da se omogoči, da je oblikovanje rezervacij do 31. decembra 2027 enako znesku rezervacij, ki ustreza dodeljenemu jamstvu, namesto da se upošteva znesek skupnih rezervacij. V okviru odstopanja bi moralo biti omogočeno tudi postopno oblikovanje rezervacij, da bi se upošteval napredek pri izbiri in izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij, ki podpirajo cilje instrumenta, namesto da se upošteva računovodski izkaz iz člena 211(2), drugi pododstavek, drugi stavek, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

(85)Za učinkovito uporabo sredstev v okviru tega stebra bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s spremembo stopnje rezervacij za jamstvo za Ukrajino. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu sočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(86)V okviru stebra III instrumenta bi moral biti cilj podpore predvsem postopna uskladitev s pravili, standardi, politikami in praksami Unije (v nadaljnjem besedilu: pravni red) z namenom prihodnjega članstva v Uniji, s čimer bi se prispevalo k izvajanju načrta za Ukrajino. V tem procesu bi bilo treba upoštevati tudi ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in Beneška komisija. Cilj podpore bi morala biti tudi krepitev zmogljivosti deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in lokalnimi organi.

(87)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU) 2017/1939 se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, goljufij, korupcije, navzkrižja interesov in dvojnega financiranja, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev.

(88)Zlasti bi moral imeti Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 možnost izvajanja upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije.

(89)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046 bi bilo treba Komisiji, uradu OLAF, Evropskemu računskemu sodišču in po potrebi Evropskemu javnemu tožilstvu (EJT), kadar je to ustrezno, podeliti potrebne pravice in dostop, tudi s strani tretjih oseb, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije. Ukrajina bi morala Komisiji tudi poročati o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.

(90)Okrepitev sistemov notranjih kontrol, boj proti korupciji ter spodbujanje preglednosti, dobrega upravljanja in učinkovitega javnofinančnega poslovodenja so pomembne prednostne naloge reform za Ukrajino in bi morali biti podprti v okviru instrumenta.

(91)Komisija bi morala v okviru instrumenta zagotoviti učinkovito zaščito finančnih interesov Unije. V ta namen bi bilo treba ustanoviti neodvisni revizijski odbor, ki bi Komisiji zagotavljal informacije o morebitnem slabem upravljanju sredstev. Take informacije bi morale biti na voljo uradu OLAF in po potrebi ustreznim ukrajinskim organom. Komisija bi morala imeti pravico, da ob pomoči delegacije Unije v celotnem življenjskem ciklu projekta preverja, kako Ukrajina porablja sredstva. Revizijski odbor bi moral zagotavljati reden dialog in sodelovanje z Evropskim računskim sodiščem.

(92)Čeprav je v prvi vrsti odgovornost Ukrajine, da zagotovi, da se instrument izvaja v skladu z veljavnimi standardi, pri čemer se upoštevajo načelo sorazmernosti in posebni pogoji, pod katerimi bo instrument deloval, bi morala imeti Komisija možnost, da od Ukrajine prejme zadostno zagotovilo v zvezi s tem. V ta namen bi se morala Ukrajina v načrtu zavezati, da bo izboljšala svoj sedanji sistem upravljanja in kontrol ter izterjala neustrezno porabljene zneske. Ukrajina bi morala vzpostaviti sistem spremljanja, na katerem bo temeljilo letno poročilo o napredku. Ukrajina bi morala zbirati podatke in informacije, ki omogočajo preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov v zvezi z ukrepi, podprtimi v okviru instrumenta. V okvirnem sporazumu ter sporazumih o financiranju in posojilih bi bilo treba določiti obveznosti Ukrajine, da zagotovi zbiranje ustreznih podatkov o osebah in subjektih, ki prejemajo sredstva za izvajanje ukrepov iz načrta za Ukrajino, ter dostop do teh podatkov.

(93)Finančne interese Unije bi bilo treba zaščititi tudi, kadar se sredstva izvršujejo v okviru neposrednega upravljanja prek nepovratnih sredstev in javnih naročil ter posrednega upravljanja prek subjektov s stebrnimi ocenami, zlasti v okviru drugega in tretjega stebra instrumenta.

(94)Za izvajanje pomoči v okviru instrumenta bi bilo treba sprejeti programe dela.

(95)Izboljšati bi bilo treba komunikacijske zmogljivosti Ukrajine, da bi se zagotovili obstoj močnih in svobodnih pluralnih medijev, javna podpora in razumevanje v zvezi z vrednotami Unije ter koristmi in obveznostmi, ki jih prinaša morebitno članstvo v Uniji, hkrati pa obravnavale dezinformacije. Zagotoviti bi bilo treba tudi prepoznavnost financiranja Unije.

(96)Komisija bi morala poskrbeti, da so vzpostavljeni jasni mehanizmi spremljanja in ocenjevanja, da se zagotovijo dejansko prevzemanje odgovornosti in preglednost pri izvrševanju proračuna Unije ter učinkovito ocenjevanje napredka pri uresničevanju ciljev te uredbe.

(97)Komisija bi morala vsako leto oceniti izvajanje podpore v okviru instrumenta za Ukrajino. To bi moralo odboru, ustanovljenemu s to uredbo, omogočiti, da ima ustrezne informacije za pomoč Komisiji. Za učinkovito spremljanje izvajanja bi morala Ukrajina enkrat letno v letnem poročilu o napredku poročati o izvajanju. Taka poročila, ki jih pripravi vlada, bi se morala ustrezno upoštevati v načrtu za Ukrajino. Za prejemnike financiranja Unije, ki se izvaja v okviru drugega in tretjega stebra instrumenta, bi bilo treba določiti sorazmerne zahteve glede poročanja.

(98)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 21 .

(99)Komisija bo pri oceni načrta za Ukrajino in zbiranju nasvetov o naložbenem okviru za Ukrajino po potrebi, zlasti pri spremljanju izpolnjevanja osnovnega pogoja za podporo Unije, ustrezno upoštevala Sklep Sveta 2010/427/EU in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje.

(100)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(101)Da bi se zagotovila kontinuiteta pri zagotavljanju podpore na zadevnem področju politike, bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1
Predmet urejanja

1.S to uredbo se vzpostavlja instrument za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: instrument).

V Uredbi so določeni cilji instrumenta, njegovo financiranje, proračun za obdobje 2024–2027, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

2.Instrument zagotavlja pomoč Ukrajini v okviru naslednjih treh stebrov:

(a)steber I: finančna podpora Ukrajini za uresničitev reform in naložb za izvajanje načrta za Ukrajino ter ohranjanje makrofinančne stabilnosti države, kot je določeno v poglavju III;

(b)steber II: poseben naložbeni okvir za Ukrajino za podporo naložbam in zagotavljanje dostopa do financiranja, kot je določeno v poglavju IV;

(c)steber III: tehnična pomoč in z njo povezana podpora Ukrajini za oblikovanje in izvajanje reform, povezanih s pristopom k EU, ter za krepitev upravne zmogljivosti Ukrajine in druge ustrezne dejavnosti, kot je določeno v poglavju V.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1.„okvirni sporazum“ pomeni dogovor, sklenjen med Komisijo in Ukrajino, v katerem so določena načela o finančnem sodelovanju med Ukrajino in Komisijo v okviru te uredbe;

2.„ukrepi“ pomeni reforme in naložbe v okviru načrta za Ukrajino iz poglavja III;

3.„pogoji“ pomeni kakovostne ali količinske korake v zvezi z zagotavljanjem ohranjanja gospodarske in finančne stabilnosti ali v zvezi z izvajanjem reform in naložb iz načrta za Ukrajino, določenega v poglavju III;

4.„operacija mešanega financiranja“ pomeni operacijo, ki jo podpira proračun Unije in ki združuje nepovratne oblike podpore ali povratne oblike podpore ali oboje iz proračuna Unije s povratnimi oblikami podpore iz razvojnih institucij ali drugih javnih finančnih institucij ali iz komercialnih finančnih institucij in od vlagateljev.

Člen 3
Cilji instrumenta za Ukrajino

1.Splošni cilji instrumenta so podpirati Ukrajino pri:

(a)odpravljanju družbenih, gospodarskih in okoljskih posledic vojne ter s tem prispevati k okrevanju, obnovi in modernizaciji države;

(b)spodbujanju družbene, gospodarske in okoljske odpornosti ter postopnega vključevanja v Unijo ter svetovno gospodarstvo in trge;

(c)postopni uskladitvi s pravili, standardi, politikami in praksami (v nadaljnjem besedilu: pravni red) Unije z namenom prihodnjega članstva v Uniji, kar bi prispevalo k vzajemni stabilnosti, varnosti, miru, blaginji in trajnostnosti.

2.Specifični cilji instrumenta vključujejo:

(a)pomoč pri ohranjanju makrofinančne stabilnosti države ter zmanjšanju omejitev pri zunanjem in notranjem financiranju Ukrajine;

(b)obnovo in posodobitev v vojni poškodovane infrastrukture, kot so energetska infrastruktura, vodni sistemi, notranja in čezmejna prometna omrežja, vključno z železnico, cestami, mostovi in mejnimi prehodi, ter spodbujanje sodobne, izboljšane in odporne infrastrukture; obnovo zmogljivosti za proizvodnjo hrane; pomoč pri obravnavanju družbenih izzivov, ki so posledica vojne, med drugim za posebne skupine, kot so vojni veterani, notranje razseljene osebe, samohranilci, invalidi, manjšine in druge ranljive osebe; prispevek k prizadevanjem za odstranitev min;

(c)spodbujanje prehoda na trajnostno in vključujoče gospodarstvo ter stabilno naložbeno okolje; podporo vključevanju Ukrajine v enotni trg; popravilo, obnovitev in izboljšanje socialne infrastrukture, kot so stanovanja, zdravstvene ustanove, šole, visokošolske institucije in raziskovalna infrastruktura; okrepitev gospodarskega in družbenega razvoja s posebnim poudarkom na ženskah in mladih, med drugim prek kakovostnega izobraževanja, usposabljanja, preusposabljanja in izpopolnjevanja ter politik zaposlovanja, med drugim za raziskovalce; podporo kulturi in kulturni dediščini; okrepitev strateških gospodarskih sektorjev ter podporo naložbam in razvoju zasebnega sektorja s poudarkom na malih in srednjih podjetjih (MSP) in inovacijah ter kmetijstvu in razvoju podeželja, akvakulturi in ribištvu; prestrukturiranje finančnih trgov Ukrajine, vključno z bančnim sektorjem in kapitalskimi trgi; povečanje mobilizacije domačih javnofinančnih prihodkov; okrepitev zmožnosti Ukrajine za trgovanje;

(d)nadaljnjo krepitev pravne države, demokracije ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z zavzemanjem za neodvisno sodstvo, okrepljeno varnostjo, bojem proti goljufijam, korupciji, organiziranemu kriminalu in pranju denarja, davčnim utajam in davčnim goljufijam; spoštovanje mednarodnega prava; krepitev svobode medijev in akademske svobode ter spodbudnega okolja za civilno družbo; spodbujanje socialnega dialoga; spodbujanje nediskriminacije in strpnosti, zagotavljanje in krepitev spoštovanja pravic pripadnikov manjšin ter spodbujanje enakosti spolov; povečanje učinkovitosti javne uprave ter podpiranje preglednosti, strukturnih reform in dobrega upravljanja na vseh ravneh, tudi na področju javnofinančnega poslovodenja, javnih naročil in državne pomoči; podpiranje pobud in organov, vključenih v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini;

(e)razvoj in krepitev trajnostnega zelenega prehoda v vseh gospodarskih sektorjih, vključno s prehodom na razogljičenje gospodarstva države; spodbujanje digitalne preobrazbe kot omogočevalca trajnostnega razvoja in vključujoče rasti;

(f)podpiranje decentralizacije in lokalnega razvoja.

Člen 4
Splošna načela

1.Kadar je ustrezno, vsi načini sodelovanja v okviru instrumenta temeljijo na načelih razvojne učinkovitosti, tj. odgovornosti Ukrajine za razvojne prednostne naloge, osredotočenosti na rezultate, vključujočih razvojnih partnerstvih, preglednosti in vzajemni odgovornosti, ter ta načela spodbujajo. Sodelovanje temelji na uspešnem in učinkovitem dodeljevanju in uporabi sredstev.

2.Podpora v okviru instrumenta je dodatna glede na podporo, ki se zagotavlja v okviru drugih programov in instrumentov Unije. Dejavnosti, upravičene do financiranja na podlagi te uredbe, lahko prejmejo podporo iz drugih programov in instrumentov Unije, če taka podpora ne krije istih stroškov.

3.Komisija in države članice zaradi spodbujanja dopolnjevanja in učinkovitosti svojega delovanja in pobud sodelujejo ter si prizadevajo preprečiti podvajanje med pomočjo, ki se zagotavlja na podlagi te uredbe, in drugo pomočjo, ki jo zagotavljajo Unija, države članice, tretje države, večstranske in regionalne organizacije ter subjekti, kot so mednarodne organizacije in ustrezne mednarodne finančne institucije, agencije in donatorji, ki niso iz Unije, kar je v skladu z uveljavljenimi načeli za krepitev operativnega usklajevanja na področju zunanje pomoči, med drugim z okrepljenim usklajevanjem z državami članicami na lokalni ravni ter s harmonizacijo politik in postopkov, zlasti z mednarodnimi načeli razvojne učinkovitosti.

4.Dejavnosti v okviru instrumenta vključujejo prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev njihovih posledic, varstvo okolja, človekove pravice, demokracijo, enakost spolov in po potrebi zmanjševanje tveganja nesreč ter podpirajo napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, da se spodbujajo celoviti ukrepi, ki lahko ustvarijo vzajemne koristi in usklajeno izpolnijo več ciljev. Izogibati bi se morale nasedlim naložbam, ravnajo pa se po načelih, da se nikomur ne škodi in da nihče ni zapostavljen, ter po pristopu vključevanja trajnostnosti, na katerem temelji evropski zeleni dogovor.

5.Instrument ne podpira dejavnosti ali ukrepov, ki niso združljivi z nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Ukrajine, če je ta na voljo, ter z nacionalno določenim prispevkom Ukrajine v skladu s Pariškim sporazumom ali ki spodbujajo naložbe v fosilna goriva ali imajo znatne škodljive učinke na okolje ali podnebje, razen če so take dejavnosti in ukrepi nujno potrebni za doseganje ciljev instrumenta ob upoštevanju potrebe po odporni obnovi in posodobitvi infrastrukture, poškodovane v vojni, ter jih po potrebi spremljajo ustrezni ukrepi, s katerimi bi se lahko tem učinkom izognili, jih preprečili ali zmanjšali in po možnosti izničili.

6.Komisija si v skladu z načelom vključujočega partnerstva, kadar je ustrezno, prizadeva zagotoviti, da se z ustreznimi deležniki, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, opravijo ustrezna posvetovanja in da so jim pravočasno na voljo ustrezne informacije, da se jim omogoči dejavna vloga pri oblikovanju in izvajanju dejavnosti, upravičenih do financiranja na podlagi tega instrumenta, ter povezanih postopkih njihovega spremljanja. Komisija v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in ob upoštevanju pristopa od spodaj navzgor zlasti spodbuja sodelovanje regionalnih, lokalnih, mestnih in drugih javnih organov. Komisija spodbuja usklajevanje med zadevnimi deležniki.

7.Komisija skupaj z državami članicami in Ukrajino prispeva k izvajanju zavez Unije, usmerjenih v večjo preglednost in odgovornost pri zagotavljanju pomoči, tudi tako, da spodbuja izvajanje in krepitev sistemov notranjih kontrol in politik za boj proti goljufijam, in tako, da informacije o obsegu in dodeljevanju pomoči daje na voljo prek spletnih podatkovnih zbirk, obenem pa zagotavlja, da so podatki primerljivi ter zlahka dostopni, izmenjani in objavljeni.

Člen 5
Osnovni pogoj za podporo Unije

1.Osnovni pogoj za podporo Ukrajini v okviru instrumenta je, da Ukrajina še naprej podpira in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom, in pravno državo ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin.

2.Komisija spremlja izpolnjevanje osnovnega pogoja iz odstavka 1 pred izplačili Ukrajini v okviru instrumenta in v celotnem obdobju podpore, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, pri čemer ustrezno upošteva redno poročilo Komisije o širitvi. Komisija lahko sprejme sklep, da ta osnovni pogoj ni izpolnjen, in zlasti začasno ustavi plačila iz člena 25, ne glede na izpolnjevanje pogojev iz člena 15(2). Pri svoji oceni upošteva tudi razmere v Ukrajini in posledice uporabe vojnega prava v njej.

POGLAVJE II

Financiranje in izvajanje

Člen 6
Proračun

1.Sredstva za izvajanje instrumenta za Ukrajino so na voljo v skladu s členom 10b Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093, z naslednjo okvirno razdelitvijo:

(a)78 % v obliki nepovratne finančne podpore v skladu s poglavjem III te uredbe;

(b)16 % za odhodke v skladu s poglavjem IV;

(c)5 % za odhodke v skladu s poglavjem V;

(d)do 1 % za odhodke v skladu z odstavkom 5 tega člena.

2.Finančna podpora iz poglavja III v obliki posojila je na voljo v znesku do 50 000 000 000 EUR za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2027.

Skupni znesek izplačil posojil upošteva zneske, dane na razpolago v skladu z odstavkom 1, in znesek iz odstavka 3.

3.Vsota sredstev, danih na razpolago v skladu z odstavkoma 1 in 2, ne presega 50 000 000 000 EUR za obdobje 2024–2027.

4.Dodatni prispevki za financiranje podpore iz odstavka 1 se lahko zagotovijo v skladu s členom 7.

5.Sredstva iz odstavka 1, točka (d), in odstavka 4 se lahko uporabijo za tehnično in upravno pomoč pri izvajanju instrumenta, kot so pripravljalni ukrepi, dejavnosti spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, ki so potrebni za upravljanje instrumenta in doseganje njegovih ciljev, zlasti za študije, sestanke strokovnjakov, posvetovanja z ukrajinskimi organi, konference, posvetovanja z deležniki, ukrepe obveščanja in komuniciranja, vključno z ukrepi vključujočega ozaveščanja in institucionalnim komuniciranjem glede političnih prednostnih nalog Unije, kolikor so povezane s cilji te uredbe, odhodke, povezane z informacijskotehnološkimi omrežji, ki se osredotočajo na obdelavo in izmenjavo informacij, in korporativnimi informacijskotehnološkimi orodji, ter vse druge odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki jih ima Komisija pri upravljanju in stroških instrumenta na sedežu in v delegacijah Unije. Odhodki lahko zajemajo tudi stroške drugih podpornih dejavnosti, kot sta nadzor kakovosti in spremljanje projektov na terenu, ter stroške medsebojnega svetovanja in strokovnjakov za ocenjevanje in izvajanje reform in naložb.

Člen 7
Dodatna finančna sredstva za instrument

1.Države članice, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali drugi viri lahko zagotovijo dodatne finančne prispevke za instrument. Pri takih prispevkih gre za zunanje namenske prejemke v smislu člena 21(2), točka (a)(ii) ter točki (d) in (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

Dodatni zneski, prejeti kot zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na podlagi ustreznih pravnih aktov Unije v zvezi z omejevalnimi ukrepi zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini, se dodajo sredstvom iz člena 6.

2.Prispevki iz odstavka 1 se izvajajo v skladu z istimi pravili in pogoji kot znesek iz člena 6(1).

3.Prispevki k jamstvu za Ukrajino in finančnim instrumentom iz poglavja IV se zagotovijo v skladu s členom 28.

Člen 8
Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Instrument se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2018/1046, in sicer z neposrednim ali posrednim upravljanjem s katerim koli od subjektov iz člena 62, prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.Sredstva Unije se lahko zagotovijo v kateri koli obliki, navedeni v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, nagrad, javnih naročil, proračunske podpore, finančnih instrumentov, proračunskih jamstev, operacij mešanega financiranja in finančne pomoči.

3.Finančni instrumenti, proračunska jamstva in operacije mešanega financiranja, ki združujejo podporo iz finančnih instrumentov ali proračunskih jamstev v okviru instrumenta, se izvajajo v skladu z načeli iz naslova X ter zlasti člena 208 in člena 209(1), (2) in (4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Glede na zahtevano poslovno in finančno sposobnost so lahko partnerji proračunskega jamstva ali pooblaščeni subjekti, ki izvajajo finančne instrumente, Evropska investicijska banka ali Evropski investicijski sklad, večstranska evropska finančna institucija, kot je Evropska banka za obnovo in razvoj, ali dvostranske evropske finančne institucije, kot so razvojne banke. Kadar je to mogoče, se izvajanje finančnih instrumentov, proračunskih jamstev in operacij mešanega financiranja v okviru instrumenta dopolnjuje z dodatnimi oblikami finančne podpore držav članic ali tretjih oseb.

Člen 9
Okvirni sporazum

1.Komisija z Ukrajino sklene okvirni sporazum o izvajanju instrumenta, v katerem so določene posebne ureditve za upravljanje, kontrolo, nadzor, spremljanje, ocenjevanje, poročanje in revizijo sredstev v okviru instrumenta ter za preprečevanje, preiskovanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov. Okvirni sporazum dopolnjujejo sporazumi o financiranju v skladu s členom 10 in sporazumi o posojilih v skladu s členom 21, ki vsebujejo posebne določbe za upravljanje in izvajanje financiranja v okviru instrumenta.

2.Z izjemo premostitvenega financiranja iz člena 24 se financiranje Ukrajini odobri šele po začetku veljavnosti okvirnega sporazuma ter veljavnih sporazumov o financiranju in posojilih.

3.Okvirni sporazum, sporazumi o financiranju in sporazum o posojilih, sklenjeni z Ukrajino, kot celota ter pogodbe in sporazumi, podpisani z osebami ali subjekti, ki prejemajo sredstva Unije, zagotavljajo, da je obveznosti iz člena 129 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 mogoče izpolniti.

4.Okvirni sporazum vsebuje predvsem podrobne določbe, ki zadevajo zlasti:

(a)zavezo Ukrajine, da bo napredovala v smeri učinkovitejših in uspešnejših sistemov kontrol ter okrepila boj proti pranju denarja, financiranju terorizma, izogibanju davkom, davčnim goljufijam ali davčnim utajam;

(b)dejavnosti, povezane s kontrolo, nadzorom, spremljanjem, ocenjevanjem, poročanjem in revizijo financiranja Unije v okviru instrumenta, ter preiskave, ukrepe za boj proti goljufijam in sodelovanje;

(c)zahteve glede kontrole za sprostitev sredstev Ukrajini;

(d)pravila o davkih, carinah in dajatvah v skladu s členom 27(9) in (10) Uredbe (EU) 2021/947;

(e)priznavanje pristojnosti revizijskega odbora iz člena 34 in načine sodelovanja Ukrajine z njim;

(f)obveznost oseb ali subjektov, ki izvršujejo sredstva Unije v okviru instrumenta, da revizijski odbor, Komisijo in urad OLAF nemudoma obvestijo o domnevnih ali dejanskih primerih nepravilnosti, goljufije, korupcije in navzkrižja interesov ter nadaljnjem ukrepanju v zvezi s tem;

(g)pravico Komisije, da spremlja dejavnosti v okviru instrumenta, ki jih izvajajo ukrajinski organi, v celotnem projektnem ciklu, med drugim tudi postopke izbire in dodeljevanja projektov, vključno z javnimi naročili, da v njih po potrebi sodeluje kot opazovalka ter daje priporočila za izboljšanje teh dejavnosti in zaveze ukrajinskih organov, da si bodo po najboljših močeh prizadevali za izvajanje teh priporočil Komisije in da bodo o tem izvajanju poročali;

(h)obveznosti iz člena 33(2), vključno z natančnimi pravili in časovnim okvirom za zbiranje podatkov s strani Ukrajine ter dostopom za Komisijo in urad OLAF;

(i)obveznost Ukrajine, da Komisiji elektronsko posreduje podatke iz člena 26;

(j)postopek za zagotavljanje, da zahtevki za izplačilo podpore v obliki posojila ne presegajo razpoložljivega zneska posojila, ob upoštevanju člena 6(2).

Člen 10
Sporazumi o financiranju

1.Sporazumi o financiranju se sklenejo za poglavji III in V. V njih se določijo odgovornosti in obveznosti Ukrajine pri izvrševanju sredstev Unije, vključno z obveznostmi iz člena 129 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. V njih se določijo tudi pogoji za plačilo nepovratne finančne podpore, vključno v zvezi s sistemi notranjih kontrol iz člena 9(4), točki (a) in (c). V sporazumih o financiranju se določijo tudi pravice in obveznosti Unije.

2.Sporazumi o financiranju vključujejo pravila o poročanju Komisiji o tem, kako se dejavnosti izvajajo in ali so izpolnjeni pogoji iz člena 15(2).

Člen 11
Pravila o upravičenosti oseb in subjektov, poreklu zaloge in materialov ter omejitvah v okviru instrumenta

1.V postopkih javnega naročanja ter postopkih dodeljevanja nepovratnih sredstev in podeljevanja nagrad za dejavnosti, ki se financirajo na podlagi tega instrumenta, lahko sodelujejo mednarodne in regionalne organizacije ter vse fizične osebe, ki so državljani naslednjih držav, in pravne osebe, ki imajo v teh državah dejanski sedež:

(a)države članice, Ukrajina, pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru ter države iz Priloge I k Uredbi (EU) 2021/947 in Priloge I k Uredbi (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta 22 ;

(b)države, za katere je Komisija določila vzajemni dostop do zunanje pomoči v Ukrajini.

2.Vzajemni dostop iz odstavka 1, točka (b), se lahko odobri za omejeno obdobje najmanj enega leta, če država pod enakimi pogoji prizna upravičenost subjektom iz Unije in iz držav, upravičenih v okviru instrumenta.

Komisija odloči o vzajemnem dostopu po posvetovanju z Ukrajino.

3.Vse zaloge in materiali, ki se financirajo in naročajo v okviru tega instrumenta, izvirajo iz katere koli države iz odstavka 1, točki (a) in (b), razen če zalog in materialov v kateri koli od teh držav ni mogoče dobiti pod razumnimi pogoji. Poleg tega se uporabljajo pravila o omejitvah iz odstavka 7.

4.Pravila o upravičenosti iz tega člena se ne uporabljajo za fizične osebe, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi ali drugačno pogodbo z upravičenim izvajalcem oziroma, kadar je to ustrezno, podizvajalcem, in zanje ne uvajajo nacionalnih omejitev, razen kadar nacionalne omejitve temeljijo na pravilih iz odstavka 7.

5.Za ukrepe, ki jih sofinancira subjekt ali se izvajajo v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja s subjekti iz člena 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ali za ukrepe, ki jih izvajajo ukrajinski subjekti na podlagi poglavja III te uredbe, se poleg pravil iz tega člena uporabljajo tudi pravila o upravičenosti navedenih subjektov ali Ukrajine, po potrebi vključno z omejitvami iz odstavka 7 tega člena, ki so ustrezno upoštevane v sporazumih o financiranju in pogodbenih dokumentih, podpisanih z navedenimi subjekti.

6.Kadar se dodatni prispevki v skladu s členom 7 zagotovijo prek zunanjih namenskih prejemkov, se v dogovoru z osebo, ki dodatni prispevek zagotovi, uporabljajo pravila o upravičenosti skupaj s pravili o omejitvah iz odstavka 7 tega člena.

7.Pravila o upravičenosti, poreklo zalog in materialov iz odstavkov 1 in 3 ter državljanstvo fizičnih oseb iz odstavka 4 se lahko omejijo glede na državljanstvo, geografsko lokacijo ali naravo pravnih subjektov, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ter glede na geografsko poreklo zalog in materialov, in sicer v naslednjih primerih:

(a)kadar so take omejitve potrebne zaradi posebne narave in/ali ciljev dejavnosti ali posameznega postopka dodeljevanja in/ali kadar so te omejitve potrebne za učinkovito izvajanje ukrepa;

(b)kadar dejavnost ali posamezni postopki dodeljevanja vplivajo na varnost ali javni red, zlasti v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi Unije, njenih držav članic ali Ukrajine, vključno z zaščito celovitosti digitalne infrastrukture, komunikacijskih in informacijskih sistemov ter z njimi povezanih dobavnih verig.

8.Kadar na trgih zadevnih držav ali ozemelj obstaja nujna potreba po storitvah oziroma kadar storitve tam niso na voljo ali v drugih ustrezno utemeljenih primerih, ko bi uporaba pravil o upravičenosti onemogočala ali prekomerno oteževala uresničitev ukrepa, se lahko kot upravičeni priznajo tudi ponudniki in kandidati iz držav, ki niso upravičenke.

Člen 12
Prenosi, letni obroki, odobritve za prevzem obveznosti, presežki iz proračunskega jamstva, povračila in prihodki, ki jih ustvarijo finančni instrumenti

1.Z odstopanjem od člena 12(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil v okviru instrumenta samodejno prenesejo in se lahko porabijo oziroma obveznosti zanje prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta. V naslednjem proračunskem letu se najprej porabi preneseni znesek.

2.Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o prenesenih odobritvah za prevzem obveznosti v skladu s členom 12(6) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

3.Z odstopanjem od člena 15 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 o ponovni razpoložljivosti odobritev se odobritve za prevzem obveznosti, ki ustrezajo znesku, sproščenemu zaradi popolne ali delne neizvedbe ukrepa v okviru instrumenta, znova dajo na voljo v dobro prvotne proračunske postavke.

4.Z odstopanjem od prvega, drugega in četrtega pododstavka člena 209(3) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 so vsi prihodki in povračila iz finančnih instrumentov, vzpostavljenih na podlagi te uredbe, notranji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za instrument ali program, ki ga bo nasledil.

5.Z odstopanjem od člena 213(4), točka (a), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 so vsi presežki rezervacij za jamstvo za Ukrajino notranji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za instrument ali program, ki ga bo nasledil.

6.Proračunske obveznosti za ukrepe, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko v skladu s členom 112(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 razporedijo v letne obroke na več let.

Tretji pododstavek člena 114(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se ne uporablja za ukrepe iz prvega pododstavka tega odstavka.

Člen 13
Izredno financiranje

1.V ustrezno utemeljenih izrednih okoliščinah, zlasti kadar Ukrajina zaradi znatnega poslabšanja vojne ne more izpolniti pogojev, povezanih z oblikami podpore na podlagi te uredbe, se lahko z instrumentom Ukrajini zagotovi izredno financiranje, da se ohrani njena makrofinančna stabilnost in spodbudi doseganje ciljev iz člena 3. Tako izredno financiranje preneha takoj, ko je izpolnjevanje pogojev ponovno mogoče.

2.Za namene odstavka 1 lahko Komisija, kadar ugotovi, da Ukrajina zaradi takih ustrezno utemeljenih izrednih okoliščin ne more izpolniti pogojev, povezanih z oblikami podpore na podlagi te uredbe, Svetu predloži predlog izvedbenega sklepa, s katerim se Ukrajini zagotovi izredno financiranje v okviru instrumenta.

3.Za izredno financiranje v vsakem primeru velja osnovni pogoj iz člena 5, financira pa se v okviru sredstev iz člena 6(1), točka(a), in člena 6(2).

POGLAVJE III

Steber I: Načrt za Ukrajino

Člen 14
Povezava načrta za Ukrajino s stebri instrumenta

1.Načrt za Ukrajino (v nadaljnjem besedilu: načrt) zagotavlja splošni okvir za doseganje ciljev iz člena 3.

2.Načrt za Ukrajino je podlaga za podporo, ki se zagotavlja v okviru stebra I instrumenta, kot je določeno v členu 1(2), točka (a), in kot je navedeno v tem poglavju. Služi tudi kot referenca za usmerjanje podpore, ki se zagotavlja v okviru stebrov II in III instrumenta iz poglavij IV in V.

Člen 15
Načela za financiranje v okviru načrta za Ukrajino

1.Načrt za Ukrajino določa program reform in naložb Ukrajine za doseganje splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3, ki je vključen v okvir gospodarske in fiskalne politike. Načrt vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložb s celovitim in skladnim svežnjem, ki lahko vključuje tudi javne sheme, namenjene spodbujanju zasebnih naložb.

2.Instrument zagotovi financiranje na podlagi tega poglavja po zadovoljivi izpolnitvi pogojev, ki izhajajo iz načrta, v obliki kakovostnih ali količinskih korakov. Taki pogoji upoštevajo različne cilje instrumenta, kot so opredeljeni v členu 3, ter vključujejo pogoje, povezane z bistvenimi zahtevami, kot so ohranjanje gospodarske in finančne stabilnosti, nadzor proračuna in javnofinančno poslovodenje, in pogoje, povezane z izvajanjem reform in naložb, določenih v načrtu.

3.Pogoji iz odstavka 2 odražajo zneske iz člena 6(1), točka (a), in člena 6(2) ter ustrezne prispevke iz odstavka 4 navedenega člena.

4.Ukrepi, ki so se začeli izvajati od 1. januarja 2023, so upravičeni, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

5.Načrt za Ukrajino je skladen s prednostnimi nalogami reform, opredeljenimi v okviru poti Ukrajine k pristopu, kot je navedeno v mnenju Komisije in analitičnem poročilu, ter v pridružitvenem sporazumu, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini. Prav tako je skladen z nacionalno določenim prispevkom Ukrajine v skladu s Pariškim sporazumom ter nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom, če je ta na voljo.

6.Načrt za Ukrajino upošteva splošna načela iz člena 4.

Člen 16
Vsebina načrta za Ukrajino

1.Da bi Ukrajina prejela podporo v okviru instrumenta, Komisiji predloži načrt za Ukrajino.

2.Načrt za Ukrajino vsebuje zlasti naslednje elemente, ki se ustrezno obrazložijo in utemeljijo:

(a)ukrepe, ki predstavljajo skladen, celovit in ustrezno uravnotežen odziv na cilje iz člena 3, vključno s strukturnimi reformami in ukrepi za spodbujanje zbliževanja z Unijo ter ukrepi iz člena 15(2), tako da bo načrt kot celota povečal stopnjo rasti ukrajinskega gospodarstva;

(b)razlago, kako je načrt skladen z načeli, načrti in programi iz člena 15(5);

(c)za reforme in naložbe okvirni časovni razpored ter predvidene kakovostne in količinske korake, ki jih je treba izvesti do 31. decembra 2027;

(d)ureditve za učinkovito spremljanje, poročanje in ocenjevanje načrta za Ukrajino s strani Ukrajine, vključno s predlaganimi kakovostnimi in količinskimi koraki ter s tem povezanimi kazalniki;

(e)razlago, kako načrt ustreza potrebam po okrevanju, obnovi in modernizaciji, ki so posledica vojne v ukrajinskih regijah in občinah, ter tako krepi njihov gospodarski, družbeni, okoljski in teritorialni razvoj, podpira reformo za decentralizacijo v Ukrajini in približevanje standardom Unije; razlago metodologije in postopkov, ki se uporabljajo za izbiro in izvajanje projektov, ter mehanizmov za vključevanje podnacionalnih organov, zlasti občin, v odločanje o uporabi podpore v procesu obnove na lokalni ravni; metodologijo, ki se uporablja za spremljanje s tem povezanih odhodkov; in razlago, kako načrt zagotavlja, da projekti obnove, ki jih izberejo in izvajajo taki podnacionalni organi, predstavljajo ustrezno velik delež podpore;

(f)za pripravo, in če je mogoče, izvajanje načrta za Ukrajino povzetek postopka posvetovanja z ustreznimi deležniki, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe, opravljenega v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, ter razlago, kako se prispevek deležnikov odraža v načrtu za Ukrajino;

(g)razlago, v kolikšni meri naj bi ukrepi iz načrta prispevali k podnebnim in okoljskim ciljem;

(h)razlago sistema Ukrajine za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru instrumenta, ter ureditev, katerih cilj je preprečevanje dvojnega financiranja iz instrumenta in drugih programov Unije ali donatorjev;

(i)katere koli druge ustrezne informacije.

3.Načrt za Ukrajino temelji na rezultatih ter vključuje kazalnike za ocenjevanje napredka pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3.

Člen 17
Priprava in predložitev načrta za Ukrajino

1.Načrt za Ukrajino pripravi Ukrajina. Ukrajina si prizadeva predložiti načrt Komisiji v dveh mesecih po začetku veljavnosti te uredbe. Komisiji lahko predloži osnutek načrta.

2.Ukrajina pri pripravi načrta v skladu s členom 16 posebej upošteva razmere na ukrajinskih regionalnih, lokalnih in mestnih območjih ter posebne potrebe teh območij po okrevanju in obnovi, reformah, modernizaciji in decentralizaciji.

3.Priprava in izvajanje načrta za Ukrajino potekata ob posvetovanju z regionalnimi, lokalnimi, mestnimi in drugimi javnimi organi v skladu z načelom upravljanja na več ravneh in ob upoštevanju pristopa od spodaj navzgor.

Člen 18
Ocena načrta za Ukrajino s strani Komisije

1.Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni ustreznost, celovitost in primernost načrta za Ukrajino, ali kadar je to ustrezno, spremembe načrta iz člena 20 ter v skladu s členom 19(1) pripravi predlog izvedbenega sklepa Sveta. Komisija pri izvajanju navedene ocene tesno sodeluje z Ukrajino in lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije.

2.Komisija pri ocenjevanju načrta za Ukrajino in določanju zneska, ki se dodeli Ukrajini, upošteva ustrezne razpoložljive analitične informacije o Ukrajini, utemeljitev in elemente iz člena 16(2), ki jih je predložila Ukrajina, ter vse druge ustrezne informacije, kot so zlasti informacije iz člena 15(5).

3.Komisija pri ocenjevanju upošteva naslednja merila:

(a)ali je načrt skladen, celovit in ustrezno uravnotežen odziv na cilje iz člena 3, vključno s strukturnimi reformami in ukrepi za spodbujanje zbliževanja z Unijo, tako da bo kot celota povečal stopnjo rasti ukrajinskega gospodarstva;

(b)ali načrt ustreza potrebam po okrevanju, obnovi in modernizaciji, ki so posledica vojne v ukrajinskih regijah in občinah, ter tako krepi njihov gospodarski, družbeni, okoljski in teritorialni razvoj, podpira reformo za decentralizacijo v Ukrajini in približevanje standardom Unije; ali so metodologija in postopki, ki se uporabljajo za izbiro in izvajanje projektov, ter mehanizmi za vključevanje podnacionalnih organov, zlasti občin, v odločanje o uporabi podpore v procesu obnove na lokalni ravni, ustrezni; ali je metodologija, ki se uporablja za spremljanje s tem povezanih odhodkov za projekte obnove, ki jih izberejo in izvajajo taki podnacionalni organi, ustrezna in ali taki projekti predstavljajo ustrezno velik delež podpore;

(c)ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih je predlagala Ukrajina, zagotovile učinkovito spremljanje, poročanje in izvajanje načrta za Ukrajino, vključno s predvidenim časovnim razporedom, kakovostnimi in količinskimi koraki ter s tem povezanimi kazalniki;

(d)ali se pričakuje, da bodo ureditve, ki jih je predlagala Ukrajina, učinkovite za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižja interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru instrumenta, ter preprečevale dvojno financiranje iz instrumenta in drugih programov Unije ali donatorjev.

4.Komisiji lahko pri ocenjevanju načrta za Ukrajino, ki ga je predložila Ukrajina, pomagajo strokovnjaki.

Člen 19
Izvedbeni sklep Sveta

1.V primeru pozitivne ocene Svet na predlog Komisije z izvedbenim sklepom odobri oceno načrta za Ukrajino, ki ga je Ukrajina predložila v skladu s členom 17(1), ali kadar je ustrezno, njegovo spremembo, predloženo v skladu s členom 20(1) ali (2).

2.V predlogu Komisije za izvedbeni sklep Sveta so za del, ki se financira iz instrumenta, določene reforme in naložbe, ki jih mora izvesti Ukrajina, pogoji, ki izhajajo iz načrta, kot je opisano v členu 15(2), vključno z okvirnim časovnim razporedom, ter zneski iz člena 6(1), točka (a), in člena 6(2) ter ustrezni prispevki iz odstavka 4 navedenega člena.

3.V predlogu Komisije iz odstavka 2 se določijo tudi:

(a)okvirna nepovratna finančna podpora in okvirni znesek podpore v obliki posojila, ki se izplačata v obrokih, strukturirana v skladu s členom 15(2), ko Ukrajina zadovoljivo izpolni ustrezne kakovostne in količinske korake, opredeljene v zvezi z izvajanjem načrta za Ukrajino;

(b)nepovratna finančna podpora in znesek podpore v obliki posojila, ki se izplačata v obliki predhodnega financiranja v skladu s členom 23;

(c)rok, ki ne bi smel biti po 31. decembru 2027, do katerega je treba doseči končne kakovostne in količinske korake za naložbene projekte in reforme;

(d)ureditve in časovni razpored spremljanja in izvajanja načrta za Ukrajino, po potrebi vključno z ukrepi, potrebnimi za uskladitev s členom 33;

(e)kazalniki za ocenjevanje napredka pri doseganju splošnih in specifičnih ciljev iz člena 3;

(f)ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov.

Člen 20
Spremembe načrta za Ukrajino

1.Kadar Ukrajina zaradi objektivnih okoliščin delno ali v celoti ne more več uresničiti načrta za Ukrajino, vključno s kakovostnimi in količinskimi koraki, lahko predlaga spremembo načrta za Ukrajino. V takem primeru lahko Ukrajina Komisiji predloži utemeljeno zahtevo, da predlaga spremembo celotnega izvedbenega sklepa Sveta iz člena 19(1) ali njegovega dela.

2.Komisija lahko v dogovoru z Ukrajino predlaga spremembo izvedbenega sklepa Sveta iz člena 19(1), da se upošteva zlasti sprememba razpoložljivih zneskov, predvsem zaradi dodatnih prispevkov držav članic ali iz drugih virov, kot so navedeni v členu 6(4).

3.Kadar Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla Ukrajina, upravičujejo spremembo načrta za Ukrajino, spremenjeni načrt za Ukrajino v skladu s členom 18 oceni in brez nepotrebnega odlašanja predlaga spremembo izvedbenega sklepa Sveta iz člena 19(1).

Člen 21
Sporazum o posojilih, najemanje in dajanje posojil

1.Za financiranje podpore v okviru instrumenta, ki je v obliki posojil, se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v skladu s členom 220a Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij v imenu Unije sposodi potrebna sredstva.

2.Komisija po sprejetju izvedbenega sklepa Sveta iz člena 19(1) z Ukrajino sklene sporazum o posojilih za znesek iz člena 6(2). V sporazumu o posojilih se določijo obdobje razpoložljivosti in podrobni pogoji podpore v okviru instrumenta, ki je v obliki posojil, med drugim v zvezi s sistemi notranjih kontrol iz člena 9(4), točki (a) in (c). Trajanje posojil ne sme biti daljše od 35 let. Sporazum o posojilih poleg elementov iz člena 220(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 vsebuje tudi znesek predhodnega financiranja in pravila o obračunavanju predhodnega financiranja.

3.Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 se finančna pomoč Ukrajini v obliki posojil v okviru instrumenta ne podpre z jamstvom za zunanje delovanje.

4.Za posojila v skladu s to uredbo se ne oblikujejo rezervacije, z odstopanjem od člena 211(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 pa se ne določi stopnja rezervacij kot odstotek zneska iz člena 6(2) te uredbe.

Člen 22
Subvencije za stroške izposojanja

1.Z odstopanjem od člena 220(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 lahko Unija krije stroške financiranja, stroške upravljanja likvidnosti in stroške storitev za upravne režijske stroške, povezane z najemanjem in dajanjem posojil (v nadaljnjem besedilu: subvencija za stroške izposojanja), razen stroškov, povezanih s predčasnim odplačilom posojila. Subvencija za stroške izposojanja za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2027 je zajeta v poglavju V.

2.Ukrajina lahko vsako leto zaprosi za subvencijo za stroške izposojanja iz odstavka 1. Komisija lahko subvencijo za stroške izposojanja dodeli v znesku, ki ne presega meja odobritev, ki so na voljo v letnem proračunu.

Člen 23
Predhodno financiranje

1.Ukrajina lahko skupaj s predložitvijo načrta za Ukrajino zaprosi za plačilo predhodnega financiranja v višini do 7 % nepovratne finančne podpore in posojila, ki se zagotovi v skladu s poglavjem III.

2.Komisija lahko v zvezi z nepovratno finančno podporo plačilo predhodnega financiranja izvede po sprejetju načrta iz člena 19 in začetku veljavnosti sporazuma o financiranju iz člena 10, in sicer glede na razpoložljivost sredstev in spoštovanje osnovnega pogoja iz člena 5.

3.Komisija lahko v zvezi s podporo v obliki posojila plačilo predhodnega financiranja izvede po odobritvi načrta iz člena 19 in začetku veljavnosti sporazuma o posojilih iz člena 21. Plačila se izvedejo glede na razpoložljivost sredstev na kapitalskih trgih iz člena 21(1) in spoštovanje osnovnega pogoja iz člena 5.

4.Komisija določi časovni okvir za izplačilo predhodnega financiranja, ki se lahko izplača v eni ali več tranšah.

Člen 24
Izredno premostitveno financiranje

1.Če okvirni sporazum iz člena 9 ni podpisan ali načrt za Ukrajino iz poglavja III ni sprejet do 31. decembra 2023, se lahko Komisija brez poseganja v člen 23 odloči, da Ukrajini zagotovi omejeno izredno podporo za obdobje do treh mesecev po začetku veljavnosti te uredbe ali po 1. januarju 2024, kar nastopi pozneje, če je bil dosežen zadovoljiv napredek pri pripravi načrta za Ukrajino, da se podpre makrofinančna stabilnost države, ob upoštevanju pogojev, ki bodo dogovorjeni v memorandumu o soglasju med Komisijo in Ukrajino, spoštovanja osnovnega pogoja iz člena 5, skladnosti s členom 6 in razpoložljivih sredstev.

2.Znesek take podpore ne presega 1 500 000 000 EUR na mesec. Komisija z Ukrajino sklene sporazum o financiranju ali posojilih, ki je skladen s členoma 10 oziroma 21, kot je ustrezno.

Člen 25
Pravila o plačilih, zadržanju plačil in zmanjšanju nepovratne finančne podpore in posojil

1.Plačila nepovratne finančne podpore in posojila Ukrajini se na podlagi tega člena izvedejo v skladu s proračunskimi odobritvami in glede na razpoložljiva sredstva. Plačila se izvedejo v obrokih. Obrok se lahko izplača v eni ali več tranšah.

2.Ukrajina vsako četrtletje predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo nepovratne finančne podpore in posojila, Komisija pa ustrezno nepovratno finančno podporo in posojilo plača na podlagi ocene iz odstavka 3.

3.Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni, ali je Ukrajina zadovoljivo izpolnila kakovostne in količinske korake, določene v izvedbenem sklepu Sveta iz člena 19(1). Predpostavlja se, da so kakovostni in količinski koraki zadovoljivo izpolnjeni, če Ukrajina ni razveljavila ukrepov, povezanih s koraki, ki jih je zadovoljivo izpolnila. Komisiji lahko pomagajo strokovnjaki.

4.Kadar Komisija pozitivno oceni zadovoljivo izpolnitev kakovostnih in količinskih korakov, brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep, s katerim odobri izplačilo dela nepovratne finančne podpore in posojila, ki ustreza tem korakom.

5.Kadar Komisija negativno oceni izpolnitev kakovostnih in količinskih korakov glede na okvirni časovni razpored, se plačilo nepovratne finančne podpore in posojila, ki ustreza tem korakom, zadrži. Zadržano plačilo se izplača šele, ko Ukrajina v okviru naknadnega zahtevka za plačilo ustrezno utemelji, da je sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljive izpolnitve kakovostnih in količinskih korakov.

6.Kadar Komisija sklene, da Ukrajina v 12 mesecih od prvotne negativne ocene iz odstavka 5 ni sprejela potrebnih ukrepov, sorazmerno zmanjša znesek nepovratne finančne podpore in posojila na del, ki ustreza zadevnim kakovostnim in količinskim korakom. Ukrajina lahko svoje pripombe predloži v dveh mesecih po obvestilu o sklepih Komisije.

7.Komisija lahko v primeru ugotovljenih nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih Ukrajina ni odpravila, ali resnih pomislekov v zvezi z njimi ali v primeru hude kršitve obveznosti iz takih sporazumov, tudi na podlagi poročil revizijskega odbora iz člena 34 ali informacij urada OLAF, zmanjša znesek nepovratne finančne podpore, vključno s pobotom v skladu s členom 102 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ali posojila, ki se izplača Ukrajini, kot je navedeno v odstavku 4. 

8.Z odstopanjem od člena 116(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 začne rok za plačilo iz točke (a) odstavka 1 člena 116 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 teči od datuma obvestila o sklepu, s katerim se odobri izplačilo Ukrajini v skladu z odstavkom 4 tega člena.

9.Člen 116(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se ne uporablja za plačila, izvedena v skladu s tem členom in členom 23 te uredbe.

Člen 26
Preglednost v zvezi z osebami in subjekti, ki prejemajo sredstva za izvajanje načrta

1.Ukrajina objavi podatke o osebah in subjektih, ki prejemajo zneske sredstev za izvajanje reform in naložb, določenih v načrtu za Ukrajino iz tega poglavja, ki presegajo protivrednost 500 000 EUR. Ukrajina te podatke posodobi dvakrat letno, junija in decembra.

2.Za osebe in subjekte iz odstavka 1 se objavijo naslednje informacije, pri čemer se ustrezno upoštevajo zahteve glede zaupnosti in varnosti, zlasti glede varstva osebnih podatkov:

(a)v primeru pravne osebe prejemnikovo polno pravno ime in identifikacijska številka za DDV ali davčna identifikacijska številka, kadar je na voljo, ali druga enolična identifikacijska oznaka, določena na nacionalni ravni;

(b)v primeru fizične osebe imena in priimki prejemnika;

(c)znesek, ki ga je prejemnik prejel, ter reforme in naložbe v okviru načrta za Ukrajino, k izvajanju katerih ta znesek prispeva.

3.Informacije iz odstavka 2 se ne objavijo, če lahko razkritje ogrozi pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov ali resno škoduje poslovnim interesom prejemnikov.

4.Ukrajina vsaj enkrat letno Komisiji elektronsko posreduje podatke o osebah in subjektih iz odstavka 1, razen podatkov iz odstavka 3, v obliki, ki se določi v okvirnem sporazumu iz člena 9(4), točka (i).

POGLAVJE IV

Steber II: Naložbeni okvir za Ukrajino

Člen 27
Področje uporabe in struktura

1.Komisija v okviru naložbenega okvira za Ukrajino tej zagotovi podporo Unije v obliki proračunskega jamstva, finančnih instrumentov ali operacij mešanega financiranja.

2.Komisijo pri izvajanju naložbenega okvira za Ukrajino podpira operativni odbor. Komisija predlaga poslovnik operativnega odbora.

3.Operativni odbor naložbenega okvira za Ukrajino sestavljajo predstavniki Komisije in vsake države članice ter predstavniki Ukrajine. Partnerjem, ki izvajajo jamstvo za Ukrajino in finančne instrumente, ki jih podpira naložbeni okvir za Ukrajino, se lahko podeli status opazovalca. Operativnemu odboru predseduje Komisija.

4.Operativni odbor Komisiji svetuje glede izbire načinov podpore, zasnove finančnih produktov, ki se bodo uporabljali, in glede neupravičenih sektorjev. Pripravlja mnenja o uporabi podpore Unije prek jamstva za Ukrajino, finančnih instrumentov in operacij mešanega financiranja.

5.Komisija zagotovi, da je podpora Unije, ki se zagotavlja na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino, skladna z načrtom za Ukrajino in prispeva k njegovemu izvajanju ter dopolnjuje podporo Unije Ukrajini, dogovorjeno v okviru drugih programov in instrumentov Unije.

6.Za namene člena 209(2), točki (d) in (h), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se zahteva po predhodnih ocenah finančnih instrumentov in proračunskih jamstev izpolni s pozitivnimi ocenami načrta za Ukrajino s strani Komisije iz člena 19(2) te uredbe.

7.Podpora na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino je namenjena zlasti izvajanju načrta za Ukrajino iz poglavja III, obenem pa dopolnjuje vire financiranja, določene v tej uredbi.

8.Komisija poroča o izvajanju podpore na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino v skladu s členom 41(4) in (5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Vsak partner jamstva za Ukrajino in vsak pooblaščeni subjekt, ki izvaja finančne instrumente, v ta namen Komisiji vsako leto zagotovita informacije, ki jih ta potrebuje za izpolnitev svojih obveznosti poročanja.

Člen 28
Dodatni prispevki k jamstvu za Ukrajino in finančnim instrumentom

1.K jamstvu za Ukrajino in finančnim instrumentom, vzpostavljenim na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino, lahko prispevajo države članice, tretje države in tretje osebe. Prispevki k jamstvu za Ukrajino se zagotovijo v skladu s členom 218(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.Prispevki k jamstvu za Ukrajino povečajo znesek jamstva za Ukrajino, ne da bi to povzročilo dodatne pogojne obveznosti za Unijo.

3.Za vse prispevke iz odstavka 1 se med Komisijo v imenu Unije in prispevajočim sklene sporazum o prispevku. Ta vsebuje zlasti določbe o plačilnih pogojih.

Člen 29
Izvajanje jamstva za Ukrajino in finančnih instrumentov

1.Jamstvo za Ukrajino in finančni instrumenti, podprti na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino, se izvajajo s posrednim upravljanjem v skladu s členom 62(1), prvi pododstavek, točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.Upravičeni partnerji za namene jamstva za Ukrajino in upravičeni pooblaščeni subjekti za namene finančnih instrumentov so tisti, ki so opredeljeni v členu 208(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, vključno s tistimi iz tretjih držav, ki k jamstvu za Ukrajino prispevajo v skladu s členom 28 te uredbe. Poleg tega so z odstopanjem od člena 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 za namene jamstva za Ukrajino upravičeni subjekti zasebnega prava države članice ali tretje države, ki prispeva k jamstvu za Ukrajino v skladu s členom 28 te uredbe, ki nudijo ustrezno zagotovilo o svoji finančni in poslovni sposobnosti.

3.Komisija zagotovi učinkovito, uspešno in pravično uporabo razpoložljivih sredstev med upravičenimi partnerji, in kadar je to ustrezno, upravičenimi pooblaščenimi subjekti na podlagi vključujočega pristopa, hkrati pa spodbuja sodelovanje med njimi ter ustrezno upošteva njihove sposobnosti, dodano vrednost, izkušnje in sposobnost prevzemanja tveganj.

4.Komisija vsem upravičenim partnerjem in vsem upravičenim pooblaščenim subjektom zagotovi pošteno obravnavo ter poskrbi za preprečevanje navzkrižij interesov v celotnem obdobju izvajanja naložbenega okvira za Ukrajino. Da bi zagotovila dopolnjevanje, lahko od upravičenih partnerjev za namene jamstva za Ukrajino ali upravičenih pooblaščenih subjektov za namene finančnih instrumentov zahteva vse ustrezne informacije o njihovih dejavnostih, ki jih ne podpira EU.

Člen 30
Jamstvo za Ukrajino

1.Vzpostavi se jamstvo za Ukrajino v višini 8 914 000 000 EUR v tekočih cenah za jamčenje operacij, s katerimi se podpirajo cilji instrumenta. Jamstvo za Ukrajino je neodvisno in samostojno od jamstva za zunanje delovanje, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/947, ter se kot nepreklicno in brezpogojno jamstvo na zahtevo odobri v skladu s členom 219(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046.

2.Jamstvo za Ukrajino se uporablja za kritje tveganj za naslednje vrste operacij:

(a)posojila, vključno s posojili v lokalni valuti;

(b)jamstva;

(c)posredna osebna jamstva;

(d)instrumente kapitalskih trgov;

(e)katero koli drugo obliko financiranja ali izboljšanja kreditne kakovosti, zavarovanja in udeležbe v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala.

3.Komisija v imenu Unije z upravičenimi partnerji do 31. decembra 2027 sklene sporazume o jamstvu za Ukrajino. Jamstvo za Ukrajino se lahko odobri postopoma.

Komisija v poročilih iz člena 27(8) zagotovi informacije o podpisu vsakega sporazuma o jamstvu za Ukrajino. Na njuno zahtevo se ti sporazumi dajo na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu, ob upoštevanju varstva zaupnih in poslovno občutljivih informacij.

4.Sporazumi o jamstvu za Ukrajino vsebujejo zlasti:

(a)podrobna pravila o kritju, ocenjenih letnih naložbah, zahtevah, upravičenosti in postopkih;

(b)podrobna pravila o zagotavljanju jamstva za Ukrajino, vključno z ureditvijo glede kritja in njegovim določenim kritjem za portfelje in projekte v okviru posameznih vrst instrumentov, kakor tudi analizo tveganja za projekte in portfelje projektov, tudi na sektorski, regionalni in nacionalni ravni;

(c)sklicevanje na cilje in namen instrumenta, oceno potreb in navedbo pričakovanih rezultatov;

(d)nadomestilo za jamstvo za Ukrajino, ki se določi pod ugodnimi pogoji, ki odražajo posebne razmere v vojni poškodovane Ukrajine, pri čemer se upoštevajo ustrezni profili tveganja naložbenih programov, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji;

(e)zahteve za uporabo jamstva za Ukrajino, med drugim glede plačilnih pogojev, kot so specifični časovni okviri, obresti, ki se plačajo na zapadle zneske, stroški in stroški izterjave ter po možnosti potrebne ureditve v zvezi z likvidnostjo;

(f)postopke v sporih, med drugim vključno s sprožilnimi dogodki in čakalnimi dobami, in postopke v zvezi z izterjavo terjatev;

(g)obveznosti v zvezi s spremljanjem, poročanjem, preglednostjo in ocenjevanjem;

(h)jasne in dostopne pritožbene postopke za tretje osebe, na katere bi lahko vplivalo izvajanje projektov, podprtih z jamstvom za Ukrajino.

5.Komisija lahko do 30 % zneska iz odstavka 1 tega člena uporabi za povečanje zneskov jamstva, ki se zagotavljajo s sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje, sklenjenimi v skladu s členom 38 Uredbe (EU) 2021/947, ob upoštevanju naslednjega:

(a)za namene tega odstavka se jamstvo za Ukrajino izvaja s spremembo ali dodatkom k sporazumom, sklenjenim v skladu s členom 38 Uredbe (EU) 2021/947, z upravičenimi partnerji, izbranimi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) 2021/947, s katerim se poveča znesek jamstva v okviru navedenih sporazumov in ki se podpiše v štirih mesecih od začetka veljavnosti te uredbe;

(b)upravičeni partnerji jamstvo za Ukrajino iz tega odstavka uporabijo izključno za podporo izvajanju operacij v Ukrajini, prav tako so samo unovčitve jamstva iz operacij v Ukrajini upravičene do kritja z jamstvom za Ukrajino iz tega odstavka;

(c)z odstopanjem od drugega pododstavka člena 36(1) Uredbe (EU) 2021/947 operacije, ki so krite z jamstvom za Ukrajino iz tega odstavka, predstavljajo ločen portfelj jamstva za Ukrajino in se ne upoštevajo pri izračunu 65-odstotnega kritja iz člena 36(1) Uredbe (EU) 2021/947;

(d)z delitvijo tveganja v ločenem portfelju jamstva za Ukrajino se zagotavlja uskladitev interesov med Komisijo in upravičenim partnerjem v skladu s členom 209(2), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, partner pa v skladu s členom 219(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 v ta portfelj prispeva z lastnimi sredstvi;

(e)partnerji uvedejo ločeno računovodenje in poročanje za izvajanje jamstva za Ukrajino iz tega odstavka;

(f)za oblikovanje rezervacij za jamstvo za Ukrajino iz tega odstavka se uporablja člen 31. Oblikovanje rezervacij se uporablja izključno za kritje izgub v okviru jamstva za Ukrajino. Oblikovanje rezervacij, določeno na podlagi člena 31(5) Uredbe (EU) 2021/947, se ne uporablja za kritje operacij v okviru jamstva za Ukrajino.

6.Upravičeni partner odobri operacije financiranja in naložbene operacije v skladu z lastnimi pravili in postopki ter sporazumom o jamstvu za Ukrajino.

7.Najdaljše obdobje, v katerem lahko upravičeni partnerji podpišejo pogodbe s finančnimi posredniki ali končnimi prejemniki, je tri leta po sklenitvi ustreznega sporazuma o jamstvu za Ukrajino, z možnostjo podaljšanja, kadar se odobri dodatni znesek jamstva in se sporazum o jamstvu spremeni.

8.Jamstvo za Ukrajino lahko krije:

(a)za dolžniške instrumente glavnico in vse obresti ter zneske, dolgovane izbranemu upravičenemu partnerju, ki jih ta ni prejel v skladu s pogoji o operacijah financiranja po nastopu neizpolnitve obveznosti;

(b)za naložbe v lastniški kapital vložene zneske in z njimi povezane stroške financiranja;

(c)za druge operacije financiranja in naložbene operacije iz odstavka 2 uporabljene zneske in z njimi povezane stroške financiranja;

(d)vse ustrezne stroške in stroške izterjave, povezane z neizpolnitvijo obveznosti, razen če se ti odbijejo od prihodkov izterjave.

9.Za namene računovodenja Komisije in njenega poročanja o tveganjih, ki so krita z jamstvom za Ukrajino, ter v skladu s členom 209(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 upravičeni partnerji, s katerimi je bil sklenjen sporazum o jamstvu za Ukrajino, Komisiji in Računskemu sodišču vsako leto predložijo finančna poročila o operacijah financiranja in naložbenih operacijah, zajetih s to uredbo, ki jih je revidiral neodvisen zunanji revizor in ki med drugim vsebujejo informacije o:

(a)oceni tveganj operacij financiranja in naložbenih operacij upravičenih partnerjev, vključno z informacijami o obveznostih Unije, izmerjenih v skladu z računovodskimi pravili iz člena 80 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 in mednarodnimi računovodskimi standardi za javni sektor;

(b)neporavnani finančni obveznosti za Unijo, ki izhaja iz jamstva za Ukrajino, odobrenega za upravičene partnerje ter njihove operacije financiranja in naložbene operacije, razčlenjene po posameznih operacijah.

10.Pogoj iz člena 219(4) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 o prispevkih iz lastnih sredstev se uporablja za vsakega upravičenega partnerja, ki mu je v okviru naložbenega okvira za Ukrajino na podlagi portfelja dodeljeno proračunsko jamstvo.

10.Za jamstvo za Ukrajino se uporablja okvir za obvladovanje tveganj Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus iz člena 33(7) in (8) Uredbe (EU) 2021/947. Splošni profil tveganja operacij, ki so krite z jamstvom za Ukrajino, se lahko razlikuje od splošnega profila tveganja jamstva za zunanje delovanje. Komisija zagotovi, da tveganje, povezano z zajamčenimi operacijami, ne presega zmožnosti proračuna Unije, da nosi ta tveganja, kot jih določajo razpoložljiva proračunska sredstva in stopnja rezervacij iz člena 31(1) te uredbe.

Člen 31
Oblikovanje rezervacij

1.Stopnja rezervacij za jamstvo za Ukrajino je na začetku 70 %.

Z odstopanjem od člena 211(2), drugi pododstavek, drugi stavek, Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se oblikovanje rezervacij zasnuje do 31. decembra 2027 in je enako znesku rezervacij, ki ustreza dodeljenemu jamstvu za Ukrajino, ter se lahko zasnuje postopoma, da bi se upošteval napredek pri izbiri in izvajanju operacij financiranja in naložbenih operacij, ki podpirajo cilje instrumenta.

2.Stopnja rezervacij se pregleda vsaj enkrat letno od začetka veljavnosti te uredbe.

3.Na Komisijo se v skladu s členom 38 prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta za spremembo stopnje rezervacij ob uporabi meril iz člena 211(2) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, in kadar je to ustrezno, za povečanje ali zmanjšanje najvišjega zneska jamstva iz člena 30(1) te uredbe za največ 30 %. Komisija lahko najvišji znesek jamstva poveča le, če se stopnja rezervacij zmanjša. Komisija lahko brez poseganja v člen 30(3) določi, da je povečani znesek jamstva na voljo za podpis sporazumov o jamstvu postopoma v treh letih.

4.Z odstopanjem od člena 213 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 se dejanska stopnja rezervacij ne uporablja za rezervacije, oblikovane v skupnem skladu za rezervacije za jamstvo za Ukrajino.

POGLAVJE V

Steber III: Pristopna pomoč in podporni ukrepi Unije

Člen 32
Pristopna pomoč in podporni ukrepi EU

1.Pomoč iz tega poglavja podpira Ukrajino pri doseganju ciljev iz člena 3. Cilj pomoči, zagotovljene na podlagi tega poglavja, je zlasti podpirati postopno uskladitev Ukrajine s pravnim redom Unije z namenom prihodnjega članstva v Uniji, kar bi prispevalo k vzajemni stabilnosti, varnosti, miru in blaginji. Taka podpora vključuje krepitev pravne države, demokracije ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, povečanje učinkovitosti javne uprave ter podpiranje preglednosti, strukturnih reform, sektorskih politik in dobrega upravljanja na vseh ravneh. Taka podpora bi morala prispevati tudi k izvajanju načrta.

2.Pomoč na podlagi tega poglavja je namenjena tudi zagotovitvi, da so zmogljivosti deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in lokalnimi oblastmi, okrepljene.

3.Pomoč na podlagi tega poglavja podpira tudi ukrepe za krepitev zaupanja ter procese za spodbujanje pravice, iskanja resnice in odškodnin, pa tudi zbiranje dokazov o kaznivih dejanjih, storjenih med vojno. Na podlagi tega poglavja se lahko zagotovi financiranje za pobude in organe, vključene v podporo in izvrševanje mednarodnega pravosodja v Ukrajini.

4.Pomoč na podlagi tega poglavja podpira vzpostavitev in krepitev ukrajinskih organov, odgovornih za zagotavljanje učinkovite uporabe sredstev in učinkovitega boja proti slabemu upravljanju javnih sredstev, zlasti goljufijam, korupciji, navzkrižju interesov in nepravilnostim, nastalim v zvezi z vsemi zneski, porabljenimi za doseganje ciljev instrumenta.

5.Na podlagi tega poglavja se financira delovanje revizijskega odbora iz člena 34.

6.Na podlagi tega poglavja se financira subvencija za stroške izposojanja iz člena 22.

POGLAVJE VI

Zaščita finančnih interesov Unije

Člen 33
Zaščita finančnih interesov Unije

1.Komisija in Ukrajina pri izvajanju instrumenta sprejmeta vse ustrezne ukrepe za zaščito finančnih interesov Unije, pri čemer upoštevata načelo sorazmernosti in posebne pogoje, pod katerimi bo instrument deloval, osnovni pogoj iz člena 5(1) ter pogoje iz okvirnega sporazuma in posebnih sporazumov o financiranju ali posojilih, zlasti glede preprečevanja, odkrivanja in odpravljanja goljufij, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti. Ukrajina se zaveže, da bo napredovala v smeri uspešnih in učinkovitih sistemov upravljanja in kontrol ter zagotovila, da bo neupravičeno izplačane ali nepravilno porabljene zneske mogoče izterjati.

2.V sporazumih iz členov 9, 10 in 21 se določijo obveznosti Ukrajine, da:

(a)redno preverja, ali je bilo zagotovljeno financiranje uporabljeno v skladu z veljavnimi pravili, zlasti v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem goljufij, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti;

(b)sprejme ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, da se prepreči dvojno financiranje in začnejo sodni postopki za izterjavo nepravilno dodeljenih sredstev, med drugim v zvezi z vsemi ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za Ukrajino;

(c)zahtevku za plačilo iz poglavja III priloži izjavo, da so bila sredstva porabljena v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja in za predvideni namen ter ustrezno upravljana, zlasti v skladu z ukrajinskimi pravili, dopolnjenimi z mednarodnimi standardi, o preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov;

(d)za namene odstavka 1 tega člena, zlasti za preglede uporabe sredstev v zvezi z izvajanjem reform in naložb načrta za Ukrajino, zagotovi zbiranje ustreznih podatkov o osebah in subjektih, ki prejemajo sredstva za izvajanje ukrepov načrta za Ukrajino na podlagi poglavja III instrumenta, ter dostop do teh podatkov;

(e)izrecno pooblasti Komisijo, OLAF, Računsko sodišče, in kjer je to primerno, EJT za izvrševanje njihovih pravic, kot je določeno v členu 129(1) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046, ob uporabi načela sorazmernosti.

3.Komisija si prizadeva dati Ukrajini na voljo integriran in interoperabilen informacijski sistem in sistem spremljanja, ki vključuje enotno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja, za dostop do ustreznih podatkov, vključno s podatki iz odstavka 2(d), in njihovo analizo. Če je tak sistem na voljo, Ukrajina uporablja ustrezne podatke in jih vnaša vanj, med drugim s podporo iz poglavja V.

4.V sporazumih iz členov 9, 10 in 21 se določi tudi pravica Komisije, da sorazmerno zmanjša podporo, ki se zagotavlja v okviru instrumenta, in izterja vse zneske, porabljene za doseganje ciljev instrumenta, ali zahteva predčasno odplačilo posojila v primeru nepravilnosti, goljufij, korupcije in navzkrižij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih Ukrajina ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti iz takih sporazumov. Komisija pri odločanju o znesku izterjave in zmanjšanja ali znesku, ki ga je treba predčasno odplačati, upošteva načelo sorazmernosti ter resnost nepravilnosti, goljufije, korupcije in navzkrižij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije, ali kršitve obveznosti. Ukrajini se omogoči, da svoje pripombe predloži, še preden se izvede zmanjšanje ali zahteva predčasno odplačilo.

5.Osebe in subjekti, ki izvršujejo sredstva v okviru instrumenta, revizijskemu odboru iz člena 34, Komisiji in uradu OLAF nemudoma poročajo o domnevnih ali dejanskih primerih goljufije, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti, ki škodujejo finančnim interesom Unije.

Člen 34
Revizijski odbor

1.Komisija ustanovi revizijski odbor, preden Ukrajina predloži prvi zahtevek za plačilo.

2.Revizijski odbor sestavljajo neodvisni člani, ki jih imenuje Komisija. Komisija lahko k sodelovanju pri dejavnostih revizijskega odbora povabi predstavnike držav članic in druge donatorje.

3.Revizijski organ svoje naloge opravlja popolnoma nepristransko in deluje v skladu z najboljšimi veljavnimi mednarodnimi praksami in standardi. Deluje brez poseganja v pristojnost Komisije, urada OLAF, Računskega sodišča, in kjer je to primerno, EJT.

4.Revizijski odbor zagotavlja reden dialog in sodelovanje z Evropskim računskim sodiščem.

5.Revizijski odbor, njegovi člani in osebje pri opravljanju svojih nalog ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od ukrajinske vlade ali katere koli institucije, organa, urada ali agencije. Pri izbiri njegovega osebja, vodstva in proračuna veljajo stroga jamstva neodvisnosti.

6.Revizijski odbor pomaga Komisiji v boju proti slabemu upravljanju sredstev Unije v okviru instrumenta ter zlasti proti goljufijam, korupciji, navzkrižju interesov in nepravilnostim, nastalim v zvezi z vsemi zneski, porabljenimi za doseganje ciljev instrumenta.

7.V ta namen revizijski odbor redno poroča Komisiji in ji nemudoma posreduje vse informacije, ki jih pridobi ali s katerimi je seznanjen, o ugotovljenih primerih slabega upravljanja javnih sredstev, nastalih v zvezi z zneski, porabljenimi za doseganje ciljev instrumenta, ali resnih pomislekov v zvezi z njimi.

Poleg tega revizijski odbor sprejme priporočila za Ukrajino v vseh primerih, v katerih po njegovem mnenju pristojni ukrajinski organi niso sprejeli potrebnih ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti, ki so vplivali ali bi lahko resno vplivali na dobro finančno poslovodenje odhodkov, ki se financirajo v okviru instrumenta, in v vseh primerih ugotovljenih pomanjkljivosti, ki vplivajo na oblikovanje in delovanje sistema kontrol, ki so ga vzpostavili ukrajinski organi. Ukrajina taka priporočila izvede ali pa utemelji, zakaj tega ni storila.

Poročila in informacije revijskega odbora se pošljejo tudi uradu OLAF in se lahko posredujejo ustreznim ukrajinskim organom, zlasti če morajo sprejeti ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije, navzkrižij interesov in nepravilnosti.

8.Revizijski odbor ima dostop do informacij, podatkovnih zbirk in registrov, ki jih potrebuje za opravljanje svojih nalog. V okvirnem sporazumu iz člena 9 se določijo pravila in podrobnosti za dostop do ustreznih informacij s strani revizijskega odbora in zagotavljanje ustreznih informacij revizijskemu odboru s strani Ukrajine.

9.Revizijski odbor lahko Komisiji pomaga pri podpori Ukrajini, in sicer z dejavnostmi za krepitev zmogljivosti na področju boja proti slabemu upravljanju javnih sredstev.

10.Delovanje revizijskega odbora se financira na podlagi poglavja V.

POGLAVJE VII

Programi dela, spremljanje, poročanje in ocenjevanje

Člen 35
Programi dela

1.Pomoč v okviru instrumenta se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046. Izvedbeni akti, s katerimi se sprejmejo programi dela, se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 39.

2.Pomoč iz poglavja V instrumenta se lahko izvaja tudi s posebnimi programi dela, kadar za izvajanje te pomoči ni potrebna sklenitev sporazumov iz členov 9 in 10.

Člen 36
Spremljanje in poročanje

1.Komisija spremlja izvajanje instrumenta in ocenjuje doseganje ciljev iz člena 3. Spremljanje izvajanja je ciljno usmerjeno in sorazmerno z dejavnostmi, izvedenimi v okviru instrumenta.

2.V sporazumih o financiranju in sporazumu o posojilih iz členov 10 in 21 se določijo pravila in načini poročanja Komisiji s strani Ukrajine za namene odstavka 1 tega člena.

3.O podpori Unije, ki se zagotavlja na podlagi naložbenega okvira za Ukrajino, se poroča v skladu s členom 27(8).

4.Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o napredku pri doseganju ciljev te uredbe.

5.Komisija poročilo iz odstavka 4 predloži odboru iz člena 39.

Člen 37
Ocena instrumenta

1.Komisija po 31. decembru 2027, vendar najpozneje do 31. decembra 2031 izvede naknadno oceno Uredbe. V tej naknadni oceni se oceni prispevek Unije k doseganju ciljev te uredbe.

2.Ta naknadna ocena temelji na načelih dobre prakse Odbora za razvojno pomoč pri OECD, njen namen pa je ugotoviti, ali so bili cilji uresničeni, in oblikovati priporočila za izboljšanje prihodnjih ukrepov.

Komisija ugotovitve in zaključke te naknadne ocene, skupaj s pripombami in nadaljnjimi ukrepi, sporoči Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam. Na zahtevo držav članic se lahko o tej naknadni oceni tudi razpravlja. Rezultati prispevajo k pripravi programov in ukrepov ter dodeljevanju sredstev. Te ocene in nadaljnji ukrepi se objavijo.

Komisija v proces ocenjevanja financiranja Unije, ki se zagotavlja v skladu s to uredbo, v ustreznem obsegu vključi vse zadevne deležnike, tudi upravičence, socialne partnerje, organizacije civilne družbe in lokalne oblasti, pri čemer si lahko, kadar je to primerno, prizadeva za skupna ocenjevanja z državami članicami in drugimi partnerji, v tesnem sodelovanju z Ukrajino.

POGLAVJE VIII

Končne določbe

Člen 38
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 31 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od sedmega dne po začetku veljavnosti te uredbe.

3.Prenos pooblastila iz člena 31 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 31, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

Člen 39
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 40
Informiranje, komuniciranje in obveščanje javnosti

1.Komisija lahko sodeluje v dejavnostih komuniciranja, da zagotovi prepoznavnost financiranja Unije za finančno podporo, predvideno v načrtu za Ukrajino, med drugim prek skupnih dejavnosti komuniciranja z Ukrajino. Komisija lahko po potrebi zagotovi, da se podpora v okviru instrumenta sporoči in potrdi z izjavo o financiranju.

2.Prejemniki sredstev Unije z zagotavljanjem skladnih, učinkovitih in sorazmernih informacij različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom „Financira Evropska unija – Instrument za Ukrajino“, zlasti pri promoviranju ukrepov in njihovih rezultatov.

3.Komisija izvaja ukrepe informiranja in komuniciranja v zvezi z instrumentom, ukrepi, izvedenimi na podlagi instrumenta, in doseženimi rezultati. Finančna sredstva, dodeljena instrumentu, prispevajo tudi k institucionalnemu komuniciranju o političnih prednostnih nalogah Unije, kolikor so povezane s cilji iz člena 3.

Člen 41
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in pomeni dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 23  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in pomeni dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    Finančne posledice med letoma 2024 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter od leta 2024 za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 25   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

–ocena izpolnjevanja ustreznih pogojev s strani Komisije pred izplačilom sredstev, z možnostjo zadržanja sredstev;

–zmanjšanje zagotovljene podpore ali izterjava vseh zneskov, porabljenih za doseganje ciljev instrumenta, v primerih nepravilnosti, goljufije, korupcije in navzkrižij interesov, ki škodijo finančnim interesom Unije in jih Ukrajina ni odpravila, ali v primeru hude kršitve obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov, sklenjenih z Ukrajino;

–ustavitev financiranja, če Ukrajina ne izpolni osnovnega pogoja iz člena 5.

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Večletni finančni okvir – odhodkovne proračunske vrstice 

·Zahtevane nove proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice         

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

(1)    Ta znesek vključuje približno 7,8 milijarde EUR pomoči, ki so jo glede na zadnjo posodobitev konec januarja 2023 zagotovile države članice (brez vojaške podpore).

(2)    Hitra ocena škode in potreb (RDNA 2).

(3)    COM(2022) 233 final.

(4)    Dokument EUCO 21/22.

(5)    Dokument EUCO 24/22.

(6)    Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči.

(7)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (Besedilo velja za EGP).

(8)    Hitra ocena škode in potreb za Ukrajino: februar 2022–februar 2023 (v angleščini). Washington, D.C., Skupina Svetovne banke, http://documents.worldbank.org/curated/en/099184503212328877/P1801740d1177f03c0ab180057556615497.

(9)    COM(2023) 337 final.

(10)    Sklepi Evropskega sveta z dne 23. in 24. junija 2022, dokument EUCO 24/22.

(11)    Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1).

(12)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (UL L 209, 14.6.2021, str. 1).

(13)    Sklep Sveta (SZVP) 2021/509 z dne 22. marca 2021 o vzpostavitvi Evropskega mirovnega instrumenta in razveljavitvi Sklepa (SZVP) 2015/528 (UL L 102, 24.3.2021, str. 14).

(14)    Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 347, 20.12.2013, str. 924).

(15)    Uredba (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021 o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite (UL L 185, 26.5.2021, str. 1).

(16)    Hitra ocena škode in potreb, ki so jo pripravili Svetovna banka, Evropska komisija in Združeni narodi. Glej dokument Svetovne banke .

(17)    COM(2023) 337 final.

(18)    Prav tam.

(19)    Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

(20)    COM(2023) 337 final.

(21)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(22)    Uredba (EU) 2021/1529 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. septembra 2021 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA III) (UL L 330, 20.9.2021, str. 1).

(23)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(24)    COM(2023) 337 final.

(25)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(26)    Leto 2024 je leto začetka izvajanja predloga/pobude. 

(27)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(28)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(29)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje instrumenta za Ukrajino (prej vrstice BA).

(30)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.