EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.6.2023

COM(2023) 331 final

2021/0430(CNS)

Spremenjeni predlog

SKLEP SVETA

o spremembi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije

{SWD(2023) 331 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Evropski parlament, Svet in Komisija so se leta 2020 dogovorili o časovnem načrtu za uvedbo novih virov lastnih sredstev ob upoštevanju instrumenta NextGenerationEU 1 . V skladu s tem dogovorom se „[z]aradi odhodkov iz proračuna Unije, povezanih z odplačevanjem iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, [...] ne bi smeli neupravičeno zmanjšati programski odhodki ali naložbeni instrumenti v okviru večletnega finančnega okvira. Zaželeno je tudi, da se za države članice ublaži povečanje lastnih sredstev iz naslova BND.“ Zato si bodo institucije „prizadevale, da bi bilo uvedenih dovolj novih virov lastnih sredstev, s katerimi bi pokrili znesek, ki bo ustrezal pričakovanim, z odplačevanjem povezanim odhodkom. V skladu z načelom univerzalnosti to ne bi pomenilo, da bi bil za kritje določene vrste odhodkov namenjen ali določen poseben vir lastnih sredstev.“

Komisija je decembra 2021 predlagala tri nove vire prihodkov za proračun EU 2 , in sicer prispevke iz sistema trgovanja z emisijami (ETS), iz mehanizma EU za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) in iz deleža preostalih dobičkov multinacionalnih podjetij, ki se prerazporedijo državam članicam EU v skladu z dogovorom med OECD in G20 o prvem stebru. Ta košarica lastnih sredstev se je skladala s predlagano sektorsko zakonodajo v zvezi z revidirano direktivo o ETS in mehanizmom za ogljično prilagoditev na mejah, ki je bila predlagana v začetku istega leta.

Komisija se je poleg tega zavezala, da bo do konca leta 2023 pripravila nadaljnje predloge za nove vire lastnih sredstev, med drugim za prispevek, povezan s podjetniškim sektorjem. Cilj svežnja je ustvariti dovolj prihodkov za podporo odplačevanju stroškov posojil v okviru instrumenta NextGenerationEU, ob upoštevanju negotovosti v zvezi z gibanjem stroškov financiranja, v skladu z medinstitucionalnim sporazumom. Komisija zato predlaga nov vir lastnih sredstev, ki temelji na statističnih podatkih o dobičku podjetij.

2.VSEBINA PREDLOGA O SPREMEMBI

2.1Lastna sredstva iz naslova sistema EU za trgovanje z emisijami

Dogovorjena sektorska zakonodaja zahteva nekaj prilagoditev predloga o virih lastnih sredstev. Ker se bo Socialni sklad za podnebje prvotno financiral z zunanjimi namenskimi prejemki od leta 2026, Komisija predlaga odložitev uvedbe lastnih sredstev iz novega sistema trgovanja z emisijami, ki zajema stavbe, cestni promet in dodatne sektorje, z leta 2027 na leto 2028 3 . Poleg tega se lahko države članice, ki uporabljajo nacionalni davek na ogljik, odločijo, da bodo zadevne emisije izvzele iz novega sistema trgovanja z emisijami. Zadevne države članice bodo morale ukiniti ustrezne pravice. Komisija zato predlaga, da se ta možnost vključi v mehanizem vrednotenja, s čimer bo omogočeno vrednotenje pravic, ki se ne prodajo na dražbi.

V nasprotju s pričakovanji, ki so prevladovala v času predlogov svežnja „Pripravljeni na 55“, se je tržna vrednost pravic iz sistema trgovanja z emisijami v mesecih po njihovi predložitvi znatno povečala. Leta 2022 so cene pravic na dražbah dosegale v povprečju skoraj 80 EUR, kar je močno preseglo ceno v višini 55 EUR, ki jo je Komisija uporabila v svoji oceni učinka. Komisija predlaga, da se za prihodke, ustvarjene iz ETS, uporabi višja vpoklicna stopnja. V vseh primerih se bo 30 % prihodkov, ustvarjenih s trgovanjem z emisijami v EU, stekalo v proračun EU. Ob taki vpoklicni stopnji bodo prihodki za države članice in proračun EU še vedno višji v primerjavi s pričakovanimi prihodki iz leta 2021, ko je bil predložen predlog spremembe sistema trgovanja z emisijami.

2.2Lastna sredstva iz naslova mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah

Predlog iz decembra 2021 ostaja večinoma nespremenjen, razen omejenih prilagoditev zaradi nedavnega začetka veljavnosti uredbe o CBAM.

2.3Statistična lastna sredstva iz naslova dobička podjetij

Izvajanje dogovora med OECD in G20 o prvem stebru ostaja ključna prednostna naloga EU in njenih držav članic na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb. Po dogovoru iz oktobra 2021 je bil dosežen znaten napredek, Komisija pa bo še naprej spodbujala prizadevanja za zaključek razprav. Vendar večstranska konvencija še ni bila podpisana in ratificirana, kar pomeni, da še ne more začeti veljati.

Komisija namerava v skladu z napovedjo v svojem letnem delovnem programu 4 v tretjem četrtletju 2023 predlagati pobudo Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT), ki bo izboljšala delovanje enotnega trga. Komisija do morebitne vzpostavitve predloga vira lastnih sredstev na podlagi osnovnega davka predlaga statistični vir lastnih sredstev na podlagi statističnih podatkov nacionalnih računov, pripravljen v okviru Evropskega sistema računov (ESR). Ta vir lastnih sredstev bo opredeljen s pomnožitvijo vpoklicne stopnje v višini 0,5 % in vsote bruto poslovnega presežka, ki je bil za sektorja nefinančnih družb in finančnih družb zabeležen v nacionalnih računih. ESR je že harmoniziran okvir za statistične podatke, statistična lastna sredstva iz naslova dobička podjetij pa bodo prispevala k nadaljnjemu izboljšanju primerljivosti podatkov.

3.PRAVNA PODLAGA

3.1 Sklep o virih lastnih sredstev

3.2Izvedbena zakonodaja

2021/0430 (CNS)

Spremenjeni predlog

SKLEP SVETA

o spremembi Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 311, tretji odstavek, Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in zlasti člena 106a Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Prek začasnega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU, vzpostavljenega z Uredbo Sveta (EU) 2020/2094 5 , se bo uporabilo 750 milijard EUR v cenah iz leta 2018, zbranih na finančnih trgih, da se zagotovi trajnostno in odporno okrevanje po vsej Uniji, olajša izvajanje gospodarske podpore v izrednih razmerah, ki jih je povzročila pandemija COVID-19, ter spodbudita zeleni in digitalni prehod.

(2)Odplačevanje glavnice takih sredstev, uporabljenih za odhodke v okviru Instrumenta Evropske unije za okrevanje, in pripadajočih dolgovanih obresti bo treba financirati iz splošnega proračuna Unije, vključno z zadostnimi prihodki iz novih virov lastnih sredstev, uvedenih po letu 2021. V okviru Medinstitucionalnega sporazuma z dne 16. decembra 2020 6 so Evropski parlament, Svet in Komisija priznali pomen konteksta, v katerem je bil vzpostavljen Instrument Evropske unije za okrevanje, in navedli, da se „[z]aradi odhodkov iz proračuna Unije, povezanih z odplačevanjem iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, [...] ne bi smeli neupravičeno zmanjšati programski odhodki ali naložbeni instrumenti v okviru večletnega finančnega okvira“. V Medinstitucionalnem sporazumu je še navedeno, da je „[z]aželeno [...] tudi, da se za države članice ublaži povečanje lastnih sredstev iz naslova BND“.

(3)Sistem EU za trgovanje z emisijami, vzpostavljen z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 7 , je osrednji del podnebne politike Unije. Glede na tesno povezavo trgovanja z emisijami s cilji podnebne politike Unije je primerno, da se delež zadevnih prihodkov dodeli proračunu Unije. 30 % prihodkov z dražb bi bilo treba prenesti v proračun Unije.

(4)Vir lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami vključuje delež prihodkov, ustvarjenih z dražbo pravic v vseh sektorjih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2003/87/ES. V skladu z Direktivo 2003/87/ES in Uredbo (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 8 se lahko države članice odločijo, da določenega dela skupne količine pravic, opredeljene v Direktivi 2003/87/ES, ne bodo prodale na dražbi ali da se ta del prenese na sklad za modernizacijo, vzpostavljen z navedeno direktivo, in se zanj proda na dražbi. Navedene pravice bi bilo treba uporabiti tudi za izračun zneska lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami. Ustrezno je, da se izključijo pravice za RePower EU, začetna sredstva sklada za modernizacijo in pravice za sklad za inovacije. 50 milijonov pravic, ki bodo na dražbi prodane leta 2025 za namene Socialnega sklada za podnebje, ni zajetih v področje uporabe lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami.

(5)Da se prepreči pretirano regresiven vpliv na prispevke iz trgovanja z emisijami, bi bilo treba določiti najvišji prispevek za upravičene države članice. Za obdobje od leta 2023 do leta 2027 so države članice upravičene, če je bruto nacionalni dohodek na prebivalca, merjen glede na standard kupne moči in izračunan na podlagi podatkov Unije za leto 2020, nižji od 90 % povprečja EU. Za obdobje od leta 2028 do leta 2030 bi bilo treba uporabiti bruto nacionalni dohodek na prebivalca v letu 2025. Najvišji prispevek bi bilo treba določiti s primerjavo deležev držav članic v skupnem viru lastnih sredstev iz naslova trgovanja z emisijami z deleži teh držav članic v bruto nacionalnem dohodku Unije. Minimalni prispevek bi bilo treba določiti za vse države članice, če je njihov delež v skupnem znesku vira lastnih sredstev iz naslova ETS nižji od 75 % njihovega deleža v bruto nacionalnem dohodku Unije.

(6)Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta 9 vzpostavlja mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah, da bi se dopolnil sistem EU za trgovanje z emisijami in zagotovila učinkovitost podnebne politike Unije. Glede na tesno povezavo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah s podnebno politiko Unije bi bilo treba določen delež prihodkov od prodaje kuponov prenesti v proračun Unije kot vir lastnih sredstev.

(7)V skladu z Medinstitucionalnim sporazumom bi bilo treba uvesti finančni prispevek, povezan s podjetniškim sektorjem. Do morebitne vzpostavitve vira lastnih sredstev, povezanega s pobudo Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov (BEFIT), bi bilo treba začasno vzpostaviti vir lastnih sredstev, ki je sorazmeren s statističnim kazalnikom, ki ga je mogoče uporabiti kot približek dobička podjetij. Ta vir lastnih sredstev bi bilo treba izračunati na podlagi statističnih podatkov nacionalnih računov, pripravljenih v okviru Evropskega sistema računov 2010 (ESR 2010) v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 10 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta statistični sistem se usklajeno uporablja v vseh državah članicah. Ta vir lastnih sredstev bi bilo zato treba izračunati tako, da se vpoklicna stopnja pomnoži z vsoto bruto poslovnega presežka, sporočenega za sektorja nefinančnih in finančnih družb (sektorja ESR S12 in S11), kot sta opredeljena v Uredbi (EU) št. 549/2013 11 .

(87)Oktobra 2021 je bil na ravni vključujočega okvira Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ter skupine G20 za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička dosežen dogovor o dodelitvi 25 % preostalih dobičkov velikih multinacionalnih podjetij nad 10-odstotnim pragom dobičkonosnosti sodelujočim tržnim jurisdikcijam (v nadaljnjem besedilu: prvi steber dogovora vključujočega okvira OECD/G20). Za vir lastnih sredstev bi bilo treba uporabiti enotno vpoklicno stopnjo za delež preostalih dobičkov multinacionalnih podjetij, ki se prerazporedijo državam članicam [v skladu z direktivo o izvajanju globalnega dogovora o prerazporeditvi pravic do obdavčitve]. 

(98)Določbe o prispevku iz prodaje pravic na dražbi v okviru sedanjega sistema trgovanja z emisijami in iz statističnega dobička podjetij bi se morale uporabljati od 1. januarja 2024od 1. januarja 2023. Po spremembi Direktive 2003/87/ES bi se morale dDoločbe o prispevku iz prodaje pravic na dražbi v okviru novegarevidiranega sistema trgovanja z emisijami, ki zajemajo stavbe, cestni promet in dodatne sektorje, bi se morale uporabljati od 1. januarja 2028prvega dne po zadnjem dnevu obdobja za prenos navedene spremembe. Določbe o prispevku iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah bi se morale uporabljati od 1. januarja 2026datuma začetka uporabe Uredbe. [Določbe prvega stebra dogovora vključujočega okvira OECD/G20 začnejo veljati, ko se začne uporabljati direktiva o izvajanju globalnega dogovora o prerazporeditvi pravic do obdavčitve in začne veljati večstranska konvencija.] –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Spremembe Sklepa (EU, Euratom) 2020/2053

Sklep (EU, Euratom) 2020/2053 se spremeni:

(1)člen 2 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se doda naslednja točka (e):

„(e) uporabe enotne stopnje v višini 30 % za: 

(1)prihodke, ustvarjene z dražbo pravic s strani držav članic v skladu s členi 3d, 10 in 30d Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta 12 1; 

(2)znesek, ki se izračuna s pomnožitvijo letne količine pravic, za katere zadevna država članica uporablja kar koli od naslednjega:

(a)možnost prehodne brezplačne dodelitve pravic iz člena 10c Direktive 2003/87/ES;

(b)možnost omejene ukinitve iz člena 6(1) Uredbe (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta 13 2;

(c)uporabo pravic iz člena 10d(4) Direktive 2003/87/ES za prodajo na dražbi za sklad za modernizacijo iz člena 10d(3) navedene direktive,

s tehtano povprečno ceno pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi prek skupnega dražbenega sistema v skladu s členoma 3d in 10 Direktive 2003/87/ES v letu, v katerem bi bile te pravice prodane na dražbi;

(3)znesek, ki se izračuna s pomnožitvijo količine pravic, ukinjenih v skladu s členom 30e(3) Direktive 2003/87/ES, s tehtano povprečno ceno pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi prek skupnega dražbenega sistema v skladu s členom 30d navedene direktive v letu, v katerem bi bile te pravice prodane na dražbi.“;

(b)v odstavku 1 se doda naslednja točka (f):

„(f) uporabe enotne vpoklicne stopnje, ki je enaka 75 % prihodkov od prodaje kuponov mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah, vzpostavljenega z Uredbo (EU) [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 143.“;

(c)v odstavku 1 se doda naslednja točka (g):

„(g) uporabe enotne vpoklicne stopnje v višini 15 % za delež preostalega dobička multinacionalnih podjetij, ki se prerazporedi državam članicam v skladu z [direktivo o izvajanju globalnega dogovora o prerazporeditvi pravic do obdavčitve 154].“

(d)v odstavku 1 se doda točka (h):

„(h) uporabe enotne vpoklicne stopnje v višini 0,5 % pri vsoti bruto poslovnega presežka (B.2g) sektorjev nefinančnih družb (S.11) in finančnih družb (S.12) vsake države članice, kot jo določi Komisija, v skladu z opredelitvami Evropskega sistema računov 2010 (ESR 2010), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 549/2013.“;

(ed)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a.    Z odstopanjem od odstavka 1, točka (e), se do proračunskega leta 2030 uporablja naslednje:

(a)kadar je delež države članice v skupnem znesku prihodkov, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (e), nižji od 75 % njenega deleža v bruto nacionalnem dohodku Unije, ta država članica da na razpolago znesek, ki je enak 75 % tega deleža bruto nacionalnega dohodka, pomnožen s skupnim zneskom prihodkov, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (e);

(b)delež države članice v skupnem znesku prihodkov, ki izhaja iz uporabe odstavka 1, točka (e), ne presega 150 % deleža te države članice v bruto nacionalnem dohodku Unije za države članice, katerih bruto nacionalni dohodek na prebivalca je nižji od 90 % povprečja Unije, merjen glede na standard kupne moči in izračunan na podlagi podatkov za leto 2020 za obdobje od leta 2023 do leta 2027 ter na podlagi podatkov za leto 2025 za obdobje od leta 2028 do leta 2030.

16 Bruto nacionalni dohodek iz točk (a) in (b) pomeni bruto nacionalni dohodek po tržnih cenah iz člena 1(1) Uredbe (EU) 2019/516 Evropskega parlamenta in Sveta5.“.

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Generalni sekretar Sveta o tem sklepu uradno obvesti države članice.

Države članice nemudoma po zaključku postopkov za odobritev tega sklepa v skladu s svojimi ustavnimi pravili o tem uradno obvestijo generalnega sekretarja Sveta.

Ta sklep začne veljati prvi dan prvega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila iz drugega odstavka.

Člen 1(1), točka (a), se uporablja od 1. januarja 20241. januarja 2023 za prihodke v skladu s členoma 3d in 10 Direktive 2003/87/ES ter od 1. januarja 2028dneva po zadnjem dnevu obdobja za prenos Direktive (EU) [XXX] Evropskega parlamenta in Sveta 176 o spremembi Direktive 2003/87/ES za prihodke v skladu s členom 30d Direktive 2003/87/ES.

Člen 1(1), točka (b), se uporablja od 1. januarja 2026datuma začetka uporabe Uredbe (EU) [XXX] o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah.

Člen 1(1), točka (c), se uporablja od prvega dne začetka uporabe [direktive o izvajanju globalnega sporazuma o prerazporeditvi pravic do obdavčitve] ali od dneva začetka veljavnosti in učinkovanja večstranske konvencije, pri čemer se upošteva poznejši datum.

Člen 1(1), točka (d), se uporablja od 1. januarja 2024.

Naslovniki

Ta sklep je naslovljen na države članice.

V Bruslju,

(1)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433I, 22.12.2020, str. 28). V zvezi z viri lastnih sredstev glej tudi Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(2)    Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 z dne 14. decembra 2020 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (UL L 424, 15.12.2020, str. 1).

(3)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(4)    Delovni program Komisije za leto 2023. Močna in povezana Unija (COM(2022) 548).

(5)    Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I, 22.12.2020, str. 23).

(6)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo z dne 16. decembra 2020 o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za uvedbo novih virov lastnih sredstev (UL L 433I, 22.12.2020, str. 28).

(7)    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(8)    Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(9)    Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52).

(10)    Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

(11)    Bruto poslovni presežek (izravnalna postavka ESR B.2g) je enak „bruto dodani vrednosti“ sektorja (izravnalna postavka ESR B.1g) povečani za „druge subvencije na proizvodnjo“ (postavka ESR D.39) ter zmanjšani za „sredstva za zaposlene“ (postavka ESR D.1) in druge davke na proizvodnjo (postavka ESR D.29).

(12) 1    Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).

(13) 2    Uredba (EU) 2018/842 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za države članice v obdobju od 2021 do 2030 kot prispevku k podnebnim ukrepom za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 (UL L 156, 19.6.2018, str. 26).

(14) 3    Uredba (EU) 2023/956 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (UL L 130, 16.5.2023, str. 52).

(15) 4    [Direktiva (EU) XXX o začetku veljavnosti dogovora vključujočega okvira OECD/G20 o prvem stebru].

(16) 5    Uredba (EU) 2019/516 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o uskladitvi bruto nacionalnega dohodka po tržnih cenah in razveljavitvi Direktive Sveta 89/130/EGS, Euratom in Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1287/2003 (Uredba BND) ( UL L 91, 29.3.2019, str. 19 ).

(17) 6    Direktiva (EU) XXX/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta z dne dd/mm/ll.