EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.5.2023

COM(2023) 279 final

2023/0167(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU in (EU) 2016/97 v zvezi s pravili Unije o zaščiti malih vlagateljev

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 330 final} - {SWD(2023) 278 final} - {SWD(2023) 279 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

To je skupni cilj sozakonodajalcev: 

–Svet je 3. decembra 2020 v Sklepih Sveta o akcijskem načrtu Komisije za unijo kapitalskih trgov 2 Komisijo pozval, naj sproži izvajanje delov akcijskega načrta, ki so usmerjeni v podkrepitev naložbene dejavnosti, zlasti med malimi vlagatelji znotraj EU, ob ohranjanju visoke ravni varstva potrošnikov in vlagateljev.  

–Evropski parlament je 8. oktobra 2020 sprejel resolucijo o nadaljnjem razvoju unije kapitalskih trgov 3 , v kateri je v veliki meri podprl ukrepe za okrepitev udeležbe malih vlagateljev na kapitalskih trgih. V resoluciji je bilo poudarjeno, da je povečana udeležba malih vlagateljev odvisna od spremembe naložbene kulture in da je taka sprememba mogoča šele, ko bodo mali vlagatelji prepričani, da so naložbe na kapitalskih trgih zanje – ob sprejemljivih in jasno opredeljenih tveganjih – smotrne. 

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

–opravljanje investicijskih storitev (MiFID),

–opravljanje storitev distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov tretjim osebam (IDD),

–začetek opravljanja in opravljanje dejavnosti zavarovanja v EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva Solventnost II),

–usklajevanje zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: direktiva o KNPVP),

–upravitelje alternativnih investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o UAIS).

Pravna podlaga za direktive sta člen 53(1) in, zlasti za direktivi (EU) 2009/138/ES in 2016/97, člen 62 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Za nadaljnje usklajevanje veljavnih pravil ali uvedbo novih standardiziranih pravil je potrebno ukrepanje na ravni EU v skladu s tema členoma.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Trenutna pravila o nadzoru in upravljanju produktov določajo okvir, ki ureja način oblikovanja in distribucije produktov. Vendar pa je potrebna nadaljnja izboljšava, da se zagotovi, da se malim vlagateljem ponudijo le stroškovno učinkoviti produkti. Nekateri naložbeni produkti za male vlagatelje na trgu še vedno vključujejo neupravičeno visoke stroške in/ali malim vlagateljem ne zagotavljajo stroškovne učinkovitosti.

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

–ukrep, namenjen prepovedi plačevanja spodbud v okoljih, kjer gre le za izvrševanje in se ne zagotavlja svetovanje,

–okrepljeno načelo „najboljši interesi stranke“, ki se uporablja v MiFID in IDD,

–izboljšana razkritja stranki glede plačevanja spodbud, vključno s preprostim pojasnilom spodbud.

Komisija bo tesno spremljala vpliv teh ukrepov na trg, ki bo temeljil na podrobnih informacijah (zagotovljenih kot del obveznosti v okviru pristopa s stroškovno učinkovitostjo). Komisija bo tri leta po sprejetju svežnja ocenila učinke te ureditve v zvezi s spodbudami na male vlagatelje, in sicer glede na sprejete dodatne zaščitne ukrepe, ter pripravila poročilo za Evropski parlament in Svet. Kjer bo ocena pokazala, da kljub dodatnim zaščitnim ukrepom ostaja škoda za potrošnike, bo Komisija razmislila o predlogu alternativnih ukrepov v skladu s pravili za boljše pravno urejanje, vključno z razširitvijo prepovedi spodbud.

–kar zadeva obseg in razsežnost težave in njenih učinkov na ekosistem maloprodajnih finančnih storitev, je v končnem besedilu osnovni gospodarski okvir bolje pojasnjen in podprt s podatki. Bolje je pojasnjena škoda za potrošnike, boljši pa je tudi opis težav, v katerem je zdaj poudarjena potreba po nujnem ukrepanju. Pri predstavitvi ključnih odločitev politike in spremljevalnih ukrepov v končnem besedilu so tudi podrobneje obravnavani nekateri elementi možnosti politike;

–vključene so dodatne količinske opredelitve in analize. Izboljšana je splošna predstavitev stroškov in koristi svežnja, ki je najprimernejša možnost. Vključene so dodatne ocene vpliva prepovedi spodbud in ukrepov v zvezi s stroškovno učinkovitostjo. Podrobneje so pojasnjene omejitve glede količinske opredelitve ukrepov v zvezi z razkritjem. Poleg tega končno besedilo bolj poglobljeno obravnava kvalitativne gospodarske učinke, kar med drugim vključuje obravnavo načina, kako so nekateri ukrepi medsebojno povezani. Nazadnje, prilogam je bil dodan preskus za MSP;

–kar zadeva „spremljevalne ukrepe“, ki prispevajo k reševanju ugotovljenih težav poleg glavnih ukrepov, končno besedilo vključuje dodatno preglednico s spremljevalnimi ukrepi, ki so ocenjeni v prilogi, težavo, ki se z njimi rešuje, in cilj, ki se ga želi z njimi doseči. Besedilo vključuje tudi pojasnilo o tem, kakšen je medsebojni vpliv spremljevalnih ukrepov in najprimernejših možnosti ter kakšni so njihovi sinergijski učinki. Dodan je odstavek, ki opisuje alternativno kombinacijo možnosti, ki je bila obravnavana in ne vključuje prepovedi spodbud. V njem je pojasnjeno tudi, zakaj prepoved spodbud ni bila uporabljena.

•Primernost in poenostavitev ureditve

–Odpravlja nedoslednosti in prekrivanja zahtev glede zagotavljanja informacij strankam med direktivo Solventnost II, IDD in uredbo o PRIIP v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, kar lahko koristi zavarovalnicam in zavarovalnim posrednikom ob ohranjanju dobre zaščite malih vlagateljev.

–V MiFID uvaja regulativne olajšave za vlagatelje z ustreznim znanjem, izkušnjami in zmožnostjo kritja izgub. To pomeni zmanjšanje preobremenjenosti z informacijami za take vlagatelje in učinkovitejšo uporabo virov za proizvajalce in distributerje produktov.

–Kar zadeva digitalno pripravljenost, so določbe o regulativnih razkritjih in trženju neprofesionalnim strankam prilagojene digitalni uporabi z zagotavljanjem elektronske oblike kot privzete, pojasnitvijo, kako bi bilo treba razkritja o produktu predstaviti v digitalnem okolju, in uvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov za tržna sporočila, tudi prek družbenih medijev in drugih digitalnih kanalov.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 2(15) uvaja novo določbo v člen 23 IDD (nov člen 23(1)), ki omogoča privzeto digitalno razkritje informacij v skladu z obveznostjo, ki že obstaja v skladu z MiFID. To pravilo se bo uporabljalo za vse zavarovalne produkte in torej ni omejeno na zavarovalne naložbene produkte. Člen 1(12), točka (g), uvaja nov odstavek 5b v člen 24 MiFID, člen 2(15) pa nov odstavek 4 v člen 23 IDD, ki ESMA oziroma EIOPA pooblaščata, da razvijeta smernice v zvezi z razkritjem informacij v elektronski obliki.

Člen 1(13) uvaja nov člen 24b v MiFID, ki se nanaša izključno na regulativna razkritja investicijskih podjetij o stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb. Deli že obstoječih določb o stroških in dajatvah iz člena 24(4) MiFID so prestavljeni v člen 24b(1) MiFID. Člen 24b MiFID dodatno predpisuje standardizacijo predstavitve takih informacij o stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb. Zahteva tudi – specifično v zvezi s plačili tretjih oseb – pojasnilo njihovega namena in količinsko opredelitev njihovega vpliva na pričakovane donose, in sicer standardizirano in celovito. Člen 2(20) spreminja člen 29 IDD za izboljšanje in dopolnitev že obstoječih določb o predpogodbenih razkritjih pri distribuciji zavarovalnih naložbenih produktov. Pri tem v člen 29(1) IDD dodaja zahtevo, da se razkrijejo informacije o vseh stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb ter o njihovem vplivu na pričakovane donose.

V skladu s členom 24b(2) MiFID in členom 29(4) IDD bosta morala ESMA in EIOPA pripraviti osnutke regulativnih tehničnih standardov na podlagi predhodnega potrošniškega testiranja, ki bodo določali obliko in terminologijo, ki bi ju morala podjetja uporabiti za razkritje informacij o stroških in dajatvah v skladu z MiFID in za predpogodbena razkritja v skladu z IDD.

Nov člen 24b(4) in (5) MiFID ter dodatki v členu 29(2) in (3) IDD vključujejo zahtevo, da investicijska podjetja ter zavarovalnice in zavarovalni posredniki, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, vsem neprofesionalnim strankam predložijo letno poročilo, v katerem so med drugim navedene informacije o stroških in dajatvah, vključno s plačili tretjih oseb, ter o uspešnosti. Glede na ponujene naložbene produkte določajo tudi minimalne zahteve po informacijah, ki se vključijo v letno poročilo. Glede na bistvene dolgoročne značilnosti zavarovalnih naložbenih produktov, ki se pogosto uporabljajo za namene upokojitve, člen 29(3) IDD zahteva dodatne elemente informacij v letnem poročilu za te produkte, kot so prilagojene individualne projekcije pričakovanega rezultata ob koncu pogodbenega ali priporočenega obdobja posedovanja (točka f).

Predlog uvaja številne nove določbe za obravnavo tveganja neuravnoteženih ali zavajajočih tržnih sporočil, ki poudarjajo samo koristi, ter za pojasnitev odgovornosti investicijskih podjetij in distributerjev zavarovalnih produktov v zvezi s tržnimi sporočili, tudi pri uporabi digitalnih kanalov in zanašanju na tretje osebe.

Člen 24c(4) MiFID in člen 26a(4) IDD določata delitev odgovornosti glede na vsebino in uporabo tržnih sporočil med proizvajalci in distributerji naložbenih produktov in zavarovalnih naložbenih produktov.

Člen 24c(5) MiFID in člen 26a(5) IDD zahtevata, da države članice zagotovijo, da upravljalni organi podjetij prejmejo letna poročila o uporabi tržnih sporočil in strategij, namenjenih tržnim praksam, izpolnjevanju obveznosti v zvezi s tržnimi sporočili in tržnimi praksami ter opaženih nepravilnostih in predlaganih rešitvah z obveznostmi v zvezi s tržnimi sporočili in tržnimi praksami v skladu z MiFID oziroma IDD.

Člen 24c(7) MIFID in člen 26a(7) IDD razširjata obstoječo obveznost vodenja evidenc na vsa tržna sporočila, ki jih neposredno ali posredno podajo investicijska podjetja, zavarovalnice ali zavarovalni posredniki. Obveznost zajema petletno obdobje, mogoče pa je odstopanje do sedem let na zahtevo pristojnih organov.

Člen 24c(6) MiFID in člen 26a(6) IDD zahtevata, da države članice zagotovijo, da so pristojni nacionalni organi ustrezno pooblaščeni za sprejemanje pravočasnih in učinkovitih ukrepov v zvezi z neizpolnjevanjem zgoraj navedenih obveznosti.

Sprememba pravil o nadzoru in upravljanju produktov za zagotovitev, da se malim vlagateljem ne zaračunajo nepotrebni stroški in da jim produkti zagotavljajo stroškovno učinkovitost

–člena 1(16) in 2(4) vstavljata nov člen 35a MiFID oziroma člen 9a IDD za uvedbo poročanja investicijskih podjetij in zavarovalnih distributerjev o svojih čezmejnih dejavnostih. S tem bodo pristojni nacionalni organi ter ESMA in EIOPA dobili boljši pregled nad razsežnostjo čezmejnega zagotavljanja storitev na notranjem trgu, lahko bodo opredelili področja, na katera bi se moral osredotočiti nadzor in na katerih je potrebno tesnejše sodelovanje, ter kodificirali poročanje, ki se v veliki meri že izvaja na pobudo evropskih nadzornih organov.

–Člena 1(21) in 2(7) uvajata nov člen 87a MiFID oziroma člen 12b IDD, da bi se določila vzpostavitev platform za sodelovanje, ki omogočajo tesnejše sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in evropskimi nadzornimi organi za obravnavo čezmejnih vprašanj. Njun cilj je tudi krepiti vlogo ESMA in EIOPA v zapletenih čezmejnih primerih, kadar udeleženi nadzorni organi ne dosežejo skupnega stališča v okviru platforme za sodelovanje.

–Člen 86 MiFID ter členi 5, 8 in 9 IDD že določajo mehanizem, ki državam članicam omogoča, da sprejmejo previdnostne ukrepe v primeru škodljivega ravnanja, ki ga pristojni organ matične države članice ne obravnava ustrezno. Člen 1(20) te direktive o spremembi predlaga spremembo obstoječih določb za pospešitev in olajšanje sodelovanja med pristojnimi nacionalnimi organi z olajšanjem izmenjave informacij in omilitvijo pogojev, pod katerimi lahko ukrepa organ gostitelj (če pristojni organ matične države članice ne ukrepa ali ne ukrepa ustrezno). Pristojni organi se bodo lahko tudi sklicevali neposredno na ugotovitve pristojnega organa države gostiteljice, ki sproži postopek, če so podobne škodljive dejavnosti ugotovljene na njihovem ozemlju in jih matični organ ne obravnava ustrezno. Člen 2(3) določa podobne spremembe v členu 5 IDD.

2023/0167 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU in (EU) 2016/97 v zvezi s pravili Unije o zaščiti malih vlagateljev

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 53(1) ter člena 62 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 33 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Osrednji cilj unije kapitalskih trgov je zagotoviti, da lahko potrošniki v celoti izkoristijo naložbene priložnosti, ki jih ponujajo kapitalski trgi. Da bi to lahko storili, jih je treba podpreti z regulativnim okvirom, ki jim omogoča sprejemanje naložbenih odločitev v skladu z njihovimi potrebami in cilji ter jih ustrezno ščiti na enotnem trgu. Namen svežnja ukrepov v okviru strategije EU za naložbe malih vlagateljev je odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.

(2)Direktive 2009/65/ES 34 , 2009/138/ES 35 , 2011/61/EU 36 , 2014/65/EU 37 in (EU) 2016/97 38 Evropskega parlamenta in Sveta so namenjene zaščiti malih vlagateljev ter povečanju njihove samozavesti in sposobnosti pri sprejemanju pomembnih finančnih odločitev. Komisija je pri vrednotenju in ocenjevanju tega okvira ugotovila številne pomembne težave, vključno s težavami malih vlagateljev pri razumevanju in primerjavi naložbenih ponudb na podlagi dokumentacije o razkritju, ki ni dovolj ustrezna in privlačna, da bi pomagala pri njihovem odločanju. Poleg tega so se pri delu Komisije pokazala naraščajoča tveganja, povezana z zavajajočimi tržnimi informacijami in praksami, zagotovljenimi prek digitalnih kanalov, ter pomanjkljivosti v načinu priprave in distribucije produktov, ki lahko povzročijo neupravičeno visoke ravni stroškov za male vlagatelje. Pri delu Komisije so se pokazala tudi tveganja pristranskosti v postopku investicijskega svetovanja.

(3)Plačila tretjih oseb, kot so pristojbine, provizije ali denarne in nedenarne koristi, ki jih investicijska podjetja ter zavarovalnice in zavarovalni posredniki plačajo osebam, ki niso stranke, ali prejmejo od njih, imenovana tudi „spodbude“, imajo pomembno vlogo pri distribuciji naložbenih produktov za male vlagatelje v Uniji. Obstoječa pravila v direktivah 2014/65/EU in (EU) 2016/97, namenjena obvladovanju nasprotij interesov, vključno z omejitvami plačil spodbud in preglednostjo v zvezi z njimi, se niso izkazala za dovolj učinkovita pri zmanjševanju škode za potrošnike ter so povzročila različne ravni zaščite malih vlagateljev med segmenti produktov in distribucijskimi kanali. Zato je treba okvir za zaščito vlagateljev še okrepiti, da bi se zagotovila enotna zaščita največjih koristi za neprofesionalne stranke v vsej Uniji. Glede na morebitni moteči učinek zaradi uvedbe popolne prepovedi spodbud je ustrezno uporabiti večstopenjski pristop in najprej okrepiti zahteve glede plačevanja in prejemanja spodbud, da bi se obravnavala potencialna nasprotja interesov in zagotovila boljša zaščita malih vlagateljev, ter na drugi stopnji pregledati učinkovitost okvira in predlagati alternativne ukrepe v skladu s pravili za boljše pravno urejanje, vključno z morebitno prepovedjo spodbud, če je to ustrezno.

(4)Za odpravo škode za potrošnike zaradi plačevanja in prejemanja spodbud za prodajo brez svetovanja je ustrezno prepovedati plačevanje in prejemanje takih spodbud. Pri Direktivi 2014/65/EU bi taka prepoved zajemala izvrševanje ali sprejemanje in posredovanje naročil, pri Direktivi (EU) 2016/97 pa prodajo brez svetovanja. Da se ne bi omejila sposobnost izdajateljev, da zberejo sredstva, se ta prepoved ne bi smela uporabljati za plačila v zvezi s storitvami izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in plasiranja, zagotovljenimi izdajatelju, če investicijsko podjetje zagotavlja tudi storitev izvrševanja naročil ali sprejemanja in posredovanja naročil za končnega vlagatelja. Poleg tega je investicijsko svetovanje pogosto kombinirano z zagotavljanjem storitve izvrševanja ali sprejemanja in posredovanja naročil. V takih primerih, v katerih je glavna storitev investicijsko svetovanje, se prepoved ne bi smela uporabljati za storitev izvrševanja ali sprejemanja in posredovanja naročil v zvezi z enim ali več posli zadevne stranke, na katere se to svetovanje nanaša. Dovoljene bi morale biti tudi manjše nedenarne koristi, ki ne presegajo 100 EUR ali ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti delovanja v najboljšem interesu malega vlagatelja, če so jasno razkrite.

(5)Za preprečevanje zavajanja neprofesionalnih strank je pomembno v Direktivi (EU) 2016/97 določiti, da v skladu z obstoječimi pravili iz Direktive 2014/65/EU zavarovalni posredniki, ki strankam navedejo, da svetovanje opravljajo neodvisno, ne bi smeli sprejemati spodbud za tako svetovanje. To pravilo zavarovalnim posrednikom, ki strankam ponujajo svetovanje, ne bi smelo preprečevati, da sprejemajo spodbude, če svetovanje ni predstavljeno kot neodvisno, če so stranke obveščene o spodbudah v skladu z veljavnimi zahtevami glede preglednosti in če so izpolnjene druge pravne zahteve, vključno z zahtevo po delovanju v najboljšem interesu stranke.

(6)Obstoječi zaščitni ukrepi, ki pogojujejo plačevanje ali prejemanje spodbud, pri čemer se v skladu z Direktivo 2014/65/EU zahteva, da je spodbuda namenjena povečanju kakovosti storitve za stranko, v skladu z Direktivo (EU) 2016/97 pa ne sme imeti škodljivega učinka na kakovost storitve za stranko, niso dovolj učinkoviti pri zmanjševanju nasprotij interesov. Zato je ustrezno odpraviti ta merila in uvesti nov, skupni preskus tako v Direktivo 2014/65/EU kot Direktivo (EU) 2016/97, ki dodatno pojasnjuje, kako bi morali finančni svetovalci uporabljati načelo delovanja v najboljšem interesu stranke. Finančni svetovalci bi morali svetovati na podlagi ustreznega nabora finančnih produktov. Po opredelitvi primernih instrumentov za svoje stranke bi jim morali izmed podobnih produktov priporočiti stroškovno najučinkovitejšega. Poleg tega bi morali finančni svetovalci sistematično priporočati vsaj en produkt brez elementov, ki niso potrebni za doseganje investicijskih ciljev stranke, tako da se malim vlagateljem predstavijo tudi alternativne in morda cenejše možnosti. Taki elementi lahko na primer vključujejo sklade z naložbeno strategijo, ki pomeni višje stroške, jamstvo kapitala in strukturirane produkte z elementi varovanja pred tveganjem. Če se svetovalci odločijo priporočiti produkt z dodatnimi elementi, ki pomenijo dodatne stroške za stranko, bi morali izrecno navesti razlog za tako priporočilo in razkriti te dodatne stroške. V primeru zavarovalnih naložbenih produktov bi morali zagotoviti tudi, da je zavarovalno kritje, vključeno v produkt, skladno z zavarovalnimi zahtevami in potrebami stranke.

(7)Obstoječe zahteve glede razkritja spodbud bi morale biti še okrepljene za zagotovitev, da mali vlagatelji razumejo splošni koncept spodbud, možnost nasprotja interesov ter vpliv spodbud na celotne stroške in pričakovane donose.

(8)Da se omogoči razvoj neodvisnega svetovanja ob razumnih stroških, bi moralo biti neodvisnim svetovalcem omogočeno, da malim vlagateljem svetujejo v zvezi z dobro razpršenimi, nekompleksnimi in stroškovno učinkovitimi produkti na podlagi bolj omejenega nabora podatkov, zbranih za oceno primernosti. Obseg takega svetovanja bi moral biti malim vlagateljem razkrit pravočasno pred svetovanjem. Glede na razpršenost svetovanih produktov se od neodvisnih finančnih svetovalcev ne bi smelo zahtevati, da od strank pridobijo in ocenijo informacije v zvezi z njihovim znanjem in izkušnjami ali obstoječimi portfelji.

(9)Za oceno učinkovitosti teh ukrepov bi morala Komisija tri leta po datumu začetka veljavnosti te direktive ter po posvetovanju z Evropskim organom za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) pripraviti poročilo o učinkih plačil tretjih oseb na naložbe malih vlagateljev, ki bi mu morali biti po potrebi priloženi predlogi za nadaljnjo krepitev tega okvira.

(10)Višina stroškov in dajatev v zvezi z naložbenimi in zavarovalnimi naložbenimi produkti lahko bistveno vpliva na donosnost naložb, kar ni nujno vedno očitno za male vlagatelje. Za zagotovitev, da produkti zagotavljajo stroškovno učinkovitost za male vlagatelje, bi morale države članice zagotoviti, da imajo podjetja z dovoljenjem v skladu z Direktivo 2014/65/EU ali Direktivo (EU) 2016/97 za pripravo ali distribucijo naložbenih produktov jasne postopke oblikovanja cen, ki omogočajo jasno določitev in količinsko opredelitev vseh stroškov, zaračunanih malim vlagateljem, ter so namenjeni zagotavljanju, da so stroški in dajatve, vključeni v naložbene produkte ali povezani z njihovo distribucijo, upravičeni in sorazmerni glede na značilnosti, cilje, strategijo in pričakovano uspešnost produkta.

(11)Ker strukturo zaračunavanja za paketni naložbeni produkt za male vlagatelje oblikuje proizvajalec, mora ta oceniti, ali so stroški in dajatve, vključeni v naložbeni produkt, upravičeni in sorazmerni. Na podlagi teh ocen bi morali distributerji opraviti podobne ocene, da bi se dodatno upoštevali stroški distribucije in drugi stroški, ki še niso vključeni v oceno proizvajalca.

(12)Postopek oblikovanja cen, izveden tako na ravni proizvajalca kot na ravni distributerja, bi moral kot del okvira upravljanja produktov izboljšati obstoječi koncept, da bi morali biti naložbeni produkti, namenjeni določenemu ciljnemu trgu, oblikovani tako, da navedenemu ciljnemu trgu prinesejo vrednost.

(13)Da bi postal postopek oblikovanja cen objektivnejši ter da bi se proizvajalce, distributerje in pristojne organe opremilo z orodjem, ki omogoča učinkovito primerjavo stroškov med naložbenimi produkti iz iste vrste produktov, bi morala ESMA in EIOPA na podlagi podatkov v zvezi s stroški in uspešnostjo naložbenih produktov razviti referenčne vrednosti, ki bi jih morali proizvajalci in distributerji upoštevati v postopku oblikovanja cen. Če rezultat primerjave z ustrezno referenčno vrednostjo kaže, da stroški in uspešnost za vlagatelje niso usklajeni z referenčno vrednostjo, se produkta ne bi smelo tržiti malim vlagateljem, razen če se z dodatnim testiranjem in nadaljnjimi ocenjevanji ugotovi, da produkt kljub temu zagotavlja stroškovno učinkovitost za ciljni trg, na primer v primeru produkta, ki vsebuje dodatne posebne elemente, ki se štejejo za ustrezne za določeno skupino vlagateljev z opredeljenimi specifičnimi potrebami in cilji, vendar niso upoštevani v opisu skupine naložbenih produktov, za katere je bila referenčna vrednost razvita.

(14)Da bi Komisija lahko pomagala proizvajalcem in distributerjem pri ocenjevanju, bi morala biti pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, da bi opredelila merila, ki se uporabljajo pri ugotavljanju, ali so stroški in uspešnost upravičeni in sorazmerni.

(15)Da bi lahko ESMA in EIOPA razvila zanesljive referenčne vrednosti, ki temeljijo na zanesljivih podatkih, bi morali biti proizvajalci in distributerji naložbenih produktov obvezani sporočati potrebne podatke pristojnim organom za njihovo posredovanje ESMA in EIOPA. Da bi se čim bolj omejili stroški v zvezi z novimi obveznostmi poročanja in preprečilo nepotrebno podvajanje, bi morali nabori podatkov po možnosti temeljiti na obveznostih razkritja in poročanja, ki izhajajo iz prava EU. ESMA in EIOPA bi morala razviti regulativne tehnične standarde za opredelitev naborov podatkov, podatkovnih standardov ter metod in oblik za poročanje podatkov.

(16)Za nekatere proizvajalce finančnih instrumentov, ki spadajo v opredelitev paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014, morda ne velja obveznost poročanja iz člena 16-a(2) ali druga enakovredna obveznost poročanja. V takih primerih bi moralo investicijsko podjetje, ki ponuja ali priporoča take finančne instrumente, pristojnim organom matične države sporočiti podrobnosti o stroških in dajatvah ter značilnostih teh produktov. Obveznosti poročanja, ki zajemajo zgoraj navedene podatke, določene v regulativnem svežnju direktive o KNPVP in direktive o UAIS, bi se morale šteti za enakovredne.

(17)Glede na raznolikost ponudbe naložbenih produktov za male vlagatelje bi moral biti razvoj referenčnih vrednosti s strani ESMA in EIOPA razvojni proces, ki se začne z naložbenimi produkti, ki jih najpogosteje kupijo mali vlagatelji, in se postopoma nadgrajuje s sčasoma zbranimi izkušnjami, tako da se razširi njihov obseg in izpopolni njihova kakovost.

(18)Direktivi 2009/65/ES in 2011/61/EU zahtevata, da družbe za upravljanje alternativnih investicijskih skladov (AIS) in kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ravnajo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje v najboljšem interesu investicijskega sklada, ki ga upravljajo, in vlagateljev. Družbe za upravljanje AIS in KNPVP bi torej morale preprečiti, da bi bili investicijskim skladom in njihovim vlagateljem zaračunani nepotrebni stroški. Družbe za upravljanje AIS in KNPVP bi morale biti obvezane vzpostaviti zanesljiv postopek oblikovanja cen, ki bi moral vključevati opredelitev, analizo in pregled stroškov, ki se neposredno ali posredno zaračunajo investicijskim skladom ali imetnikom njihovih enot in jih torej nosijo vlagatelji. Stroški bi se morali šteti za ustrezne, če so skladni s predpogodbenimi dokumenti za KNPVP in AIS in potrebni za njihovo delovanje ter če jih vlagatelji nosijo na pravičen način.

(19)Družbe za upravljanje KNPVP in AIS bi morale vlagateljem plačati odškodnino, če so bili zaračunani nepotrebni stroški, tudi če so bili stroški napačno izračunani v škodo vlagateljev, ter o tem obvestiti pristojne organe, finančne revizorje investicijskih skladov in njihove upravitelje ter depozitarje teh skladov. Za spodbujanje boljšega izvrševanja in doseganje konkretnih rezultatov za male vlagatelje je potrebna uskladitev upravnih pooblastil in pooblastil za sankcioniranje držav članic. Obveznost plačila odškodnine vlagateljem bi bilo treba dodati kot možen upravni ukrep in sankcijo, tako da bo ta možnost obstajala v vseh državah članicah.

(20)Postopek oblikovanja cen v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU bi moral zagotoviti, da so stroški, ki jih nosijo mali vlagatelji, upravičeni in sorazmerni z značilnostmi produkta, zlasti z naložbenim ciljem in strategijo, stopnjo tveganja in pričakovanimi donosi skladov, tako da KNPVP in AIS zagotavljajo stroškovno učinkovitost za vlagatelje. Družbe za upravljanje KNPVP in AIS bi morale ostati odgovorne za kakovost svojega postopka oblikovanja cen. Zlasti bi morale zagotavljati, da so stroški primerljivi s tržnimi standardi, tudi s primerjavo stroškov skladov s podobnimi naložbenimi strategijami in značilnostmi, ki so na voljo v javno dostopnih podatkovnih zbirkah. Da pa bi postal postopek oblikovanja cen objektivnejši in da bi se družbe za upravljanje KNPVP in AIS ter pristojne organe opremilo z orodjem, ki omogoča učinkovito primerjavo stroškov med naložbenimi produkti iz iste vrste produktov, bi moral ESMA na podlagi podatkov v zvezi s stroški in uspešnostjo naložbenih produktov, ki jih prejme v okviru nadzornega poročanja, razviti referenčne vrednosti, glede na katere je mogoče opraviti oceno stroškovne učinkovitosti, poleg drugih meril, vključenih v postopek oblikovanja cen družb za upravljanje KNPVP in AIS. Glede na prednostno nalogo Komisije, da prepreči nepotrebna upravna bremena in poenostavi zahteve glede poročanja, bi morale te referenčne vrednosti temeljiti na obstoječih podatkih iz javnih razkritij in nadzornega poročanja, razen če so izjemoma potrebni dodatni podatki. Investicijskih skladov, ki ponujajo slabo stroškovno učinkovitost oziroma odstopajo od referenčnih vrednosti ESMA, se ne bi smelo tržiti malim vlagateljem, razen če je z nadaljnjim ocenjevanjem ugotovljeno, da produkt kljub temu zagotavlja stroškovno učinkovitost. Ocena in ukrepi bi morali biti dokumentirani ter predloženi pristojnim organom na njihovo zahtevo.

(21)Komisija bi morala biti pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, ki opredeljujejo minimalne zahteve za postopek oblikovanja cen, da bi se preprečilo zaračunavanje nepotrebnih stroškov KNPVP, AIS in imetnikom njihovih enot, za izvajanje ocene stroškovne učinkovitosti ter po potrebi za sprejemanje popravnih ukrepov, če stroški niso upravičeni ali sorazmerni s pričakovanimi donosi KNPVP in AIS, če so na voljo, njihovo stopnjo tveganja, naložbenim ciljem in strategijo, ter za dokumentiranje take ocene in ukrepov.

(22)Znanje in usposobljenost osebja sta ključna za zagotavljanje kakovostnega svetovanja. Standardi glede tega, kaj se šteje za potrebno, so zelo različni med svetovalci, ki delujejo v skladu z Direktivo 2014/65/EU, Direktivo (EU) 2016/97 in neharmonizirnim nacionalnim pravom. Za izboljšanje kakovosti svetovanja in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev v vsej EU bi bilo treba določiti okrepljene minimalne skupne standarde za zahteve glede potrebnega znanja in usposobljenosti. To je še posebej pomembno zaradi vedno večje kompleksnosti in stalnih inovacij pri oblikovanju finančnih instrumentov in zavarovalnih naložbenih produktov ter vedno večjega pomena vidikov, povezanih s trajnostnostjo. Države članice bi morale od investicijskih podjetij ter distributerjev zavarovalnih in pozavarovalnih produktov zahtevati, da zagotovijo, da imajo fizične osebe, ki v imenu investicijskega podjetja ali kot zavarovalni posredniki opravljajo investicijsko svetovanje, ter zadevni zaposleni v zavarovalnicah in zavarovalnih posrednikih znanje in usposobljenost, ki sta potrebna za izpolnjevanje njihovih obveznosti. Da se strankam in pristojnim organom zagotovi, da raven znanja in usposobljenosti takih fizičnih oseb in zavarovalnih posrednikov ter zaposlenih v zavarovalnicah in zavarovalnih posrednikih dosega zahtevane standarde, bi bilo treba tako znanje in usposobljenost dokazati s potrdilom. Reden poklicni razvoj in usposabljanje sta pomembna za zagotovitev ohranjanja in posodabljanja znanja in usposobljenosti osebja, ki strankam svetuje glede naložbenih produktov ali zavarovalnih naložbenih produktov in jim jih prodaja. Za ta namen je treba zahtevati, da se fizične osebe, ki opravljajo investicijsko svetovanje, udeležijo poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja minimalno število ur na leto ter da uspešno dokončanje takega usposabljanja in izpopolnjevanja dokažejo s potrdilom.

(23)Naraščajoče zagotavljanje investicijskih storitev prek digitalnih sredstev ustvarja nove priložnosti za male vlagatelje. Hkrati te storitve investicijskim podjetjem in distributerjem zavarovalnih produktov omogočajo, da naložbene produkte in storitve distribuirajo hitreje in širši skupini malih vlagateljev, kar lahko pomeni dodatna tveganja. Pristojni organi bi torej morali biti opremljeni s pooblastili in postopki, ki so ustrezni za takojšnjo obravnavo kakršnih koli neskladnosti z obstoječimi pravili, tudi če se zagotavljajo prek digitalnih sredstev in s strani subjektov brez dovoljenja. Ustrezno je torej, da lahko pristojni organi sprejmejo potrebne ukrepe, če imajo utemeljene razloge, da menijo, da fizična ali pravna oseba zagotavlja investicijske storitve, ne da bi imela ustrezno dovoljenje, ali da zavarovalni posrednik ali zavarovalnica distribuira zavarovalne naložbene produkte, ne da bi bila registrirana ali imela dovoljenje. Kadar se ti ukrepi nanašajo na fizično osebo, bi morala biti objava odločitve pristojnega organa še naprej odvisna od ocene sorazmernosti objave osebnih podatkov iz člena 71(1) za vsak primer posebej. Pristojni organi bi morali o takem ravnanju obvestiti ESMA in EIOPA, ki bi nato morala zbrati in objaviti vse povezane odločitve, ki so jih izdali pristojni organi, da so take informacije na voljo malim vlagateljem, da lahko prepoznajo morebitne goljufije. Kar zadeva fizične osebe, bi se morala ESMA in EIOPA za preprečitev razkritja osebnih podatkov, ki jih pristojni organ šteje za nesorazmerne pri objavi združenega seznama vseh odločitev, ki so jih izdali pristojni organi, vzdržati razkritja kakršnih koli dodatnih podatkov v primerjavi s tistimi, ki jih razkrije sam pristojni organ.

(24)Zagotavljanje čezmejnih investicijskih storitev je bistveno za razvoj unije kapitalskih trgov in ustrezno izvrševanje pravil je ključni element enotnega trga. Matična država članica je odgovorna za nadzor investicijskega podjetja v primeru čezmejnega zagotavljanja storitev, enotni trg pa temelji na zaupanju, ki izhaja iz ustreznega nadzora investicijskih podjetij s strani pristojnih organov matične države. Načelo vzajemnega priznavanja zahteva učinkovito sodelovanje med matičnimi državami članicami in državami članicami gostiteljicami, da se zagotovi vzdrževanje ustrezne ravni zaščite vlagateljev. Direktiva 2014/65/EU že določa mehanizem, ki pristojnim organom države članice gostiteljice omogoča, da pod strogimi pogoji in če matična država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, sprejme previdnostne ukrepe za zaščito vlagateljev. Za lažje sodelovanje med pristojnimi organi in nadaljnjo okrepitev nadzornih prizadevanj bi bilo treba ta mehanizem poenostaviti, pristojnim organom, ki na svojem ozemlju opazijo zelo podobna ali enaka ravnanja, kot so tista, na katere je opozoril že drug organ, pa bi moralo biti omogočeno, da se sklicujejo na ugotovitve tega organa, ki pošlje opozorilo, da začnejo postopek na podlagi člena 86 Direktive 2014/65/EU.

(25)Uradna obvestila o dovoljenju za neposredno opravljanje storitev na podlagi direktiv 2014/65/EU in (EU) 2016/97 ne zahtevajo, da se predložijo informacije o obsegu čezmejnih storitev. Da bi lahko ESMA in EIOPA ter pristojni organi pravilno razumeli obseg čezmejnih storitev in svoje nadzorne dejavnosti prilagodili tem čezmejnim storitvam, bi morali pristojni organi zbirati informacije o zagotavljanju takih storitev. Kadar investicijsko podjetje ali zavarovalni posrednik zagotavlja storitve strankam v drugi državi članici, bi moralo investicijsko podjetje ali zavarovalni posrednik svojemu pristojnemu organu predložiti osnovne informacije o navedenih storitvah. Zaradi sorazmernosti se ta zahteva glede poročanja ne bi smela uporabljati za podjetja, ki opravljajo čezmejne storitve za manj kot 50 strank. Pristojni organi bi morali te informacije dati na voljo ESMA in EIOPA, ki bi nato morala vsem pristojnim organom omogočiti dostop do teh informacij in objaviti letno statistično poročilo o čezmejnih storitvah. Da bi se čim bolj omejili stroški v zvezi z obveznostmi poročanja o čezmejnih dejavnostih in preprečilo nepotrebno podvajanje, bi morale informacije po možnosti temeljiti na obstoječih obveznostih razkritja in poročanja.

(26)Za spodbujanje nadzorne konvergence in lažje sodelovanje med pristojnimi organi bi moralo biti ESMA omogočeno, da na lastno pobudo ali na pobudo enega ali več pristojnih organov vzpostavi platforme za sodelovanje, če obstajajo utemeljeni pomisleki glede škode za vlagatelje v zvezi z zagotavljanjem čezmejnih investicijskih storitev in če so take dejavnosti pomembne glede na trg države članice gostiteljice. EIOPA, ki je že pooblaščen za vzpostavljanje platform za sodelovanje na podlagi člena 152b Direktive 2009/138/ES, bi moral imeti enaka pooblastila v zvezi z dejavnostmi distribucije zavarovalnih produktov na podlagi Direktive (EU) 2016/97, saj se lahko pri distribuciji zavarovalnih produktov pojavijo podobna vprašanja čezmejnega nadzora. Če obstajajo resni pomisleki glede morebitne škode za vlagatelje in če nadzorni organi, vključeni v platforme za sodelovanje, ne morejo doseči dogovora o vprašanjih v zvezi z investicijskim podjetjem ali distributerjem zavarovalnih produktov, ki posluje čezmejno, lahko ESMA in EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 39 oziroma Uredbe (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta 40 izdata priporočilo pristojnemu organu matične države članice, naj upošteva pomisleke drugih zadevnih pristojnih organov in skupaj z njimi sproži skupni inšpekcijski pregled na kraju samem.

(27)Stroški, povezane dajatve in plačila tretjih oseb v zvezi z naložbenimi produkti lahko močno vplivajo na pričakovane donose. Razkritje takih stroškov, povezanih dajatev in plačil tretjih oseb je ključni vidik zaščite vlagateljev. Malim vlagateljem bi morale biti predstavljene jasne informacije o stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb pravočasno pred sprejetjem naložbene odločitve. Za večjo primerljivost takih stroškov, povezanih dajatev in plačil tretjih oseb bi morale biti take informacije zagotovljene standardizirano. V regulativnih tehničnih standardih bi morali biti opredeljeni in usklajeni vsebina in oblika razkritij v zvezi s takimi stroški, povezanimi dajatvami in plačili tretjih oseb, vključno s pojasnili, ki bi jih morala investicijska podjetja zagotoviti neprofesionalnim strankam, zlasti v zvezi s plačili tretjih oseb.

(28)Za nadaljnje povečanje preglednosti bi morale neprofesionalne stranke prejemati redni pregled svojih naložb. Iz tega razloga bi morala podjetja, ki zagotavljajo investicijske storitve skupaj s storitvijo hrambe in upravljanja finančnih instrumentov, ali zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, svojim neprofesionalnim strankam predložiti letno poročilo, ki bi moralo vključevati pregled produktov, ki jih posedujejo navedene stranke, vseh stroškov, povezanih dajatev in plačil tretjih oseb ter vseh izplačil, vključno z dividendami in obrestmi, ki jih stranka plača ali prejme v obdobju enega leta, skupaj s pregledom uspešnosti teh finančnih produktov. Navedeno letno poročilo bi moralo malim vlagateljem omogočiti, da bolje razumejo vpliv navedenih elementov na uspešnost svojega portfelja. Pri investicijskih storitvah, ki vključujejo le sprejemanje, posredovanje in izvrševanje naročil, bi moralo letno poročilo vsebovati vse stroške, povezane dajatve in plačila tretjih oseb, plačane v zvezi s storitvami in finančnimi instrumenti. Pri storitvah, ki vključujejo le hrambo in upravljanje finančnih instrumentov, bi moralo letno poročilo vsebovati vse stroške, povezane dajatve in plačila, ki jih prejme stranka, v zvezi s storitvami in finančnimi instrumenti. Pri vseh navedenih storitvah bi moral ponudnik storitev neprofesionalni stranki na zahtevo predložiti podrobno razčlenitev navedenih informacij za vsak finančni instrument. Glede na dolgoročne značilnosti zavarovalnih naložbenih produktov, ki se pogosto uporabljajo za namene upokojitve, bi moralo letno poročilo za take produkte vsebovati dodatne elemente, vključno s prilagojenimi individualnimi projekcijami pričakovanega izida ob koncu pogodbenega ali priporočenega obdobja posedovanja in povzetkom zavarovalnega kritja.

(29)Različne ali prekrivajoče se zahteve glede razkritja za distribucijo zavarovalnih produktov v različnih pravnih aktih povzročajo pravno negotovost in nepotrebne stroške za zavarovalnice in zavarovalne posrednike. Zato je ustrezno vse zahteve glede razkritja določiti v enem pravnem aktu s črtanjem takih zahtev iz Direktive 2009/138/ES in spremembo Direktive (EU) 2016/97. Hkrati je ustrezno, da se na podlagi izkušenj, pridobljenih z nadzorom teh zahtev, te prilagodijo tako, da bodo učinkovite in celovite. Z dopolnitvijo že dobro uveljavljenega dokumenta z informacijami o zavarovalnem produktu za neživljenjska zavarovanja bi bilo treba vzpostaviti tudi dokument z informacijami o zavarovalnem produktu za življenjska zavarovanja, razen zavarovalnih naložbenih produktov, da bi se zagotovile standardizirane informacije. Za zavarovalne naložbene produkte bi bilo treba zagotoviti standardne informacije z dokumentom s ključnimi informacijami o PRIIP v skladu z Uredbo (EU) št. 1286/2014.

(30)Spremembe načina, kako investicijska podjetja, zavarovalnice in zavarovalni posredniki oglašujejo finančne produkte in storitve, vključno z uporabo vplivnežev, družbenih medijev in vedenjskih odklonov, vedno bolj vplivajo na ravnanje malih vlagateljev. Zato je ustrezno uvesti zahteve glede tržnih sporočil in praks, ki lahko vključujejo tudi vsebino tretjih oseb, oblikovanje, promocije, znamčenje, kampanje, promocijsko umeščanje izdelkov in sisteme nagrajevanja. V teh zahtevah bi bilo treba zlasti opredeliti, kaj zahteva po poštenosti, jasnosti in nezavajanju pomeni v okviru tržnih sporočil in praks. Tudi zahteve po uravnoteženi predstavitvi tveganj in koristi ter primernosti za predvideno ciljno skupino bi morale pripomoči k izboljšanju uporabe načel zaščite vlagateljev. Te zahteve bi morale veljati tudi za tržne prakse, če se te prakse uporabljajo za povečanje dometa in učinkovitosti tržnih sporočil ali dojemanja njihove povezanosti, zanesljivosti ali primerljivosti. Vendar bi bilo treba za zagotovitev, da se ponudnikov naložbenih produktov ne odvrača od zagotavljanja finančnega izobraževalnega gradiva ter od spodbujanja in izboljševanja finančne pismenosti vlagateljev in da se jim to ne preprečuje, določiti, da taka gradiva in dejavnosti ne spadajo v opredelitev tržnih sporočil in tržnih praks.

(31)Za obravnavo razvoja tržnih praks, vključno z uporabo tretjih oseb za posredno promocijo produktov ali storitev, in za zagotovitev ustrezne ravni zaščite vlagateljev je treba okrepiti zahteve v zvezi s tržnimi sporočili. Zahtevati je treba torej, da tržna sporočila omogočajo lahko identifikacijo investicijskih podjetij, zavarovalnic ali zavarovalnih posrednikov, v imenu katerih so podana tržna sporočila. Za neprofesionalne stranke bi morala taka tržna sporočila vsebovati tudi bistvene informacije, predstavljene jasno in uravnoteženo, o produktih in storitvah, ki so ponujeni. Za zagotovitev, da se obveznosti glede zaščite vlagateljev ustrezno uporabljajo v praksi, bi morala imeti investicijska podjetja politiko tržnih sporočil in praks ter ustrezne notranje kontrole in postopke poročanja upravljalnemu organu investicijske družbe, da bi se zagotovila skladnost s tako politiko. Investicijska podjetja, zavarovalni posredniki in zavarovalnice bi morali pri razvoju tržnih sporočil in praks upoštevati tudi ciljno skupino na zadevnem ciljnem trgu.

(32)Hitrost, s katero se lahko tržna sporočila in prakse zagotavljajo in spreminjajo, zlasti z uporabo digitalnih orodij in kanalov, ne bi smela preprečiti ustreznega izvrševanja regulativnih zahtev, ki se uporabljajo. Zato morajo države članice zagotoviti, da imajo pristojni nacionalni organi potrebna pooblastila za nadzor in po potrebi pravočasno posredovanje. Poleg tega bi morali imeti pristojni organi dostop do potrebnih informacij v zvezi s tržnimi sporočili in praksami, da bi lahko opravljali svoje nadzorne in izvršilne dolžnosti ter zagotavljali varstvo potrošnikov. Za ta namen bi morala investicijska podjetja in zavarovalnice voditi evidence tržnih sporočil, ki so bila posredovana neprofesionalnim strankam ali potencialnim neprofesionalnim strankam ali katerih dostop je bil tem omogočen, in katerih koli povezanih elementov, ki so pomembni za pristojne organe. Za zajem tržnih sporočil, ki jih razširjajo tretje osebe, kot so vplivneži in oglaševalske agencije, je treba evidentirati tudi podatke o identiteti takih tretjih oseb. Ker se lahko vprašanja v zvezi s finančnimi produkti in storitvami pojavijo več let po naložbi, bi morala investicijska podjetja, zavarovalnice in zavarovalni posredniki pet let voditi evidence o zgoraj navedenih informacijah, na zahtevo pristojnega organa pa do sedem let.

(33)Ocene primernosti in ustreznosti so bistveni element zaščite vlagateljev. Investicijska podjetja, zavarovalnice in zavarovalni posredniki bi morali oceniti primernost oziroma ustreznost naložbenih produktov in storitev, ki se priporočajo stranki ali ta po njih povprašuje, in sicer na podlagi informacij, pridobljenih od stranke. Investicijsko podjetje, zavarovalnica ali zavarovalni posrednik lahko po potrebi uporabi tudi informacije, ki jih je morda pridobil na podlagi drugih upravičenih razlogov, tudi na podlagi obstoječih razmerij s stranko. Investicijska podjetja, zavarovalnice in zavarovalni posredniki bi morali strankam pojasniti namen teh ocen ter pomen predložitve točnih in popolnih informacij. Stranke bi morali s standardiziranimi opozorili obvestiti, da ima lahko predložitev netočnih in nepopolnih informacij negativne posledice za kakovost ocene. Za zagotovitev uskladitve in učinkovitosti različnih opozoril bi morala ESMA in EIOPA razviti regulativne tehnične standarde za opredelitev vsebine in oblike takih opozoril.

(34)Za zagotovitev ustreznega upoštevanja razpršenosti portfelja v okviru svetovalnih storitev bi bilo treba od finančnih svetovalcev sistematično zahtevati, da pri ocenah primernosti upoštevajo potrebe strank po taki razpršenosti, tudi na podlagi informacij, ki jih navedene stranke predložijo o svojem obstoječem portfelju finančnih in nefinančnih sredstev.

(35)Za zagotovitev, da preskusi ustreznosti investicijskim podjetjem, zavarovalnicam in zavarovalnim posrednikom omogočajo, da učinkovito ocenijo, ali sta finančni produkt ali storitev ustrezna za njihove stranke, bi morala ta podjetja, zavarovalnice in zavarovalni posredniki od njih pridobiti informacije ne le o njihovem znanju in izkušnjah v zvezi s takimi finančnimi instrumenti ali storitvami, temveč v zvezi z neprofesionalnimi strankami tudi o njihovi zmožnosti kritja celotnih ali delnih izgub in njihovem dovoljenem tveganju. V primeru negativne ocene ustreznosti bi moralo biti investicijskemu podjetju, zavarovalnici ali zavarovalnemu posredniku distributerju – poleg obveznosti, da stranko opozori – dovoljeno, da izvede posel, le na izrecno zahtevo stranke.

(36)Malim vlagateljem je mogoče ponuditi zelo raznolike finančne instrumente, pri čemer vsak finančni instrument pomeni različne ravni tveganj potencialnih izgub. Malim vlagateljem bi bilo torej treba omogočiti, da z lahkoto prepoznajo naložbene produkte, ki so posebej tvegani. Ustrezno je torej zahtevati, da investicijska podjetja, zavarovalnice in zavarovalni posredniki opredelijo naložbene produkte, ki so posebej tvegani, in v informacije, posredovane neprofesionalnim strankam, tudi v tržna sporočila, vključijo opozorila o navedenih tveganjih. Za pomoč investicijskim podjetjem, zavarovalnicam in zavarovalnim posrednikom pri opredelitvi takih posebej tveganih produktov bi morala ESMA in EIOPA izdati smernice o tem, kako opredeliti take produkte, ob ustreznem upoštevanju različnih vrst obstoječih naložbenih produktov in zavarovalnih naložbenih produktov. Za uskladitev takih opozoril o tveganju v vsej EU bi morala ESMA in EIOPA predložiti tehnične standarde v zvezi z vsebino in obliko takih opozoril o tveganju. Države članice bi morale pristojne organe pooblastiti, da naložijo uporabo opozoril o tveganju za določene naložbene produkte, če pa bi bila uporaba ali neuporaba navedenih opozoril o tveganju v celotni EU neusklajena ali bi bistveno vplivala na zaščito vlagateljev, bi morala biti ESMA in EIOPA pooblaščena, da investicijskim podjetjem naložita uporabo takih opozoril v celotni EU.

(37)Povečanje ravni finančne pismenosti neprofesionalnih strank in potencialnih neprofesionalnih strank je ključno, da se tem neprofesionalnim strankam zagotovi boljše razumevanje, kako vlagati odgovorno, da se ustrezno uravnotežijo tveganja in koristi pri vlaganju. Države članice bi morale torej spodbujati ukrepe za formalno in neformalno učenje, ki podpirajo finančno pismenost neprofesionalnih strank in potencialnih neprofesionalnih strank v zvezi z odgovornim vlaganjem. Odgovorno vlaganje se nanaša na sposobnost malih vlagateljev, da sprejemajo informirane naložbene odločitve v skladu s svojimi osebnimi in finančnimi cilji, če so seznanjeni z naborom razpoložljivih naložbenih produktov in storitev, njihovimi ključnimi značilnostmi ter tveganji in koristmi pri vlaganju ter če razumejo investicijske nasvete, ki jih prejmejo, in so se sposobni ustrezno odzvati nanje. Potencialnim neprofesionalnim strankam bi moral biti stalno omogočen dostop do izobraževalnega gradiva v podporo njihovi finančni pismenosti, pri gradivu pa bi bilo treba zlasti upoštevati razlike v starosti, izobraženosti in tehnoloških zmogljivostih malih vlagateljev. To je še zlasti pomembno pri neprofesionalnih strankah, ki prvič dostopajo do finančnih instrumentov, investicijskih storitev in zavarovalnih naložbenih produktov, ter pri tistih, ki uporabljajo digitalna orodja.

(38)Zagotoviti je treba, da so merila za določitev, ali ima stranka potrebne izkušnje, znanje in strokovnost, da se obravnava kot profesionalna stranka, kadar taka stranka zahteva tako obravnavo, primerna in ustrezajo svojemu namenu. Pri identifikacijskih merilih bi bilo torej treba upoštevati tudi izkušnje, pridobljene zunaj sektorja finančnih storitev, ter potrjeno usposabljanje in izobraževanje, ki ga je stranka dokončala. Identifikacijska merila bi morala biti tudi sorazmerna in nediskriminatorna glede na državo članico prebivališča stranke. Merila, ki temeljijo na premoženju in velikosti pravnega subjekta, bi bilo torej treba spremeniti tako, da se upoštevajo stranke, ki prebivajo v državah članicah z nižjim povprečnim BDP na prebivalca.

(39)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [XX. XX. 2023].

(40)Za obdelavo osebnih podatkov za namene te direktive se uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta. Za obdelavo osebnih podatkov v institucijah in organih Unije za namene te direktive se uporablja Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta. Države članice bi morale zagotoviti, da se pri obdelavi podatkov, opravljeni v okviru uporabe te direktive, v celoti spoštuje Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta, kjer se uporablja navedena direktiva.  

(41)Direktive (EU) 2009/65/ES, 2009/138/ES, 2011/61/EU, 2014/65/EU in (EU) 2016/97 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2014/65/EU

Direktiva 2014/65/EU se spremeni:

v členu 1(4) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

     „(a)    člen 9(3), člen 14 ter člen 16(2), (3) in (6), člen 16-a(1), prvi, drugi in peti pododstavek, člen 16-a(3), člen 16-a(4), prvi in drugi pododstavek, člen 16-a(7), (8) in (10) ter člen 16-a(11), točka (b);“;

v členu 3(2) se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b) obveznosti v zvezi s poslovanjem iz člena 24(1) in (1a), člena 24(3), (4), (5), (7) in (10), člena 25(2), (4), (5) in (6) ter – kadar nacionalna ureditev tem osebam dovoljuje imenovanje vezanih zastopnikov – člena 29 in ustreznih izvedbenih ukrepov;

(c) organizacijske zahteve, kot je določeno v členu 16(3), (6) in (7), členu 16-a(1), pododstavki 1, 2 in 5, členu 16-a(3), členu 16-a(4), pododstavka 1 in 2, členu 16-a(7), točka (c), členu 16-a(8) in (10) ter členu 16(11), točka (b), ter ustreznih delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 89.“;

v členu 4(1) se dodajo naslednje točke 66, 67 in 68:

„(66) ,tržno sporočilo‘ pomeni kakršno koli razkritje informacij, razen razkritja, ki ga zahteva pravo Unije ali nacionalno pravo, ali finančnega izobraževalnega gradiva iz člena 88b ali investicijskih raziskav, ki izpolnjujejo pogoje, da se obravnavajo kot take, ki neposredno ali posredno promovirajo ali spodbujajo naložbe v enega ali več finančnih instrumentov ali njihovih kategorij ali uporabo investicijskih ali pomožnih storitev, ki jih zagotavlja investicijsko podjetje, ki:

(a) ga pripravi investicijsko podjetje ali tretja oseba, ki jo tako investicijsko podjetje nagradi ali spodbudi z nedenarnim nadomestilom; 

(b) se pripravi za fizične ali pravne osebe; 

(c) se pripravi v kakršni koli obliki in na kakršen koli način;       

(67) ‚tržna praksa‘ pomeni vsako strategijo, uporabo orodja ali tehnike, ki jo uporablja investicijsko podjetje ali katera koli tretja oseba, ki jo zavarovalnica ali zavarovalni posrednik nagradi ali spodbudi z nedenarnim nadomestilom, za:

(a) neposredno ali posredno razširjanje tržnih sporočil;

(b) pospešitev ali izboljšanje dosega in učinkovitosti tržnih sporočil;

(c) kakršno koli promoviranje investicijskih podjetij, finančnih instrumentov ali investicijskih storitev;

(68) ‚spletni vmesnik‘ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom, njegovim delom ali aplikacijo.“;

vstavi se naslednji člen 5a:

„Člen 5a

Postopek za obravnavo nedovoljenih dejavnosti, ponujenih prek digitalnih sredstev

1.Države članice zagotovijo, da pristojni organ v primeru, da fizična ali pravna oseba prek spleta opravlja investicijske storitve ali dejavnosti za stranke na njegovem ozemlju, ne da bi imela dovoljenje v skladu s členom 5(1) ali nacionalnim pravom, ali če pristojni organ utemeljeno sumi, da ta subjekt take storitve opravlja, ne da bi imel dovoljenje v skladu s členom 5(1) ali nacionalnim pravom, sprejme vse ustrezne in sorazmerne ukrepe za preprečevanje ponujanja nedovoljenih investicijskih storitev ali dejavnosti, tudi v zvezi s tržnimi sporočili, z uporabo nadzornih pooblastil iz člena 69(2). Pri vsakem takem ukrepu se spoštujejo načela sodelovanja med državami članicami iz poglavja II. 

2.Države članice zagotovijo, da pristojni organi objavijo odločitve, s katerimi se naloži ukrep na podlagi odstavka 1, v skladu s členom 71.  

Pristojni organi brez nepotrebne zamude obvestijo ESMA o vsaki taki odločitvi. ESMA vzpostavi elektronsko podatkovno zbirko, ki vsebuje odločitve, ki jih predložijo pristojni organi, in je dostopna vsem pristojnim organom. ESMA objavi seznam vseh obstoječih odločitev z opisom zadevnih fizičnih ali pravnih oseb in vrst storitev ali produktov, ki se zagotavljajo. Seznam je dostopen javnosti prek povezave na spletnem mestu ESMA. Kar zadeva fizične osebe, se na tem seznamu ne objavi več osebnih podatkov teh fizičnih oseb, kot jih pristojni organ objavi na podlagi prvega pododstavka in v skladu s členom 71(1).“;

člen 7 se spremeni:

(a)v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Če je bila izdaja dovoljenja zavrnjena, pristojni organ obvesti ESMA o razlogih za zavrnitev izdaje dovoljenja.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 3a: 

„3a. ESMA vzpostavi in da pristojnim organom na voljo seznam vseh subjektov, ki jim je bila zavrnjena izdaja dovoljenja.  

Seznam vsebuje informacije o storitvah ali dejavnostih, za katere je posamezno investicijsko podjetje zahtevalo dovoljenje, in razloge za zavrnitev izdaje dovoljenja ter se redno posodablja.“; 

člen 8 se spremeni:

(a)drugi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„O vsakem odvzemu dovoljenja se obvesti ESMA. Pristojni organ obvesti ESMA o razlogih za odvzem dovoljenja.“;

(b)doda se naslednji odstavek:

„Seznam iz člena 7(3a) vsebuje tudi vse subjekte, ki se jim odvzame dovoljenje, in informacije o storitvah ali dejavnostih, za katere je posameznemu investicijskemu podjetju odvzeto dovoljenje, ter razloge za odvzem dovoljenja.“;

člen 9(3) se spremeni: 

(a)prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim:

Države članice zagotovijo, da upravljalni organ investicijskega podjetja opredeli, nadzira in je odgovoren za izvajanje ureditev upravljanja, ki zagotavljajo učinkovito in skrbno vodenje investicijskega podjetja, vključno z ločevanjem dolžnosti znotraj investicijskega podjetja, preprečevanjem nasprotja interesov in zaščito vlagateljev na način, ki spodbuja celovitost trga in podpira najboljše interese strank.“;

(b)v drugem pododstavku se doda naslednja točka (d): 

„(d) politiko tržnih sporočil in praks za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti iz člena 24c.“;

člen 16 se spremeni: 

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Matične države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da izpolnjujejo organizacijske zahteve, določene v odstavkih 2 do 10 tega člena ter v členu 16a in členu 17.“;

(b)v odstavku 3 se črtajo pododstavki 2 do 7;

(c)vstavi se naslednji odstavek 3a: 

„3a. Investicijsko podjetje vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za zagotovitev, da tržna sporočila in prakse izpolnjujejo obveznosti iz člena 24c.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 7a:

„7a. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja vzpostavijo ustrezne postopke in ureditve, vključno z elektronskimi komunikacijskimi kanali, za zagotovitev, da je mogoče pravice strank v skladu s to direktivo uveljavljati brez omejitve in da se pritožbe stranke iz člena 75 ustrezno obravnavajo. Ti postopki vlagateljem omogočajo, da vložijo pritožbe v katerem koli jeziku, v katerem je bilo zagotovljeno komunikacijsko gradivo ali storitve, ali v jeziku, dogovorjenem med podjetjem in strankami pred sklenitvijo katerega koli posla.

V vseh primerih se pritožbe vložijo in pritožniki prejmejo odgovore v 40 delovnih dneh.“;

za členom 16 se vstavi naslednji člen 16-a:

„Člen 16-a

Zahteve glede upravljanja produktov 

1.Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente za prodajo strankam, vzpostavijo, vzdržujejo, vodijo in pregledujejo postopke za odobritev vsakega finančnega instrumenta in pomembnih prilagoditev obstoječih finančnih instrumentov pred njihovim trženjem ali distribucijo strankam (v nadaljnjem besedilu: postopek odobritve produkta).

Postopek odobritve produkta vsebuje vse naslednje:

(a)specifikacijo opredeljenega ciljnega trga končnih strank v ustrezni kategoriji strank za vsak finančni instrument; 

(b)jasno opredelitev ciljev in potreb ciljnega trga; 

(c)oceno, ali je finančni instrument ustrezno zasnovan za izpolnjevanje ciljev in potreb ciljnega trga;  

(d)oceno vseh ustreznih tveganj za opredeljeni ciljni trg in tega, ali je predvidena distribucijska strategija skladna z opredeljenim ciljnim trgom;  

(e)v zvezi s finančnimi instrumenti, ki spadajo v opredelitev paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta*, jasno določitev in količinsko opredelitev vseh stroškov in dajatev v zvezi s finančnim instrumentov ter oceno, ali so ti stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni, ob upoštevanju značilnosti, ciljev in po potrebi strategije finančnega instrumenta ter njegove uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: postopek oblikovanja cen).  

Postopek oblikovanja cen iz točke (e) vključuje primerjavo z ustrezno referenčno vrednostjo za stroške in uspešnost, ki jo objavi ESMA v skladu z odstavkom 9, če je ta vrednost na voljo.  

Kadar finančni instrument odstopa od ustrezne referenčne vrednosti iz odstavka 9, investicijsko podjetje opravi dodatno testiranje in nadaljnje ocene ter opredeli, ali so stroški in dajatve kljub temu upravičeni in sorazmerni. Če upravičenosti in sorazmernosti stroškov in dajatev ni mogoče dokazati, investicijsko podjetje ne odobri finančnega instrumenta.

Investicijsko podjetje, ki pripravlja finančne instrumente, da distributerjem na voljo vse informacije o finančnem instrumentu in postopku odobritve produkta, potrebne za popolno razumevanje navedenega instrumenta in elementov, ki se upoštevajo v postopku odobritve produkta, vključno s popolnimi in točnimi podatki o vseh stroških in dajatvah v zvezi s finančnim instrumentom.   

2.Investicijsko podjetje, ki pripravlja finančne instrumente, ki spadajo v opredelitev paketnih produktov za male vlagatelje v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014, pristojnim organom svoje matične države sporoči naslednje:  

(a)podrobnosti o stroških in dajatvah v zvezi s finančnim instrumentom, vključno z morebitnimi stroški distribucije, ki so vključeni v stroške finančnega instrumenta, vključno s plačili tretjim osebam; 

(b)podatke o značilnostih finančnega instrumenta, zlasti o njegovi uspešnosti in stopnji tveganja. 

Pristojni organi podatke iz točk (a) in (b) brez nepotrebnega odlašanja posredujejo ESMA. 

3.Investicijsko podjetje, ki ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki jih ne pripravlja, uredi vse potrebno za pridobitev informacij iz odstavka 1 in razumevanje lastnosti in opredeljenega ciljnega trga vsakega takega finančnega instrumenta.  

4.Investicijsko podjetje redno pregleduje finančne instrumente, ki jih ponuja ali priporoča, da ob upoštevanju vsakega dogodka ali tveganja, ki bi lahko bistveno vplivalo na opredeljeni ciljni trg, oceni vsaj, ali je finančni instrument še skladen s cilji in potrebami opredeljenega ciljnega trga ter ali je načrtovana distribucijska strategija še ustrezna.   

Investicijsko podjetje, ki ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki spadajo v opredelitev paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014, zagotovi naslednje: 

(a)določi in količinsko opredeli stroške distribucije ter morebitne nadaljnje stroške in dajatve, ki jih ni upošteval že proizvajalec; 

(b)oceni, ali so skupni stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni glede na cilje in potrebe ciljnega trga (v nadaljnjem besedilu: postopek oblikovanja cen).  

Postopek oblikovanja cen iz točk (a) in (b) vključuje primerjavo z ustrezno referenčno vrednostjo za stroške in uspešnost, ki jo objavi ESMA v skladu z odstavkom 9, če je ta vrednost na voljo.  

Če finančni instrument, skupaj s stroški storitev, ki jih ima stranka pri nakupu tega instrumenta, odstopa od ustrezne referenčne vrednosti iz odstavka 9, investicijsko podjetje, ki ponuja ali priporoča finančni instrument, opravi dodatno testiranje in nadaljnje ocene ter ugotovi, ali so stroški in dajatve kljub temu upravičeni in sorazmerni. Če upravičenosti in sorazmernosti stroškov in dajatev ni mogoče dokazati, investicijsko podjetje ne ponuja ali priporoča finančnega instrumenta.

5.Investicijsko podjetje, ki ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki spadajo v opredelitev paketnih produktov za male vlagatelje v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014, svojim matičnim pristojnim organom sporoči podrobnosti o stroških distribucije, vključno z vsemi stroški v zvezi z zagotavljanjem svetovanja ali povezanimi plačili tretjih oseb.

Pristojni organi take podrobnosti o stroških distribucije brez nepotrebnega odlašanja posredujejo organu ESMA.

6.Investicijsko podjetje, ki ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki spadajo v opredelitev paketnih produktov za male vlagatelje v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014, ki jih pripravi proizvajalec, za katerega ne velja obveznost poročanja iz odstavka 2 ali druga enakovredna obveznost poročanja, pristojnim organom svoje matične države sporoči naslednje:

(a)podrobnosti o stroških in dajatvah v zvezi s katerim koli finančnim instrumentom, namenjenim malim vlagateljem, vključno z morebitnimi stroški distribucije, ki so vključeni v stroške finančnega instrumenta, vključno s plačili tretjim osebam; 

(b)podatke o značilnostih finančnega instrumenta, zlasti o njegovi uspešnosti in stopnji tveganja.

Pristojni organi take podatke brez nepotrebnega odlašanja posredujejo ESMA.

7.Investicijsko podjetje dokumentira vse opravljene ocene in jih na zahtevo predloži ustreznemu pristojnemu organu, vključno z naslednjim:

(a)kadar je ustrezno, rezultati primerjave finančnega instrumenta z ustrezno referenčno vrednostjo;

(b)kadar je primerno, razlogi, ki upravičujejo odstopanje od referenčne vrednosti;

(c)utemeljitvijo ter dokazom o sorazmernosti stroškov in dajatev v zvezi s finančnim instrumentom.

8.Investicijsko podjetje, ki pripravi in ponuja ali priporoča finančni instrument, lahko vzpostavi en postopek oblikovanja cen v zvezi z obema fazama – pripravo in distribucijo.  

9.Kadar je primerno, ESMA po posvetovanju z EIOPA in pristojnimi organi razvije in javno objavi skupne referenčne vrednosti za finančne instrumente, ki imajo podobne ravni uspešnosti, tveganja, strategijo, cilje ali druge značilnosti, v pomoč investicijskim podjetjem pri opravljanju primerjalnega ocenjevanja stroškov in uspešnosti finančnih instrumentov, ki spadajo v opredelitev paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje, tako v fazi priprave kot v fazi distribucije.   

Referenčne vrednosti prikazujejo razpon stroškov in uspešnosti, da se olajša opredelitev finančnih instrumentov, katerih stroški in uspešnost znatno odstopajo od povprečja.  

Stroški, uporabljeni za razvoj referenčnih vrednosti za investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente, poleg skupnih stroškov produkta omogočajo tudi primerjavo s posameznimi stroškovnimi komponentami. Stroški, uporabljeni za razvoj referenčnih vrednosti za distributerje, se poleg skupnih stroškov produkta nanašajo tudi na stroške distribucije.  

ESMA redno posodablja referenčne vrednosti.   

10.Politike, postopki in ureditve iz odstavkov 1 do 9 ne posegajo v druge zahteve v okviru te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014, niti v zahteve v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotij interesov ter plačili tretjih oseb.  

11.Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 89, da opredeli:  

(a)metodologijo, ki jo ESMA uporabi za razvoj referenčnih vrednosti iz odstavka 9; 

(b)merila za ugotavljanje, ali so stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni.

12.ESMA po posvetovanju z EIOPA in pristojnimi organi ter ob upoštevanju metodologije iz odstavka 11, točka (a), pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:

(a)vsebina in vrsta podatkov in podrobnosti o stroških in dajatvah, ki jih je treba sporočiti pristojnim organom v skladu z odstavki 2, 5 in 6 na podlagi obveznosti razkritja in poročanja, razen če so izjemoma potrebni dodatni podatki;

(b)standardi za podatke in njihovo obliko, metode in ureditve, pogostost in začetni datum za informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavki 2, 5 in 6.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev] po sprejetju delegiranega akta iz odstavka 11.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“

_____

*    Uredba (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L 352, 9.12.2014, str. 1).

člen 16a se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16a

Izvzetja iz zahtev glede upravljanja produktov 

Investicijsko podjetje se izvzame iz zahtev iz člena 16-a(1) in člena 24(2), kadar se investicijska storitev, ki jo opravlja, nanaša na obveznice, ki nimajo vgrajenega izvedenega finančnega instrumenta, razen klavzule o predčasnem odpoklicu s polnim poplačilom donosa, ali kadar se finančni instrumenti tržijo ali distribuirajo izključno primernim nasprotnim strankam.“;

v členu 21 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:

„3. ESMA ali pristojni organ katere koli države članice gostiteljice, na ozemlju katere je podjetje dejavno, lahko zahteva, da pristojni organ matične države članice preuči, ali to podjetje še vedno izpolnjuje pogoje za dovoljenje iz poglavja I.

ESMA se seznani s tako zahtevo. Pristojni organ matične države članice svoje ugotovitve v dveh mesecih po zahtevi sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice in ESMA.

4. V primeru utemeljenih pomislekov glede morebitne ogroženosti zaščite vlagateljev lahko ESMA na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več pristojnih organov vzpostavi in usklajuje platformo za sodelovanje pod pogoji iz člena 87a.“;

člen 24 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice od investicijskega podjetja zahtevajo, da se pri opravljanju investicijskih storitev ali, kadar je ustrezno, pomožnih storitev do stranke obnaša pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke in zlasti spoštuje načela iz tega člena in členov 24a do 25.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a. Države članice zagotovijo, da morajo investicijska podjetja, da bi pri zagotavljanju investicijskega svetovanja neprofesionalnim strankam delovala v najboljšem interesu stranke:

(a)svetovanje opravljati na podlagi ocene ustreznega nabora finančnih instrumentov;

(b)priporočiti stroškovno najučinkovitejše finančne instrumente izmed finančnih instrumentov, ki so v skladu s členom 25(2) opredeljeni kot primerni za stranko in imajo podobne značilnosti;

(c)izmed nabora finančnih instrumentov, ki so v skladu s členom 25(2) opredeljeni kot primerni za stranko, priporočiti produkt ali produkte brez dodatnih elementov, ki niso potrebni za doseganje investicijskih ciljev stranke in povzročajo dodatne stroške.“;

(c)v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente za prodajo strankam:

(a)te finančni instrumente oblikujejo tako, da izpolnjujejo potrebe opredeljenega ciljnega trga končnih strank v ustrezni kategoriji strank;

(b)svojo strategijo za distribucijo finančnih instrumentov, tudi v zvezi s tržnimi sporočili in tržnimi praksami, oblikujejo tako, da je združljiva z opredeljenim ciljnim trgom;

(c)sprejmejo razumne ukrepe za zagotovitev, da se finančni instrumenti distribuirajo na opredeljenem ciljnem trgu.“;

(d)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Vse informacije, ki jih investicijsko podjetje naslovi na stranke ali potencialne stranke, morajo biti poštene, jasne in ne smejo zavajati.“;

(e)odstavek 4 se spremeni:

(i) prvi pododstavek se spremeni:

– uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Strankam ali potencialnim strankam se pravočasno pred začetkom opravljanja storitev ali sklenitvijo posla zagotovijo ustrezne informacije o investicijskih podjetjih in njihovih storitvah, finančnih instrumentih in predlaganih investicijskih strategijah, mestih izvrševanja ter vseh stroških in povezanih dajatvah. Te informacije zajemajo naslednje:“;

– v točki (a) se dodata naslednji točki (iv) in (v):

„(iv) kadar investicijsko podjetje zagotavlja neodvisno svetovanje neprofesionalni stranki, ali je nabor priporočenih finančnih instrumentov omejen samo na dobro razpršene, nekompleksne, kot je navedeno v členu 25(4)), in stroškovno učinkovite finančne instrumente; 

(v) kako se pri priporočenih finančnih instrumentih upošteva razpršenost portfelja stranke;“

– točki (b) in (c) se nadomestita z naslednjim:

„(b) informacije o finančnih instrumentih in predlaganih investicijskih strategijah (tudi zaradi razpršenosti) morajo zajemati ustrezna navodila in opozorila glede tveganj v zvezi z investicijami v te instrumente ali v zvezi s posamezno investicijsko strategijo, pa tudi, ali je finančni instrument namenjen neprofesionalnim ali profesionalnim strankam, pri čemer bi bilo treba upoštevati opredeljeni ciljni trg v skladu z odstavkom 2;“

„(c) informacije o stroških in dajatvah iz člena 24b;“;

– doda se naslednja točka (d):

„(d) kadar se storitve zagotavljajo na podlagi pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev:

(i) državo članico, v kateri je glavni sedež investicijskega podjetja in, kjer je ustrezno, podružnica, ki ponuja storitev;

(ii) ustrezni pristojni nacionalni organ takega investicijskega podjetja ali, kjer je ustrezno, take podružnice.“;

(ii) drugi, tretji in četrti pododstavek se črtajo;

(f)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.     Informacije iz odstavka 5 se zagotavljajo v razumljivi obliki na tak način, da so stranke ali potencialne stranke v razumni meri sposobne razumeti naravo in tveganja investicijske storitve in specifične vrste ponujenega finančnega instrumenta ter tako na obveščeni podlagi sprejemati investicijske odločitve. Kjer ta direktiva ne zahteva uporabe standardizirane oblike za zagotavljanje teh informacij, lahko države članice zahtevajo, da se te informacije zagotovijo v standardizirani obliki,“;

(g)vstavita se naslednja odstavka 5b in 5c:

„5b. ESMA do [dve leti po začetku veljavnosti te direktive o spremembi], po potrebi na podlagi predhodnega potrošniškega in sektorskega testiranja, po posvetovanju z EIOPA razvije in redno posodablja smernice za pomoč investicijskim podjetjem, ki neprofesionalnim strankam zagotavljajo kakršne koli informacije v elektronski obliki, pri oblikovanju takih razkritij na primeren način za povprečnega člana skupine, kateri so namenjena.  

Smernice iz prvega pododstavka določajo:

(a)predstavitev in obliko razkritij v elektronski obliki ob upoštevanju različnih modelov in kanalov, ki jih lahko investicijska podjetja uporabijo za obveščanje svojih strank ali potencialnih strank;

(b)potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev enostavnega krmarjenja in dostopnosti informacij, ne glede na napravo, ki jo uporablja stranka;

(c)potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da stranke enostavno pridobivajo informacije in lažje shranjujejo informacije na trajnem nosilcu podatkov.“

„5c. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, v informativnem gradivu, vključno s tržnimi sporočili, ki se zagotavlja neprofesionalnim strankam ali potencialnim neprofesionalnim strankam, prikažejo ustrezna opozorila, da jih opozorijo na specifična tveganja morebitnih izgub zaradi posebno tveganih finančnih instrumentov.  

ESMA do [18 mesecev po začetku veljavnosti direktive o spremembi] pripravi in redno posodablja smernice o konceptu posebno tveganih finančni instrumentov, pri čemer ustrezno upošteva posebnosti različnih vrst instrumentov.

ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, da podrobneje opredeli obliko in vsebino takih opozoril o tveganju, pri čemer ustrezno upošteva posebnosti različnih vrst finančnih instrumentov in vrst sporočil.  

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010. 

ESMA spremlja dosledno uporabo opozoril o tveganju po vsej Uniji. V primeru pomislekov glede uporabe ali neuporabe ali nadzora uporabe takih opozoril o tveganju v državah članicah, ki bi lahko bistveno vplivali na zaščito vlagateljev, lahko ESMA po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi organi investicijskim podjetjem naloži uporabo opozoril o tveganju.“;

(h)vstavi se naslednji odstavek 7a:

„7a. Kadar investicijsko podjetje opravlja investicijsko svetovanje neprofesionalnim strankam samostojno, lahko omeji oceno v zvezi z vrsto finančnih instrumentov iz odstavka 7, točka (a), na dobro razpršene, stroškovno učinkovite in nekompleksne finančne instrumente iz člena 25(4)(a). Preden neprofesionalna stranka sprejme tako storitev, je ustrezno obveščena o možnosti in pogojih za dostop do standardnega neodvisnega investicijskega svetovanja ter povezanih koristih in omejitvah.“;

(i)odstavki 8, 9 in 9a se črtajo;

(j)v odstavku 13 se prvi pododstavek spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim: 

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da zagotovi, da investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih ali pomožnih storitev za stranke spoštujejo načela iz tega člena ter členov 24a in 24b, vključno s:“;

(ii) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) merili za oceno izpolnjevanja obveznosti podjetij, ki zagotavljajo investicijsko svetovanje neprofesionalnim strankam, zlasti tistih, ki prejemajo spodbude, da delujejo v najboljšem interesu svojih strank, kot je določeno v odstavkih 1 in 1a.“;

vstavijo se naslednji členi 24a, 24b, 24c in 24d:

„Člen 24a 

Spodbude 

1.Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri zagotavljanju upravljanja portfelja nobeni osebi razen stranki ali osebi, ki deluje v njenem imenu, ne plačajo pristojbine ali provizije oziroma je ne prejmejo od nje ali ne zagotovijo nedenarne koristi v zvezi z opravljanjem take storitve oziroma je ne prejmejo od nje. 

2.Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri sprejemanju in posredovanju naročil ali izvrševanju naročil neprofesionalnim strankam ali v njihovem imenu nobeni tretji osebi, odgovorni za ustvarjanje, razvoj, izdajo ali oblikovanje katerega koli finančnega instrumenta, za katerega podjetje zagotavlja take storitve izvrševanja ali sprejemanja in posredovanja, ali kateri koli osebi, ki deluje v imenu take tretje osebe, ne plačajo pristojbine ali provizije oziroma je ne prejmejo od nje ali ne zagotovijo nedenarne koristi v zvezi z opravljanjem take storitve oziroma je ne prejmejo od nje.  

3.Odstavek 2 se ne uporablja za investicijska podjetja, kadar nesamostojno opravljajo investicijsko svetovanje v zvezi z enim ali več posli te stranke, na katere se to svetovanje nanaša.   

4.Odstavek 2 se ne uporablja za pristojbine ali plačila, ki jih od izdajatelja prejme investicijsko podjetje, ki za tega izdajatelja opravi eno od storitev iz Priloge I, oddelek A, točki 6 in 7, ali ki jih tako podjetje plača izdajatelju, če investicijsko podjetje neprofesionalnim strankam zagotavlja tudi katero koli od investicijskih storitev iz odstavka 2 v zvezi s finančnimi instrumenti, za katere se opravljajo storitve plasiranja ali izvedbe prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov.  

Ta odstavek se ne uporablja za finančne instrumente, ki so paketni naložbeni produkti za male vlagatelje iz člena 4, točka (1), Uredbe (EU) št. 1286/2014.

5.Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za manjše nedenarne koristi v skupni vrednosti manj kot 100 EUR na leto ali takšnega obsega in narave, da ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke, če so bile te koristi stranki jasno razkrite.  

6.Države članice zagotovijo, da tretje osebe pri opravljanju raziskav za investicijska podjetja, ki zagotavljajo upravljanje portfelja ali druge investicijske oziroma pomožne storitve strankam, izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1, če:

(a)pred izvedbo storitev izvrševanja ali raziskav investicijsko podjetje in ponudnik raziskav skleneta sporazum, ki določa, kolikšen delež vseh stroškov ali skupnih plačil za izvajalske storitve in raziskave je namenjen za raziskave;

(b)investicijsko podjetje svoje stranke obvesti o skupnih plačilih za storitve izvrševanja in raziskave, opravljene za tretje ponudnike raziskav, ter

(c)se raziskave, za katere so bili izplačani skupni stroški ali je bilo opravljeno skupno plačilo, nanašajo na izdajatelje, katerih tržna kapitalizacija za 36 mesecev pred izvedbo raziskav ni presegala 10 milijard EUR, izraženih v kotacijah ob koncu leta za leta, ko ne kotirajo ali niso kotirali na borzi, ali kot lastna sredstva za finančna leta, ko ne kotirajo ali niso kotirali na borzi.

Za namene tega člena se raziskave razumejo kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki se nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov ali drugih sredstev ali izdajatelje ali morebitne izdajatelje finančnih instrumentov, oziroma kot raziskovalno gradivo ali storitve za raziskave, ki so tesno povezane z določenim sektorjem ali trgom in zadevajo oblikovanje stališč o finančnih instrumentih, sredstvih ali izdajateljih v tem sektorju ali na tem trgu. 

Raziskave obsegajo tudi gradivo ali storitve, ki izrecno ali implicitno priporočajo ali predlagajo investicijsko strategijo ter zagotavljajo utemeljeno mnenje o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni finančnih instrumentov oziroma sredstev ali na drug način vsebujejo analize in izvirne ugotovitve ter zaključke, sprejete na podlagi novih ali obstoječih informacij, ki bi se lahko uporabili pri obveščanju za namene investicijske strategije in bi zaradi svojega pomena ustvarili dodano vrednost pri odločitvah investicijskega podjetja v imenu njegovih strank, katerim zaračuna te raziskave.

7.Če investicijskemu podjetju ni prepovedano prejemati pristojbin ali koristi od tretje osebe ali jih plačevati tretji osebi v zvezi s storitvami, ki jih zagotavlja strankam, zagotovi, da prejemanje ali plačevanje takih pristojbin ali koristi ne ogrozi izpolnjevanja dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke. Obstoj, narava in višina takih plačil tretje osebe ali oseb se razkrijejo v skladu s členom 24b(1).

Investicijsko podjetje po potrebi obvesti stranko o mehanizmih za prenos pristojbine ali provizije, denarne ali nedenarne koristi, prejete v zvezi z opravljanjem investicijske ali pomožne storitve, na stranko. 

Zahteve iz prvega pododstavka ne veljajo za plačilo ali zagotavljanje koristi, ki investicijsko storitev omogoči ali je zanjo potrebno, na primer za stroške hrambe, poravnave ali menjave, zakonske dajatve ali pravne stroške, in ki po svoji naravi ne more povzročiti nasprotja z dolžnostmi investicijskega podjetja, da ravna pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

8.Komisija tri leta po začetku veljavnosti Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] in po posvetovanju z ESMA in EIOPA oceni učinke plačil tretjih oseb na male vlagatelje, zlasti z vidika morebitnih nasprotij interesov in glede razpoložljivosti neodvisnega svetovanja, ter oceni učinek ustreznih določb Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] nanje. Če je to potrebno, da se prepreči oškodovanje potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodajne spremembe.

Člen 24b

Informacije o stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb

1.Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja strankam ali potencialnim strankam pravočasno pred začetkom opravljanja investicijskih in pomožnih storitev ter pravočasno pred sklenitvijo posla s finančnimi instrumenti v zahtevani obliki zagotovijo informacije o vseh stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb, povezanih z navedenimi storitvami, finančnimi instrumenti ali posli.

Informacije o navedenih stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb vključujejo vse naslednje:

(a)vse neposredne in posredne stroške ter povezane dajatve, ki jih zaračunajo investicijska podjetja ali druge stranke, kadar je bila stranka napotena na take druge stranke, za investicijske in/ali pomožne storitve, zagotovljene stranki ali potencialni stranki;

(b)vse stroške in povezane dajatve v zvezi s pripravo in upravljanjem katerega koli finančnega instrumenta, ki se priporoči ali trži stranki ali potencialni stranki;

(c)vsa plačila tretjih oseb, ki jih je podjetje plačalo ali prejelo v zvezi z investicijskimi storitvami, zagotovljenimi stranki ali potencialni stranki;

(d)kako jih lahko stranka plača.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja informacije o vseh stroških in povezanih dajatvah predstavijo v zbirni obliki, da bi lahko stranka razumela celoten strošek finančnih instrumentov in kumulativni učinek na donos investicije. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja celoten strošek izrazijo v denarnem smislu in odstotkih, izračunanih do datuma zapadlosti finančnega instrumenta ali za finančne instrumente brez datuma zapadlosti, za obdobje posedovanja, ki ga priporoči investicijsko podjetje, ali, če tega ni, za obdobja posedovanja 1, 3 in 5 let. Investicijska podjetja na zahtevo stranke predložijo razčlembo po postavkah.

Plačila tretjih oseb, ki jih je investicijsko podjetje plačalo ali prejelo v zvezi z investicijsko storitvijo, zagotovljeno stranki, se razčlenijo ločeno. Investicijsko podjetje razkrije kumulativni učinek takih plačil tretjih oseb, vključno z morebitnimi ponavljajočimi se plačili tretjih oseb, na neto donos v obdobju posedovanja, kot je navedeno v prejšnjem pododstavku. Namen plačil tretjih oseb in njihov učinek na neto donos se pojasnita na standardiziran način in v jeziku, ki ga povprečna neprofesionalna stranka razume.

Če zneska stroškov, povezanih dajatev ali plačil tretjih oseb ni mogoče določiti pred zagotavljanjem zadevne investicijske ali pomožne storitve, se stranki jasno razkrije metoda izračuna tega zneska na način, ki je izčrpen in natančen ter ga povprečna neprofesionalna stranka razume.

Investicijska podjetja, ki izvajajo investicijske storitve za profesionalne stranke, imajo pravico, da se s temi strankami dogovorijo o omejeni uporabi podrobnih zahtev iz tega odstavka. Investicijska podjetja se ne smejo dogovoriti o takih omejitvah, kadar zagotavljajo storitve investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev ali kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument.

Investicijska podjetja, ki opravljajo investicijske storitve za primerne nasprotne stranke, imajo pravico, da se dogovorijo o omejeni uporabi podrobnih zahtev iz tega odstavka, razen kadar imajo, ne glede na opravljeno investicijsko storitev, zadevni finančni instrumenti vgrajen izvedeni finančni instrument in jih namerava primerna nasprotna stranka ponuditi svojim strankam.

2.ESMA na podlagi potrošniškega in sektorskega testiranja ter po posvetovanju z EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi vse naslednje:

(a)ustrezno obliko, v kateri investicijsko podjetje neprofesionalni stranki ali potencialni neprofesionalni stranki pred sklenitvijo posla s finančnimi instrumenti sporoči vse stroške, povezane dajatve in plačila tretjih oseb;

(b)standardno terminologijo in povezana pojasnila, ki jih investicijska podjetja uporabljajo za razkritje in izračun vseh stroškov, povezanih dajatev in plačil tretjih oseb, ki jih podjetja neposredno ali posredno zaračunajo stranki ali potencialni stranki v zvezi z opravljanjem investicijskih ali pomožnih storitev ter pripravo in upravljanjem finančnih instrumentov, ki se priporočijo ali tržijo stranki ali potencialni stranki. V zvezi s pojasnili glede teh stroškov, povezanih dajatev in plačil tretjih oseb ter njihovega učinka na pričakovane donose se zagotovi, da jih lahko razume povprečna neprofesionalna stranka brez specifičnega znanja o investicijah v finančne instrumente.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje navedenih regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3.Kadar se dogovor o nakupu ali prodaji finančnega instrumenta sklene z uporabo sredstev za komunikacijo na daljavo, ki onemogoča predhodno predložitev informacij o stroških in dajatvah, lahko investicijsko podjetje informacije o stroških in dajatvah zagotovi brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla v elektronski ali papirni obliki, kadar to zahteva neprofesionalna stranka in sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a) stranka je soglašala, da prejme informacije brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla;

(b)investicijsko podjetje je stranki omogočilo, da odloži sklenitev posla, dokler ne prejme informacij.

Investicijsko podjetje mora stranki omogočiti, da informacije o stroških in dajatvah prejme po telefonu pred sklenitvijo posla.

4.Kadar investicijsko podjetje opravlja investicijsko storitev za neprofesionalno stranko skupaj s storitvijo hrambe in upravljanja finančnih instrumentov za račun neprofesionalne stranke, mora brez poseganja v druge zahteve, povezane s storitvami upravljanja portfelja, v zvezi s temi instrumenti svoji neprofesionalni stranki zagotoviti letno poročilo z naslednjimi informacijami, izraženimi v denarju in odstotkih:

(a)vsemi posrednimi in neposrednimi stroški ter povezanimi dajatvami, ki jih vsako leto plača ali nosi neprofesionalna stranka za celoten portfelj, z razdelitvijo na:

(i) stroške, povezane z investicijsko ali pomožno storitvijo, kot je ustrezno, ki jo investicijsko podjetje opravi za neprofesionalne stranke;

(ii) stroške, povezane s pripravo in upravljanjem finančnih instrumentov, ki jih ima neprofesionalna stranka;

(iii) morebitna plačila, ki jih podjetje prejme od tretjih oseb ali jih plača tretjim osebam v zvezi z investicijskimi storitvami, ki se opravijo za neprofesionalno stranko;

(b)skupnim zneskom dividend, obresti in drugih plačil, ki jih vsako leto prejme neprofesionalna stranka za celoten portfelj;

(c)skupnimi davki, vključno z vsemi kolkovinami, davkom na transakcije, davčnim odtegljajem in vsemi drugimi davki, kadar jih obračuna investicijsko podjetje, ki jih nosi neprofesionalna stranka za celoten portfelj;

(d)letno tržno vrednostjo ali ocenjeno vrednostjo, če tržna vrednost ni na voljo, vsakega finančnega instrumenta, vključenega v portfelj neprofesionalne stranke;

(e)neto letno uspešnostjo portfelja neprofesionalne stranke in letno uspešnostjo vsakega finančnega instrumenta, vključenega v ta portfelj.

Kadar investicijsko podjetje opravlja investicijsko storitev brez storitve hrambe in upravljanja finančnih instrumentov za račun neprofesionalne stranke, predloži letno poročilo, ki vključuje ustrezne informacije iz točke (a).

Kadar investicijsko podjetje opravlja izključno storitev hrambe in upravljanja finančnih instrumentov za račun neprofesionalne stranke, predloži letno poročilo, ki vključuje ustrezne informacije iz točk (a), (b), (c) in (d).

Neprofesionalna stranka ima pravico, da na svojo zahtevo vsako leto prejme podrobno razčlenitev informacij iz zgornjih točk (a) do (c) za vsak finančni instrument, ki ga je imela v lasti v zadevnem obdobju, in za vsak davek, ki ga je nosila.

Letno poročilo o stroških in uspešnosti za neprofesionalne stranke se predstavi tako, da ga povprečna neprofesionalna stranka zlahka razume. Informacije o stroških, povezanih dajatvah in morebitnih plačilih tretjih oseb se predstavijo z uporabo terminologije in pojasnil, opisanih v odstavku 2 tega člena.

5.Letno poročilo o sredstvih stranke iz odstavka 4 se ne predloži, če investicijsko podjetje svojim neprofesionalnim strankam omogoča dostop do spletnega sistema, ki se šteje za trajni nosilec podatkov, prek katerega imajo neprofesionalne stranke enostaven dostop do posodobljenih poročil z ustreznimi razkritji za posamezne instrumente, kot se zahteva v skladu z odstavkom 4, in če ima podjetje dokaze, da je stranka do teh poročil dostopala vsaj enkrat na leto.

Člen 24c

Tržna sporočila in prakse

1.Države članice zagotovijo, da so tržna sporočila jasno prepoznavna kot taka in da so v njih jasno opredeljena investicijska podjetja, odgovorna za njihovo vsebino in distribucijo, ne glede na to, ali sporočilo neposredno ali posredno pripravi investicijsko podjetje.

2.Države članice zagotovijo, da se tržna sporočila razvijajo, oblikujejo in zagotavljajo na pošten, jasen in nezavajajoč način, ki je uravnotežen v smislu predstavitve koristi in tveganj ter primeren v smislu vsebine in distribucijskih kanalov za ciljno skupino in, kadar je povezan s specifičnim finančnim instrumentom, za ciljni trg, opredeljen v skladu s členom 24(2).

V vseh tržnih sporočilih so pregledno in jedrnato predstavljene bistvene značilnosti finančnih instrumentov ali investicijskih storitev in povezanih pomožnih storitev, na katere se nanašajo.  

Predstavitev bistvenih značilnosti finančnih instrumentov in storitev v tržnih sporočilih, ki se zagotavljajo ali so dostopna neprofesionalnim ali potencialnim neprofesionalnim strankam, zagotavlja, da zlahka razumejo ključne značilnosti finančnih instrumentov ali storitev ter glavna tveganja, povezana z njimi.

3.Države članice zagotovijo, da se tržne prakse razvijajo in uporabljajo pošteno in nezavajajoče ter da so primerne za ciljno skupino.

4.Kadar proizvajalec finančnega instrumenta pripravi in zagotavlja tržno sporočilo, ki ga uporablja distributer, je odgovoren za vsebino takega tržnega sporočila in njegovo posodobitev. Distributer je odgovoren za uporabo tega tržnega sporočila in zagotovi, da se uporablja samo za opredeljeni ciljni trg in v skladu z distribucijsko strategijo, opredeljeno za ta ciljni trg.

Kadar investicijsko podjetje ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki jih ne proizvaja, organizira pripravo svojega tržnega sporočila in je v celoti odgovorno za ustreznost njegove vsebine ter njegovo posodobitev in uporabo v skladu z opredeljenim ciljnim trgom in zlasti v skladu s kategorizacijo opredeljene stranke.

5.Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja svojemu upravljalnemu organu predložijo letna poročila o uporabi tržnih sporočil in strategij za tržne prakse, o izpolnjevanju ustreznih obveznosti v zvezi s tržnimi sporočili in praksami po tej direktivi ter o vseh opaženih nepravilnostih in predlaganih rešitvah.

6.Države članice zagotovijo, da lahko pristojni nacionalni organi pravočasno in učinkovito ukrepajo v zvezi s kakršnim koli tržnim sporočilom ali tržno prakso, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3.

7.Evidence, ki jih mora voditi investicijsko podjetje v skladu s členom 16(6), vključujejo vsa tržna sporočila, ki jih investicijsko podjetje ali katera koli tretja oseba, ki jo investicijsko podjetje nagradi ali spodbudi z nedenarnim nadomestilom, zagotovi neprofesionalnim strankam ali potencialnim neprofesionalnim strankam ali jim omogoči dostop do njih. 

Take evidence se hranijo pet let, na zahtevo pristojnega organa pa največ sedem let. Investicijsko podjetje lahko na zahtevo pristojnega organa navedene evidence ponovno pridobi.

Evidence iz prvega pododstavka vsebujejo vse naslednje:

(a)vsebino tržnega sporočila;

(b)podrobnosti o nosilcu podatkov, uporabljenem za tržno sporočilo;

(c)datum in trajanje tržnega sporočila, vključno z ustreznim časom njegovega začetka in konca;

(d)ciljne segmente neprofesionalnih strank ali dejavnike profiliranja;

(e)države članice, v katerih je tržno sporočilo na voljo;

(f)identiteto katere koli tretje osebe, ki sodeluje pri razširjanju tržnega sporočila.

Evidence o taki identiteti iz točke (f) vsebujejo pravna imena, registrirane sedeže, kontaktne podatke in po potrebi uporabniška imena zadevnih fizičnih ali pravnih oseb v družbenih medijih.

8.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 89 za dopolnitev te direktive z določitvijo: 

(a)bistvenih značilnosti finančnih instrumentov ali investicijskih in pomožnih storitev, ki jih je treba razkriti v vseh tržnih sporočilih, namenjenih neprofesionalnim strankam ali potencialnim neprofesionalnim strankam, ter vseh drugih ustreznih meril za zagotovitev, da so te bistvene značilnosti navedene na vidnem mestu in zlahka dostopne povprečni neprofesionalni stranki, ne glede na komunikacijsko sredstvo;

(b)pogojev, ki jih morajo izpolnjevati tržna sporočila in tržne prakse, da bi bili pošteni, jasni, nezavajajoči, uravnoteženi v smislu predstavitve prednosti in tveganj ter primerni v smislu vsebine in distribucijskih kanalov za ciljno skupino ali, kjer je to ustrezno, ciljni trg.

Člen 24d

Pogoji za opravljanje poklica 

1. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da na zahtevo pristojnih organov zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke ali jim dajejo informacije o finančnih instrumentih, investicijskih ali pomožnih storitvah, potrebno znanje in so primerno usposobljene za izpolnjevanje svojih obveznosti iz členov 24, 24a, 24b, 24c in 25, ter da to znanje in sposobnost ohranjajo in posodabljajo z rednim poklicnim razvojem in usposabljanjem, vključno s posebnim usposabljanjem, kadar podjetje ponuja nove finančne instrumente in investicijske storitve. Države članice vzpostavijo in objavijo merila, ki se uporabljajo za učinkovito ocenjevanje znanja in sposobnosti.

2. Za namene odstavka 1 države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da na zahtevo pristojnih organov zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke, vsaj znanje in usposobljenost iz Priloge V, ki ju vzdržujejo, ter da opravijo najmanj 15 ur poklicnega usposabljanja in razvoja na leto. Skladnost z merili iz Priloge V ter letno uspešno dokončanje stalnega poklicnega usposabljanja in razvoja se dokažeta s spričevalom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za spremembo te direktive s sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 89, da se po potrebi pregledajo zahteve iz Priloge V.“;

člen 25 se spremeni:

(a)odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

„1. Investicijsko podjetje oceni primernost ali ustreznost zadevnih finančnih instrumentov ali investicijskih storitev ali poslov, ki jih priporoči stranki ali potencialni stranki ali ki jih ta stranka ali potencialna stranka zahteva, pravočasno pred (i) izvajanjem investicijskega svetovanja ali upravljanjem portfelja ali (ii) izvrševanjem ali sprejemanjem in posredovanjem naročil. Vsaka od teh ocen se določi na podlagi informacij o stranki ali potencialni stranki, ki jih pridobi investicijsko podjetje, v skladu z zahtevami, navedenimi v nadaljevanju.   

Investicijsko podjetje zagotovi, da se stranki ali potencialni stranki pojasni namen ocene primernosti ali ustreznosti, preden se od nje zahtevajo kakršne koli informacije. Stranke in potencialne stranke se opozori na naslednje posledice:

(a)predložitev netočnih ali nepopolnih informacij negativno vpliva na kakovost ocene, ki jo opravi investicijsko podjetje;

(b)pomanjkanje informacij podjetju preprečuje, da bi ugotovilo, ali je predvidena storitev ali finančni instrument zanje primeren ali ustrezen, in da bi nadaljevalo s priporočilom ali izvršitvijo naročila stranke. Tako pojasnilo in opozorilo se zagotovita v standardizirani obliki.  

Investicijska družba neprofesionalni stranki na zahtevo predloži poročilo o informacijah, zbranih za oceno primernosti ali ustreznosti. Tako poročilo se predloži v standardizirani obliki. 

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi pojasnilo in opozorilo iz drugega pododstavka odstavka 1 ter obliko in vsebino poročila iz tretjega pododstavka odstavka 1.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje zgoraj navedenih regulativnih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2. Ob upoštevanju drugega pododstavka investicijsko podjetje pri izvajanju storitev investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev pridobi potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke na investicijskem področju glede na specifičen produkt ali storitev, finančni položaj te stranke, kar vključuje sestavo obstoječih portfeljev, njeno zmožnost kritja celotnih ali delnih izgub, investicijske potrebe in cilje, vključno z morebitnimi preferencami glede trajnostnosti in stopnjo dovoljenega tveganja, da bi investicijsko podjetje stranki ali potencialni stranki lahko priporočilo investicijske storitve ali finančne instrumente, ki so primerni zanjo in so predvsem v skladu z njenim dovoljenim tveganjem, zmožnostjo kritja izgub in potrebo po razpršenosti portfeljev.

Pri neodvisnem investicijskem svetovanju neprofesionalnim strankam, omejenem na dobro razpršene, nekompleksne in stroškovno učinkovite finančne instrumente, neodvisnemu podjetju ni treba pridobiti informacij o znanju in izkušnjah neprofesionalne stranke ali potencialne neprofesionalne stranke glede obravnavanih finančnih instrumentov ali investicijskih storitev ali o obstoječi sestavi portfelja neprofesionalne stranke. 

Države članice zagotovijo, da je pri investicijskem svetovanju investicijskega podjetja, ki priporoča sveženj povezanih storitev ali produktov v skladu s členom 24(11), skupni sveženj primeren. 

Pri izvajanju investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev, ki vključuje zamenjavo finančnih instrumentov, investicijska podjetja pridobijo potrebne informacije o naložbah stranke in analizirajo stroške in koristi zamenjave finančnih instrumentov. Pri izvajanju investicijskega svetovanja investicijska podjetja stranke obvestijo, ali koristi take zamenjave finančnih instrumentov presegajo stroške take zamenjave.

3. Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri opravljanju drugih investicijskih storitev kot tistih iz odstavka 2 prosijo stranko ali potencialno stranko, naj jim da informacije v zvezi s svojim znanjem in izkušnjami na investicijskem področju glede specifičnih vrst ponujenih ali zahtevanih produktov ali storitev, za neprofesionalno stranko ali potencialno neprofesionalno stranko pa zmožnost kritja celotnih ali delnih izgub in dovoljeno tveganje, da bi investicijsko podjetje lahko ocenilo, ali predvidene investicijske storitve ali finančni instrumenti ustrezajo stranki.

Kadar se predvidi sveženj storitev ali produktov v skladu s členom 24(11), se pri oceni upošteva, ali je skupni sveženj primeren.

Kadar investicijsko podjetje na podlagi informacij, prejetih v skladu s prvim pododstavkom, oceni, da produkt ali storitev ne ustreza stranki ali potencialni stranki, investicijsko podjetje opozori stranko ali potencialno stranko. To opozorilo se zagotovi v standardizirani obliki in se evidentira.  

Investicijsko podjetje ne izvede posla, za katerega velja opozorilo, da produkt ali storitev ni primerna, razen če stranka zahteva, da se posel izvede kljub takemu opozorilu. Evidentirata se zahteva stranke in sprejetje s strani podjetja.    

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in vsebino opozorila iz tretjega pododstavka.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje navedenih regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)v odstavku 4 se dodajo naslednji pododstavki:

„ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in vsebino opozorila iz točke (c) prvega pododstavka.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje zgoraj navedenih regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(c)v drugem pododstavku odstavka 6 se doda naslednji stavek:

„Razen če se ne zahteva drugače, se taka izjava predloži dovolj zgodaj pred sklenitvijo posla, da se zagotovi, da ima stranka dovolj časa, da jo pregleda in po potrebi od investicijskega podjetja pridobi dodatne informacije ali pojasnila.“;

(d)odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:

„8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 89, da se zagotovi, da investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih ali pomožnih storitev za stranke spoštujejo načela iz odstavkov 1 do 6 tega člena, vključno z informacijami, ki se pridobijo pri oceni primernosti ali ustreznosti storitev in finančnih instrumentov za stranke, merili za ocenjevanje nekompleksnih finančnih instrumentov za namene iz točke (a)(vi) odstavka 4 tega člena, vsebino in obliko evidenc in sporazumi o zagotavljanju storitev za stranke in rednih poročil strankam o opravljenih storitvah. V teh delegiranih aktih se upoštevajo:

(a)narava storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, upoštevaje vrsto, predmet, obseg, stroške, tveganja, kompleksnost, ceno in pogostost poslov;

(b)narava produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov;

(c)neprofesionalna oziroma profesionalna narava stranke ali potencialne stranke ali, v primeru odstavka 6, njihova uvrstitev med primerne nasprotne stranke.“;

člen 30 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da imajo investicijska podjetja, pooblaščena za izvrševanje naročil za račun strank in/ali za poslovanje za svoj račun in/ali za sprejemanje in posredovanje naročil, možnost izvedbe ali sklenitve poslov s primernimi nasprotnimi strankami, ne da bi morala izpolnjevati zahteve iz člena 16(3a), člena 24, razen odstavkov 5, 5a in 5c navedenega člena, člena 24a, člena 24b, razen odstavka 1, člena 24c, člena 25 in 27 ter člena 28(1) glede teh poslov ali glede morebitnih pomožnih storitev v neposredni zvezi s temi posli.“;

(b)v odstavku 2 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Uvrstitev kot primerna nasprotna stranka v skladu s prvim pododstavkom ne sme posegati v pravice takih subjektov, da na splošno ali za vsak posel posebej zahtevajo obravnavo kot stranke, za poslovanje katerih z investicijskim podjetjem veljajo členi 24, 24a, 24b, 24c, 25, 27 in 28.“;

vstavi se naslednji člen 35a:

„Člen 35a  

Poročanje o čezmejnih dejavnostih  

1.Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in kreditne institucije, ki opravljajo investicijske storitve ali posle, pristojnemu organu svoje matične države članice, v kateri opravljajo čezmejne investicijske storitve za več kot 50 strank, vsako leto sporočijo naslednje informacije:

(a)seznam držav članic gostiteljic, v katerih je investicijsko podjetje dejavno na podlagi svobode opravljanja storitev in poslov po uradnem obvestilu v skladu s členom 34(2);

(b)vrsto, obseg in domet opravljenih storitev in poslov, ki se izvajajo v vsaki državi članici gostiteljici na podlagi svobode opravljanja investicijskih storitev in poslov ter pomožnih storitev;

(c)za vsako državo članico gostiteljico skupno število in kategorije strank, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (b), opravljenih v zadevnem obdobju, ki se konča 31. decembra, ter razčlenitev na profesionalne in neprofesionalne stranke;

(d)število pritožb iz člena 75, prejetih od strank in zainteresiranih strani v vsaki državi članici gostiteljici;

(e)vrsto tržnih sporočil, ki se uporabljajo v državah članicah gostiteljicah.

Pristojni organi sporočijo ESMA vse informacije, zbrane od investicijskih podjetij.  

2.ESMA vzpostavi elektronsko podatkovno zbirko, ki vsebuje informacije, zbrane v skladu z odstavkom 1, in je dostopna vsem pristojnim organom.  

3.ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov na podlagi podrobnih informacij iz odstavka 1, ki jih morajo investicijska podjetja sporočiti pristojnim organom.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje navedenih regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1095/2010. 

4.ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standarde za podatke in njihovo obliko, metode in ureditve prenosa, pogostost in začetni datum za informacije, o katerih je treba poročati.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti]. 

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5.ESMA na podlagi informacij, sporočenih v skladu z odstavkom 2, vsako leto objavi poročilo z anonimiziranimi in zbirnimi statističnimi podatki o opravljenih investicijskih storitvah in poslih, ki se izvajajo v Uniji na podlagi svobode opravljanja investicijskih storitev in poslov, ter analizo trendov.“;

člen 69(2) se spremeni:

(a)vstavi se naslednja točka (ca):

„(ca) opravljanje dejavnosti prikritega nakupovanja;“;

(b)vstavi se naslednja točka (ka):

„(ka) začasna ustavitev ali prepoved tržnih sporočil ali praks, ki jih uporablja investicijsko podjetje v matični državi članici, za največ eno leto, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bila kršena ta direktiva ali Uredba (EU) št. 600/2014;“;

(c)vstavita se naslednji točki (v) in (w):

„(v) sprejetje vseh potrebnih ukrepov, med drugim tako, da se od tretje osebe ali drugega javnega organa zahteva začasno ali trajno izvajanje takih ukrepov, da se: 

(i) odstrani vsebina ali omeji dostop do spletnega vmesnika ali odredi izrecen prikaz opozorila strankam, ki dostopajo do spletnega vmesnika; 

(ii) ponudniku storitev gostovanja odredi odstranitev, onemogočenje ali omejitev dostopa do spletnega vmesnika;

(iii) registrom ali registratorjem domen odredi izbris popolnoma določenega imena domene, njegovo registracijo pa omogoči zadevnemu pristojnemu organu;

(w) zahtevanje od investicijskih podjetij, da v informativnem gradivu, vključno s tržnimi sporočili, uporabljajo opozorila o tveganjih v zvezi s posebno tveganimi finančnimi instrumenti, kadar bi lahko ti resno ogrozili zaščito vlagateljev.“;

(d)dodajo se naslednji pododstavki:

„Ko pristojni organ uporabi pooblastila iz točke (ka), o tem uradno obvesti ESMA. Kadar se taka ravnanja ali sporočila uporabljajo v več kot eni državi članici, ESMA na zahtevo vsaj enega pristojnega organa usklajuje ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s točko (ka).

Izvajanje pooblastil iz tega odstavka mora biti sorazmerno ter v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, med drugim z veljavnimi procesnimi jamstvi in načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Preiskovalni in izvršilni ukrepi, sprejeti v skladu s to direktivo, so primerni glede na naravo kršitve ter splošno dejansko ali morebitno škodo zaradi kršitve.“;

v členu 70(3), točka (a), se dodajo naslednje točke (xxxvii) do (xxxxii): 

„(xxxvii) člen 16a(1) do (8);

(xxxviii) člen 24(5a) do (5c) in (11a);

(xxxix) člen 24a(1) in (2) ter (6) in (7);

(xxxx) člen 24b(1), (3) in (4);

(xxxxi) člen 24c(1) do (5) in (7);

(xxxxii) člen 35a(1);“;

člen 73(1) se spremeni:

(a)prvi pododstavek se nadomesti z naslednjim: 

„Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za omogočanje poročanja pristojnim organom o morebitnih ali dejanskih kršitvah Uredbe (EU) št. 600/2014 in nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje te direktive, med drugim tistih, ki jih storijo podjetja brez ustreznega dovoljenja v skladu s to direktivo.“;

(b)v drugem pododstavku se točka (a) nadomesti z naslednjim: 

„(a) posebne postopke za prejem poročil o morebitnih ali dejanskih kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila. Ti postopki vključujejo tudi vzpostavitev povezave do enostavnega obrazca za prijavo, ki vsaki osebi omogoča prijavo morebitnih ali dejanskih kršitev prava Unije ali nacionalnega prava, na prvi strani spletišča vsakega pristojnega organa. Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja analizirajo vsa poročila, predložena prek tega obrazca za poročanje;“;

člen 86 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice (za namene tega člena „organ, ki pošlje opozorilo“) utemeljene razloge za prepričanost, da investicijsko podjetje, ki na njenem ozemlju svobodno opravlja storitve, krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, ali da investicijsko podjetje, ki ima na njenem ozemlju podružnico, krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, glede česar pristojni organ države članice gostiteljice nima pooblastil, glede teh odkritij opozori pristojni organ matične države članice. 

Informacija o takem opozorilu se posreduje ESMA. ESMA te informacije posreduje pristojnim organom vseh drugih držav članic gostiteljic, v katerih investicijsko podjetje opravlja investicijske storitve ali posle. 

Pristojni organ matične države članice brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v 30 delovnih dneh po tem, ko organ, ki pošlje opozorilo, predloži svoje ugotovitve, sprejme potrebne ukrepe ali začne potrebni upravni postopek za sprejetje takih ukrepov. Pristojni organ matične države članice potrebne informacije o vseh sprejetih ukrepih sporoči organu, ki pošlje opozorilo, ter ESMA in pristojnim organom vseh drugih držav članic, na ozemlju katerih je investicijsko podjetje dejavno. 

Kadar investicijsko podjetje kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neprimerne ali ker ni bil sprejet noben ukrep, še naprej deluje na način, ki jasno škodi interesom vlagateljev države članice gostiteljice ali pravilnemu delovanju trgov, se uporabi naslednje: 

(a)pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi zaščitil vlagatelje in pravilno delovanje trgov, kar vključuje možnost preprečevanja investicijskim podjetjem kršiteljem, da bi začela s katerimi koli novimi posli na njihovem ozemlju. Komisija in ESMA se brez nepotrebnih zamud obvestita o takih ukrepih, pa tudi vsi pristojni organi držav članic gostiteljic, v katerih je dejavno investicijsko podjetje kršitelj; ter 

(b)pristojni organ države članice gostiteljice lahko o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.“;

(b)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Kadar je organ, ki pošlje opozorilo, v skladu z odstavkom 1 sprejel previdnostne ukrepe proti investicijskemu podjetju kršitelju, lahko pristojni organ katere koli druge države članice gostiteljice, kadar isto investicijsko podjetje povzroča pomisleke ali kršitve, ki so zelo podobne ali enake tistim iz ugotovitev organa, ki pošlje opozorilo, sprejme zelo podobne ali enake ukrepe v zvezi s tem podjetjem, če ima navedeni pristojni organ tudi utemeljene razloge za domnevo, da je do podobne kršitve prišlo na njegovem ozemlju. 

Pristojni organ te druge države članice gostiteljice lahko to stori, ne da bi predhodno posredoval ugotovitve pristojnemu organu matične države članice, vendar o tem obvesti pristojni organ matične države članice vsaj pet delovnih dni pred sprejetjem takih previdnostnih ukrepov. 

Komisija, ESMA in vsi pristojni organi držav članic gostiteljic, v katerih je dejavno investicijsko podjetje kršitelj, se brez nepotrebnih zamud obvestijo o takih ukrepih. 

1b. Če v 12 mesecih eden ali več pristojnih organov držav članic gostiteljic sprejme ukrepe v skladu s točko (a) četrtega pododstavka odstavka 1 v zvezi z enim ali več investicijskimi podjetji, ki imajo isto matično državo članico, ali če se matične države članice ne strinjajo z ugotovitvami države članice gostiteljice, lahko ESMA v skladu s členom 87a vzpostavi platformo za sodelovanje.“;

vstavi se naslednji člen 87a:

„Člen 87a 

Platforme za sodelovanje  

1.ESMA lahko v primeru utemeljenih pomislekov glede negativnih učinkov na vlagatelje na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več pristojnih organov vzpostavi in usklajuje platformo za sodelovanje, da se okrepi izmenjava informacij in spodbudi sodelovanje med zadevnimi nadzornimi organi, kadar investicijsko podjetje opravlja ali namerava opravljati posle, ki temeljijo na svobodi opravljanja storitev ali svobodi ustanavljanja in kadar so ti posli pomembni za trg države članice gostiteljice. Če se platforma za sodelovanje vzpostavi na zahtevo pristojnega organa, ta pristojni organ o svojih utemeljenih pomislekih glede negativnih učinkov na vlagatelje uradno obvesti pristojni organ matične države članice.

2.Odstavek 1 ne posega v pravico zadevnih nadzornih organov, da vzpostavijo platformo za sodelovanje, kadar se o tem vsi strinjajo.  

3.Vzpostavitev platforme za sodelovanje na podlagi odstavkov 1 in 2 ne posega v nadzorne pristojnosti nadzornih organov matične države članice in države članice gostiteljice, ki so določene v tej direktivi. 

4.Brez poseganja v člen 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zadevni pristojni organi na zahtevo ESMA pravočasno zagotovijo vse potrebne informacije.  

5.Kadar se dva ali več pristojnih organov platforme za sodelovanje ne strinjata glede postopka ali vsebine ukrepa, ki ga je treba sprejeti, ali neukrepanja, lahko ESMA na zahtevo katerega koli ustreznega pristojnega organa ali na lastno pobudo pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010.  

6.V primeru nesoglasja v okviru platforme in resnih pomislekov glede negativnih učinkov na vlagatelje ali glede vsebine ukrepa, ki ga je treba sprejeti, ali neukrepanja v zvezi z investicijskim podjetjem lahko ESMA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010 izda priporočilo pristojnemu organu matične države članice in ga pozove, naj upošteva pomisleke drugih zadevnih pristojnih organov in skupaj z njimi sproži skupni inšpekcijski pregled na kraju samem.“;

vstavi se naslednji naslov VIa: 

„NASLOV VIa

FINANČNO IZOBRAŽEVANJE

Člen 88a

Finančno izobraževanje neprofesionalnih strank in potencialnih neprofesionalnih strank

Države članice spodbujajo ukrepe, ki podpirajo izobraževanje neprofesionalnih strank in potencialnih neprofesionalnih strank o odgovornih investicijah pri dostopu do investicijskih ali pomožnih storitev. 

Člen 88b

Finančno izobraževanje in tržna sporočila

Gradivo za finančno izobraževanje, katerega cilj je podpirati finančno pismenost posameznikov, tako da jim omogoča pridobivanje finančnih kompetenc, in ki ne promovira neposredno ali spodbuja naložb v enega ali več finančnih instrumentov ali njihovih kategorij ali posebnih investicijskih storitev, se ne šteje za tržno sporočilo za namene te direktive.“;

Člen 89 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), člena 2(4), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 13(1), člena 16(12), člena 16-a(11), člena 16-a(12), člena 23(4), člena 24(5c), člena 24(13), člena 24b(2), člena 24c(8), člena 24d(2), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 35a(3), člena 35a(4), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) se z 2. julijem 2014 prenese na Komisijo za nedoločen čas. 

3.   Pooblastilo iz člena 2(3), člena 2(4), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 13(1), člena 16(12), člena 16-a(11), člena 16-a(12), člena 23(4), člena 24(5c), člena 24(13), člena 24b(2), člena 24c(8), člena 24d(2), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 35a(3), člena 35a(4), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Sklep o preklicu ne vpliva na veljavnost delegiranih aktov, ki so že veljavni. 

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 

6.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(3), členom 2(4), drugim pododstavkom člena 4(1)(2), , členom 4(2), členom 13(1), členom 16(12), členom 16-a(11), členom 16-a(12), členom 23(4), členom 24(5c), členom 24(13), členom 24b(2), členom 24c(8), členom 24d(2), členom 25(8), členom 27(9), členom 28(3), členom 30(5), členom 31(4), členom 32(4), členom 33(8), členom 35a(3), členom 35a(4), členom 52(4), členom 54(4), členom 58(6), členom 64(7), členom 65(7) in členom 79(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v treh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot tudi Svet Komisijo obvestita, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

Priloga II se spremeni, kot je določeno v Prilogi I k tej direktivi.

Doda se Priloga V, kot je določeno v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 2

Spremembe Direktive (EU) 2016/97

Direktiva (EU) 2016/97 se spremeni:

(1)člen 2(1) se spremeni:

(a)v točki 4 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) zadevni zavarovalni produkti ne pokrivajo tveganj življenjskega zavarovanja ali zavarovanja odgovornosti, razen kritja tveganj zavarovanja odgovornosti, ki dopolnjuje blago ali storitev, ki jo posrednik ponuja v okviru glavne poklicne dejavnosti;“;

(b)točka 8 se nadomesti z naslednjim:

„(8) ,distributer zavarovalnih produktov‘ pomeni vsakega zavarovalnega posrednika, posrednika dopolnilnih zavarovanj ali zavarovalnico, ki opravlja dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov;“;

(c)dodajo se naslednje točke 19 do 22:

„(19) ‚elektronska oblika‘ pomeni vsak trajen nosilec podatkov, ki ni papir;

(20) ‚trženjsko sporočilo‘ pomeni vsako razkritje informacij, razen razkritja, ki se zahteva s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ali razen gradiva za finančno izobraževanje iz člena 16b, ki neposredno ali posredno promovira zavarovalne produkte ali neposredno ali posredno spodbuja naložbe v zavarovalne naložbene produkte, in ki:

(a) ga pripravi zavarovalnica ali zavarovalni posrednik ali tretja oseba, ki jo taka zavarovalnica ali zavarovalni posrednik nagradi ali spodbudi z nedenarnim nadomestilom;

(b) se pripravi za fizične ali pravne osebe;

(c) se pripravi v kakršni koli obliki in na kakršen koli način;

(21) ‚trženjska praksa‘ pomeni vsako strategijo, uporabo orodja ali tehnike, ki jo uporablja zavarovalnica ali zavarovalni posrednik ali katera koli tretja oseba, ki jo zavarovalnica ali zavarovalni posrednik nagradi ali spodbudi z nedenarnim nadomestilom, za:

(a) neposredno ali posredno razširjanje trženjskih sporočil;

(b) pospešitev ali izboljšanje dosega in učinkovitosti trženjskih sporočil;

(c) kakršno koli promoviranje zavarovalnic, zavarovalnih posrednikov ali zavarovalnih produktov;

(22) ‚spletni vmesnik‘ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom, njegovim delom ali aplikacijo.“;

člen 3 se spremeni:

(a)v odstavku 4, šesti pododstavek, se drugi stavek nadomesti z naslednjim:

„Kadar je primerno, matična država članica o morebitnem izbrisu nemudoma obvesti državo članico gostiteljico.“;

(b)v odstavku 5 se doda naslednji pododstavek:

„Kadar se registracija zavrne ali kadar je zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj izbrisan iz registra, pristojni organ svojo odločitev sporoči vlagatelju ali zadevnemu zavarovalnemu posredniku, pozavarovalnemu posredniku ali posredniku dopolnilnih zavarovanj v dobro obrazloženem dokumentu in obvesti EIOPA o razlogih za tako zavrnitev registracije ali izbris iz registra.“;

(c)vstavi se naslednji odstavek 5a:

„5a. EIOPA pripravi seznam vseh zavarovalnih posrednikov, pozavarovalnih posrednikov ali posrednikov dopolnilnih zavarovanj, ki jim je pristojni organ zavrnil registracijo ali jih izbrisal iz registra, in ga da na voljo pristojnim organom.

Seznam iz prvega pododstavka po potrebi vsebuje informacije o storitvah ali dejavnostih, za katere je vsak zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj zaprosil za registracijo, ter razloge za zavrnitev registracije ali izbris iz registra in se redno posodablja.“;

člen 5 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organ države članice gostiteljice, ki utemeljeno meni, da zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj, ki na podlagi načela svobode opravljanja storitev deluje na ozemlju države članice gostiteljice, krši obveznosti, ki izhajajo iz določb, sprejetih na podlagi te direktive, o tem obvesti pristojni organ matične države članice.

Pristojni organ države članice gostiteljice obvesti EIOPA o tem, da je matično državo članico obvestil o svojem mnenju. EIOPA te informacije posreduje pristojnim organom vseh drugih držav članic gostiteljic, v katerih zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj deluje na podlagi načela svobode opravljanja storitev.

Po oceni informacij, prejetih v skladu s prvim pododstavkom, pristojni organ matične države članice po potrebi čim prej in najpozneje v 30 delovnih dneh po prejemu sporočila pristojnega organa države članice gostiteljice sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nepravilnosti. O vseh sprejetih ukrepih obvesti pristojni organ države članice gostiteljice. Pristojni organ matične države članice pristojnemu organu države članice gostiteljice in pristojnim organom vseh drugih držav članic, na ozemlju katerih zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj deluje na podlagi načela svobode opravljanja storitev, sporoči vse ustrezne informacije o sprejetem ukrepu.

Kadar kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali če so ti neustrezni ali pomanjkljivi, zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj s svojim delovanjem še naprej povzroča nedvomno in obsežno škodo interesom potrošnikov države članice ali urejenemu delovanju zavarovalniških in pozavarovalniških trgov, lahko nadzorni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjih nepravilnosti, vključno s tem, da, kolikor je nujno potrebno, temu posredniku prepreči nadaljnje opravljanje novih poslov na njenem ozemlju.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„Pristojni organi države članice gostiteljice zadevnemu zavarovalnemu posredniku, pozavarovalnemu posredniku ali posredniku dopolnilnih zavarovanj v dobro obrazloženem dokumentu sporočijo vse ukrepe, sprejete v skladu z odstavkoma 1 in 2, ter o teh ukrepih nemudoma uradno obvestijo pristojni organ matične države članice. Pristojni organ države članice gostiteljice o teh ukrepih uradno obvesti tudi Komisijo, EIOPA in pristojne organe držav članic gostiteljic, v katerih zavarovalni posrednik, pozavarovalni posrednik ali posrednik dopolnilnih zavarovanj deluje na podlagi načela svobode opravljanja storitev.“;

(c)doda se naslednji odstavek 4:

„4. Če v 12 mesecih dva ali več pristojnih organov držav članic gostiteljic sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 1 v zvezi z enim ali več zavarovalnimi posredniki, pozavarovalnimi posredniki ali posredniki dopolnilnih zavarovanj, ki imajo isto matično državo članico, ali če se matična država članica ne strinja z ugotovitvami države članice gostiteljice, lahko EIOPA v skladu s členom 12b vzpostavi platformo za sodelovanje.“;

vstavi se naslednji člen 9a:

„Člen 9a

Poročanje o čezmejnih dejavnostih

1.Države članice zahtevajo, da distributerji zavarovalnih produktov pristojnemu organu svoje matične države članice, v kateri opravljajo čezmejno distribucijo zavarovalnih produktov za več kot 50 strank, vsako leto sporočijo naslednje informacije:

(a)seznam držav članic gostiteljic, v katerih distributer zavarovalnih produktov deluje na podlagi načela svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja;

(b)obseg in domet dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov, ki se izvajajo v vsaki državi članici gostiteljici;

(c)vrsto zavarovalnih produktov, ki se distribuirajo v vsaki državi članici gostiteljici;

(d)za vsako državo članico gostiteljico skupno število strank za ustrezno obdobje, ki se konča 31. decembra;

(e)število pritožb, prejetih od strank in zainteresiranih strani v vsaki državi članici gostiteljici.

Pristojni organi sporočijo EIOPA vse informacije, ki jih v skladu s prvim pododstavkom sporočijo distributerji zavarovalnih produktov.

2.EIOPA vzpostavi elektronsko podatkovno zbirko, ki vsebuje informacije, sporočene v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1. Ta podatkovna zbirka je dostopna vsem pristojnim organom.

3.EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov v zvezi s podrobnostmi informacij iz odstavka 1.

EIOPA navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

4.EIOPA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi standarde za podatke in njihovo obliko, metode in ureditve prenosa, pogostost in začetni datum za informacije, o katerih je treba poročati in ki jih je treba sporočati v skladu z odstavkom 1.

EIOPA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.EIOPA na podlagi informacij, sporočenih v skladu z odstavkom 2, vsako leto objavi poročilo z anonimiziranimi in zbirnimi statističnimi podatki o dejavnostih distribucije zavarovalnih produktov, ki se izvajajo v Uniji na podlagi načela svobode opravljanja storitev, ter analizo trendov.“;

člen 10 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Matične države članice zagotovijo, da imajo distributerji zavarovalnih in pozavarovalnih produktov ter zaposleni v zavarovalnicah in pozavarovalnicah, ki opravljajo dejavnosti distribucije zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov, potrebno znanje in usposobljenost za ustrezno opravljanje svojih nalog in izpolnjevanje svojih obveznosti.“;

(b) odstavek 2 se spremeni:

(i) prvi, drugi in tretji pododstavek se nadomestijo z naslednjim:

„Matične države članice zagotovijo, da zavarovalni in pozavarovalni posredniki, zaposleni v zavarovalnicah in pozavarovalnicah ter zaposleni pri zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikih ohranjajo in posodabljajo svoje znanje in usposobljenost z rednim poklicnim razvojem in usposabljanjem, vključno s posebnim usposabljanjem, kadar zavarovalnice ali pozavarovalnice in posredniki ponujajo nove zavarovalne produkte ali storitve.

Za namene prvega pododstavka države članice vzpostavijo in objavijo mehanizme za učinkovito nadziranje ter ocenjevanje znanja in sposobnosti zavarovalnih in pozavarovalnih posrednikov, zaposlenih v zavarovalnicah in pozavarovalnicah ter zaposlenih pri zavarovalnih posrednikih, kot je določeno v Prilogi I, ki temeljijo na vsaj 15 urah poklicnega usposabljanja ali razvoja letno, pri tem pa upoštevajo naravo prodajanih produktov, vrsto distributerja, njihovo vlogo in dejavnosti, ki jih opravljajo pri distributerju zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov.

Matične države članice zahtevajo, da se skladnost z merili iz Priloge I ter vsakoletno uspešno dokončanje stalnega poklicnega usposabljanja in razvoja dokazujeta s spričevalom.“;

(ii)     vstavi se naslednji pododstavek:

„Na Komisijo se prenese pooblastilo za spremembo te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 38, da se po potrebi pregledajo zahteve iz Priloge I.“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.     Zavarovalni in pozavarovalni posredniki imajo poklicno odškodninsko zavarovanje za celotno ozemlje Unije ali drugo primerljivo jamstvo za odgovornost, ki izhaja iz poklicne malomarnosti, in sicer v višini najmanj 1 250 000 EUR za vsak zahtevek in skupno 1 850 000 EUR letno za vse zahtevke, razen če je to zavarovanje ali primerljivo jamstvo že zagotovila zavarovalnica, pozavarovalnica ali drugo podjetje, v čigar imenu zavarovalni ali pozavarovalni posrednik deluje ali za katerega je zavarovalni ali pozavarovalni posrednik pooblaščen, ali pa je to podjetje prevzelo polno odgovornost za delovanje posrednika.“;

(d)v odstavku 6 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) pogoj, da ima posrednik stalno finančno zmogljivost v višini 4 % letne vsote prejetih premij, pri čemer je najnižji znesek 18 750 EUR;“;

v členu 12(3) se dodajo naslednji pododstavki:

„Pooblastila iz prvega stavka prvega pododstavka zajemajo pooblastilo za:

(a)dostop do katerega koli dokumenta ali drugih podatkov v kakršni koli obliki, za katere pristojni organ meni, da bi lahko bili pomembni in potrebni za izvajanje njegovih nalog in za prejem ali izdelavo kopije teh dokumentov ali podatkov;

(b)zahtevanje zagotovitve informacij od katere koli osebe in, če je treba, vabljenje in zaslišanje osebe za pridobitev informacij;

(c)opravljanje inšpekcijskih pregledov ali preiskav na kraju samem;

(d)opravljanje dejavnosti prikritega nakupovanja;

(e)zahtevanje zamrznitve in/ali zasega sredstev;

(f)zahtevanje začasne prepovedi poklicne dejavnosti;

(g)zahtevanje od revizorjev zavarovalnic ali zavarovalnih posrednikov, da posredujejo informacije;

(h)predložitev zadev v kazenski pregon;

(i)omogočanje revizorjem ali izvedencem, da opravijo preverjanja ali preiskave;

(j)začasno ustavitev ali prepoved trženjskih sporočil ali praks, ki se uporabljajo v njihovi državi članici, za največ eno leto, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da je bila ta direktiva kršena;

(k)zahtevanje začasnega ali trajnega prenehanja prakse ali ravnanja, za katerega pristojni organ meni, da je v nasprotju z določbami, sprejetimi pri izvajanju te direktive, in preprečitev, da bi se taka praksa ali ravnanje ponovilo;

(l)sprejemanje vseh drugih vrst ukrepov za zagotovitev, da zavarovalnice in zavarovalni posredniki še naprej izpolnjujejo pravne zahteve;

(m)začasno ustavitev ali prepoved distribucije zavarovalnega naložbenega produkta;

(n)začasno ustavitev distribucije zavarovalnega naložbenega produkta, če zavarovalnica ali zavarovalni distributer ni ravnal v skladu s členom 25;

(o)zahtevanje, da se iz upravnega odbora zavarovalnice ali zavarovalnega distributerja odstrani fizična oseba;

(p)sprejetje vseh potrebnih ukrepov, med drugim tako, da se od tretje osebe ali drugega javnega organa zahteva začasno ali trajno izvajanje takih ukrepov, da se:

(i) odstrani vsebina ali omeji dostop do spletnega vmesnika ali odredi izrecen prikaz opozorila strankam, ki dostopajo do spletnega vmesnika;

(ii) ponudniku storitev gostovanja odredi odstranitev, onemogočenje ali omejitev dostopa do spletnega vmesnika;

(iii) registrom ali registratorjem domen odredi izbris popolnoma določenega imena domene, njegovo registracijo pa omogoči zadevnemu pristojnemu organu;

(q)naložitev obveznosti uporabe opozoril o tveganju za zavarovalne naložbene produkte v informativnem gradivu, vključno s trženjskimi sporočili, ki se nanašajo na posebno tvegane zavarovalne naložbene produkte in po potrebi na osnovna naložbena sredstva, kadar bi lahko ti produkti in sredstva resno ogrozili zaščito vlagateljev.

Ko pristojni organ uporabi pooblastila iz točke (j), o tem uradno obvesti EIOPA. Kadar se taka ravnanja ali sporočila uporabljajo v več kot eni državi članici, EIOPA na zahtevo vsaj enega pristojnega organa usklajuje ukrepe, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s točko (j).

Izvajanje pooblastil iz tega odstavka mora biti sorazmerno ter v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, med drugim z veljavnimi procesnimi jamstvi in načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Preiskovalni in izvršilni ukrepi, sprejeti v skladu s to direktivo, so primerni glede na naravo kršitve ter splošno dejansko ali morebitno škodo zaradi kršitve.“;

vstavita se naslednja člena 12a in 12b:

„Člen 12a

Sodelovanje in izmenjava informacij z EIOPA

1.Pristojni organi za namene te direktive sodelujejo z EIOPA.

2.Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo EIOPA vse informacije, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog v skladu s to direktivo.

   Člen 12b

Platforme za sodelovanje

1.EIOPA lahko v primeru utemeljenih pomislekov glede negativnih učinkov na imetnike polic na lastno pobudo ali na zahtevo enega ali več pristojnih organov vzpostavi in usklajuje platformo za sodelovanje, da se okrepi izmenjava informacij in spodbudi sodelovanje med zadevnimi nadzornimi organi, kadar distributer zavarovalnih ali pozavarovalnih produktov izvaja ali namerava izvajati dejavnosti, ki temeljijo na svobodi opravljanja storitev ali svobodi ustanavljanja in kadar so te dejavnosti pomembne za trg države članice gostiteljice. Če se platforma za sodelovanje vzpostavi na zahtevo pristojnega organa, ta pristojni organ o svojih utemeljenih pomislekih glede negativnih učinkov na vlagatelje uradno obvesti pristojni organ matične države članice.

2.Odstavek 1 ne posega v pravico zadevnih nadzornih organov, da vzpostavijo platformo za sodelovanje, kadar se o tem vsi strinjajo.

3.Vzpostavitev platforme za sodelovanje na podlagi odstavkov 1 in 2 ne posega v nadzorne pristojnosti nadzornih organov matične države članice in države članice gostiteljice, ki so določene v tej direktivi.

4.Brez poseganja v člen 35 Uredbe (EU) št. 1094/2010 zadevni pristojni organi na zahtevo EIOPA pravočasno zagotovijo vse potrebne informacije.

5.Kadar se dva ali več pristojnih organov platforme za sodelovanje ne strinjata glede postopka ali vsebine ukrepa, ki ga je treba sprejeti, ali neukrepanja, lahko EIOPA na zahtevo katerega koli ustreznega pristojnega organa ali na lastno pobudo pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s členom 19(1) Uredbe (EU) št. 1094/2010.

6.V primeru nesoglasja v okviru platforme in resnih pomislekov glede negativnih učinkov na imetnike polic ali glede vsebine ukrepa, ki ga je treba sprejeti, ali neukrepanja v zvezi z zavarovalnico ali pozavarovalnico lahko EIOPA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1094/2010 izda priporočilo pristojnemu organu matične države članice, naj upošteva pomisleke drugih zadevnih pristojnih organov in skupaj z njimi sproži skupni inšpekcijski pregled na kraju samem.“;

Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Pritožbe

Države članice zagotovijo, da distributerji zavarovalnih in pozavarovalnih produktov vzpostavijo ustrezne postopke in ureditve, vključno z elektronskimi komunikacijskimi kanali, za zagotovitev, da se pritožbe strank in drugih zainteresiranih strani, zlasti združenj potrošnikov, ustrezno obravnavajo ter da ni omejitev za stranke in druge zainteresirane strani, ki uveljavljajo svoje pravice po tej direktivi. Ti postopki in ureditve strankam in drugim zainteresiranim stranem omogočajo, da vložijo pritožbe in prejmejo odgovore v istem jeziku, v katerem je bilo posredovano komunikacijsko gradivo ali kateri koli pogodbeni dokumenti. V vseh primerih pritožniki prejmejo odgovore v 40 delovnih dneh.“;

vstavita se naslednja člena 16a in 16b:

„Člen 16a

Finančno izobraževanje strank

Države članice spodbujajo ukrepe, ki podpirajo izobraževanje strank o odgovornem nakupu zavarovalnih produktov pri dostopu do zavarovalnih ali pomožnih storitev.

Člen 16b

Finančno izobraževanje strank in trženjska sporočila

Gradivo za finančno izobraževanje, katerega cilj je podpirati finančno pismenost posameznikov, tako da jim omogoča pridobivanje finančnih kompetenc, in ki ne neposredno promovira ali spodbuja naložb v enega ali več zavarovalnih produktov ali njihovih kategorij ali posebnih zavarovalnih storitev, se ne šteje za trženjsko sporočilo za namene te direktive.“;

v členu 17 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

   „2. Države članice zagotovijo, da so vse informacije v zvezi s predmetom te direktive, vključno s trženjskimi sporočili, poštene, jasne in nezavajajoče.

   Trženjska sporočila so jasno prepoznavna kot taka, pri čemer je v njih jasno označena zavarovalnica ali distributer zavarovalnih produktov, odgovoren za njihovo vsebino in distribucijo, ne glede na to, ali sporočilo neposredno ali posredno pripravi ta zavarovalnica ali distributer zavarovalnih produktov.“;

člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Splošne informacije, ki jih je treba zagotoviti stranki 

1.Države članice zagotovijo, da se stranki pravočasno, preden se zaveže z zavarovalno pogodbo ali ponudbo, sporočijo naslednje informacije o zavarovalnici, ki je stranka predlagane pogodbe:

(a)ime zavarovalnice in njena pravna oblika;

(b)če je zavarovalna pogodba predlagana na podlagi pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, državo članico, v kateri je sedež zavarovalnice, in po potrebi podružnica, ki predlaga pogodbo;

(c)naslov sedeža in, kadar je potrebno, podružnice, ki predlaga pogodbo;

(d)informacije, da ima zavarovalnica dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES, pristojni nacionalni organ, ki je izdal dovoljenje, in način za preverjanje dovoljenja;

(e)sklic na poročilo o solventnosti in finančnem položaju, kot določeno v členu 51 Direktive 2009/138/ES, ki stranki omogoča enostaven dostop do teh informacij.

2.Če zavarovalno pogodbo predlaga zavarovalni posrednik, ta zavarovalni posrednik stranki pravočasno, preden se ta zaveže s pogodbo ali ponudbo, sporoči naslednje dodatne informacije:

(a)ime zavarovalnega posrednika, njegovo pravno obliko in naslov ter dejstvo, da je zavarovalni posrednik;

(b)če zavarovalni posrednik deluje na podlagi pravice do ustanavljanja ali svobode opravljanja storitev, državo članico, v kateri je sedež zavarovalnega posrednika, in po potrebi podružnico, ki predlaga pogodbo;

(c)ali zavarovalni posrednik svetuje o predlagani zavarovalni pogodbi;

(d)postopke iz člena 14, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb glede zavarovalnih posrednikov in glede postopkov za izvensodno reševanje pritožb in odškodninskih postopkov iz člena 15;

(e)register, v katerega je vpisan zavarovalni posrednik, in na kakšen način je možno njegovo registracijo preveriti;

(f)ali zavarovalni posrednik zastopa stranko ali dela za in v imenu zavarovalnice.

3.Če zavarovalno pogodbo predlaga zavarovalnica, ta zavarovalnica pravočasno, preden se stranka zaveže s pogodbo ali ponudbo, stranki sporoči naslednje dodatne informacije:

(a)ime zavarovalnice, njeno pravno obliko in naslov ter dejstvo, da je zavarovalnica, če to še ni bilo sporočeno v skladu z odstavkom 1, točka (a);

(b)ali svetuje o predlagani zavarovalni pogodbi;

(c)postopke iz člena 14, ki strankam in drugim zainteresiranim stranem omogočajo vložitev pritožb glede zavarovalnice in glede postopkov za izvensodno reševanje pritožb in odškodninskih postopkov iz člena 15;

(d)informacije, da ima zavarovalnica dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES, pristojni nacionalni organ, ki je izdal dovoljenje, in način za preverjanje dovoljenja, razen če je bilo to že sporočeno v skladu z odstavkom 1, točka (d);

(e)ali je zavarovalnica proizvajalec predlagane pogodbe ali pa predlagano pogodbo distribuira v imenu druge zavarovalnice.“;

člen 19 se spremeni:

(a)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Razkritja“;

(b)odstavek 1 se spremeni:

(i)    uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da posrednik pravočasno, preden se stranka zaveže z zavarovalno pogodbo ali ponudbo, stranki zagotovi najmanj vse spodaj naštete informacije:“;

(ii)    v točki (c) se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

„v zvezi z zavarovalnimi produkti, razen zavarovalnih naložbenih produktov, ali:“;

(iii)    točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) naravo prejetega plačila v zvezi z zavarovalno pogodbo, zlasti ali deluje:

(i) na podlagi honorarja, to je plačila, ki ga plača neposredno stranka;

(ii) na podlagi kakršne koli provizije, to je plačila, ki je že zajeto v zavarovalno premijo;

(iii) na podlagi drugega plačila, vključno s katero koli ekonomsko koristjo, ki se ponudi ali plača v zvezi z zavarovalno pogodbo, ali

(iv) na podlagi kombinacije plačil iz točk (i), (ii) in (iii).“;

(iv)    točka (e) se črta;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.    Države članice zagotovijo, da zavarovalnica pravočasno, preden se stranka zaveže z zavarovalno pogodbo ali ponudbo, stranko obvesti o naravi plačila, ki ga prejmejo njeni zaposleni v zvezi z zavarovalno pogodbo.“;

člen 20 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1. Preden se stranka zaveže z zavarovalno pogodbo ali ponudbo, distributer zavarovalnih produktov na podlagi informacij, ki jih je prejel od stranke, opredeli zahteve in potrebe stranke ter stranki na podlagi objektivnih informacij o zavarovalnem produktu na razumljiv način omogoči sprejetje informirane odločitve.“;

(b)odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Kadar zavarovalni posrednik, ki distribuira zavarovalne produkte, ki niso zavarovalni naložbeni produkti, stranko obvesti, da opravlja svetovanje na podlagi poštene in osebne analize, to svetovanje utemelji z analizo dovolj velikega števila zavarovalnih pogodb, ki so na trgu na voljo, da lahko na podlagi tega da priporočilo v skladu s strokovnimi merili glede tega, katera zavarovalna pogodba bi bila primerna za zadovoljitev potreb stranke.

4. Distributer zavarovalnih produktov pravočasno, preden se stranka zaveže z zavarovalno pogodbo ali ponudbo, ne glede na to, ali je zagotovil svetovanje ali ne, in ne glede na to, ali je zavarovalni produkt del paketa iz člena 24 te direktive, stranki zagotovi zadevne informacije o zavarovalnem produktu v razumljivi obliki, da ji omogoči sprejetje informirane odločitve, pri čemer upošteva kompleksnost zavarovalnega produkta in vrsto stranke.

5. V zvezi z distribucijo produktov neživljenjskih zavarovanj, navedenih v Prilogi I k Direktivi 2009/138/ES, in produktov življenjskih zavarovanj, navedenih v Prilogi II k Direktivi 2009/138/ES, razen zavarovalnih naložbenih produktov, se informacije iz odstavka 4 tega člena neprofesionalnim strankam zagotovijo v obliki standardiziranega dokumenta z informacijami o zavarovalnem produktu na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov.“;

(c)odstavek 8 se spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Za produkte neživljenjskega zavarovanja dokument z informacijami o zavarovalnem produktu vsebuje naslednje informacije:“;

(ii) doda se naslednja točka (j):

„(j) pravo, ki se uporablja za pogodbo, kadar stranki nimata izbire prava ali, kadar lahko stranki izbereta pravo, ki se uporablja za pogodbo, pravo, za katero zavarovalnica predlaga, da se izbere, in pristojno jurisdikcijo.“;

(d)vstavi se naslednji odstavek 8a:

„8a. Za produkte življenjskega zavarovanja, ki niso zavarovalni naložbeni produkti, dokument z informacijami o zavarovalnem produktu vsebuje naslednje informacije:

(a)informacije o vrsti zavarovanja;

(b)povzetek zavarovalnega kritja, vključno s podrobnostmi o zavarovalnih koristih in možnostih ter okoliščinah, ki bi jih sprožile, in po potrebi povzetek izključenih tveganj;

(c)način plačila premij in trajanje plačil;

(d)informacije o premijah za vsako korist, za glavne koristi in za dodatne koristi, kjer je to ustrezno;

(e)po potrebi način izračuna in delitev bonusov;

(f)glavne izjeme, ko ni mogoče podati zahteve; 

(g)obveznosti na začetku pogodbe; 

(h)obveznosti med trajanjem pogodbe; 

(i)obveznosti v primeru vložitve zahtevka;

(j)navedbo gotovinskih in drugih izplačil in obseg, do katerega so zajamčene;

(k)informacije o pravici do odstopa od pogodbe v skladu s členom 186 Direktive 2009/138/ES, zlasti podrobnosti o rokih in pogojih za uveljavljanje te pravice;

(l)splošne informacije o davčnih pravilih, ki se uporabljajo za zadevno vrsto zavarovalne police;

(m)čas trajanja zavarovalne pogodbe, vključno z datumi začetka in konca veljavnosti pogodbe;

(n)sredstvo za odstop od pogodbe;

(o)pravo, ki se uporablja za pogodbo, kadar stranki nimata izbire prava ali, kadar lahko stranki izbereta pravo, ki se uporablja za pogodbo, pravo, za katero zavarovalnica predlaga, da se izbere, in pristojno jurisdikcijo.“;

(e)odstavek 9 se spremeni:

(i) v prvem pododstavku se „odstavek 8“ nadomesti z „odstavek 8a“;

(ii) v drugem pododstavku se „23. februar 2017“ nadomesti z „[DATUM SE DOLOČI V SKLADU Z DATOM SPREJETJA]“;

v členu 22(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Informacij iz členov 18, 19 in 20 ni treba zagotoviti, če distributer zavarovalnih produktov opravlja distribucijo v zvezi z zavarovanjem velikih nevarnosti ali s strankami, ki izpolnjujejo merila za profesionalne stranke, kot so opredeljene v členu 4(1), točka 10, Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta*.“

_______________________________________________________________________

* Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).“;

člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Elektronska distribucija in drugi trajni nosilci podatkov

1.Distributerji zavarovalnih produktov strankam zagotovijo vse informacije, ki se zahtevajo s to direktivo, v elektronski obliki.

Z odstopanjem od prvega pododstavka distributerji zavarovalnih produktov na zahtevo neprofesionalne stranke informacije iz prvega pododstavka zagotovijo brezplačno na papirju.

2.Distributerji zavarovalnih produktov neprofesionalne stranke obvestijo, da imajo možnost brezplačnega prejemanja informacij na papirju.

3. Distributerji zavarovalnih produktov obstoječe neprofesionalne stranke obvestijo, da imajo možnost, da še naprej brezplačno prejemajo informacije na papirju ali da jih prejemajo samo v elektronski obliki. Distributerji zavarovalnih produktov obvestijo obstoječe neprofesionalne stranke, da se bo po najmanj osmih tednih zgodil samodejni prehod na elektronsko obliko, če v tem osemtedenskem obdobju ne bodo zahtevale nadaljnjega zagotavljanja informacij na papirju. Obstoječih neprofesionalnih strank, ki informacije iz odstavka 1 že prejemajo v elektronski obliki, ni treba obveščati.

4.EIOPA po posvetovanju z ESMA ter na podlagi potrošniškega in sektorskega testiranja do [dve leti po začetku veljavnosti direktive o spremembi] pripravi in redno posodablja smernice, s katerimi določi prikaz informacij, zagotovljenih v elektronski obliki, na način, primeren za povprečno stranko, ki so ji informacije namenjene.  

   Smernice iz prvega pododstavka določajo: 

(a)predstavitev in obliko digitalnih razkritij ob upoštevanju različnih modelov in kanalov, ki jih distributerji zavarovalnih produktov lahko uporabijo za obveščanje svojih strank; 

(b)potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev enostavnega krmarjenja in dostopnosti informacij, ne glede na napravo, ki jo uporablja stranka;

(c)potrebne zaščitne ukrepe za zagotovitev, da stranke enostavno pridobivajo informacije in lažje shranjujejo informacije na trajnem nosilcu podatkov.“;

člen 25 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 25

Nadzor produktov ter zahteve glede upravljanja

1.Matična država članica proizvajalca zahteva, da zavarovalnice, pa tudi posredniki, ki pripravljajo finančne instrumente za prodajo strankam, vzpostavijo, vzdržujejo, vodijo in pregledujejo postopke za odobritev vsakega zavarovalnega produkta ali za pomembne prilagoditve obstoječih zavarovalnih produktov pred njihovim trženjem ali distribucijo strankam (v nadaljnjem besedilu: postopek odobritve produkta).

Postopek odobritve produkta mora biti sorazmeren in primeren glede na naravo zavarovalnega produkta. Postopek odobritve produkta vsebuje vse naslednje:

(a)specifikacijo opredeljenega ciljnega trga za vsak zavarovalni produkt;

(b)jasno opredelitev ciljev in potreb ciljnega trga;

(c)oceno, ali je zavarovalni produkt ustrezno zasnovan za izpolnjevanje ciljev in potreb ciljnega trga;

(d)oceno vseh ustreznih tveganj za opredeljeni ciljni trg in tega, ali je predvidena distribucijska strategija skladna z opredeljenim ciljnim trgom;

(e)razumne ukrepe za zagotovitev, da se zavarovalni produkt distribuira na opredeljenem ciljnem trgu;

(f)v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti jasno opredelitev, tudi količinsko, vseh stroškov in dajatev, povezanih s produktom, ter oceno, ali so ti stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni, ob upoštevanju značilnosti, ciljev, strategije in uspešnosti produkta ter jamstev in zavarovalnega kritja biometričnih in drugih tveganj (postopek oblikovanja cen);

(g)v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti oceno tveganja, da stranke, ki pripadajo ciljnemu trgu, napačno razumejo glavne značilnosti, stroške in tveganja zavarovalnega naložbenega produkta.

Postopek oblikovanja cen iz točke (f) vsebuje primerjavo z ustrezno referenčno vrednostjo za stroške in uspešnost, ki ga objavi EIOPA v skladu z odstavkom 8, če je ta vrednost na voljo.

2.Kadar zavarovalni naložbeni produkt odstopa od ustrezne referenčne vrednosti iz odstavka 8, proizvajalec opravi dodatno testiranje in nadaljnje ocene ter opredeli, ali so stroški in dajatve kljub temu upravičeni in sorazmerni. Če upravičenosti in sorazmernosti stroškov in dajatev ni mogoče dokazati, proizvajalec ne odobri zavarovalnega naložbenega produkta. Če za zavarovalni naložbeni produkt ni ustrezne referenčne vrednosti, proizvajalec produkt odobri le, če je s testiranjem in ocenami produkta ugotovil, da so stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni ter da produkt izpolnjuje cilje in potrebe ciljnega trga.

3.Zavarovalnice in posredniki, ki pripravljajo zavarovalne produkte, razumejo in redno pregledujejo zavarovalne produkte, ki jih ponujajo, pri čemer upoštevajo vse dogodke ali tveganja, ki bi lahko bistveno vplivala na opredeljeni ciljni trg, ter ocenijo, ali je produkt še skladen s cilji in potrebami opredeljenega ciljnega trga in ali je načrtovana distribucijska strategija še ustrezna.

Zavarovalnice in posredniki, ki pripravljajo zavarovalne produkte, dajo distributerjem na voljo vse informacije o zavarovalnem produktu in postopku odobritve produkta, potrebne za popolno razumevanje tega produkta in elementov, ki se upoštevajo v postopku odobritve produkta, vključno s popolnimi in točnimi podatki o vseh stroških in dajatvah zavarovalnega produkta.

V primeru zavarovalnih naložbenih produktov informacije, ki so na voljo distributerjem, vsebujejo vse elemente iz točk (f) in (g) tretjega pododstavka odstavka 1, vse nadaljnje ustrezne podatke in pojasnilo, ki kaže, da so stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni ter da produkt izpolnjuje cilje in potrebe strank, ki pripadajo ciljnemu trgu.

4.Zavarovalnice in zavarovalni posredniki, ki pripravljajo zavarovalne naložbene produkte, organom matične države sporočijo vse naslednje:

(a)popolne in točne podrobnosti o stroških in dajatvah zavarovalnega naložbenega produkta, vključno s stroški distribucije, vključenimi v stroške produkta, vključno s plačili tretjih oseb;

(b)podatke o značilnostih zavarovalnega naložbenega produkta, zlasti njegovi uspešnosti in stopnji tveganja.

Pristojni organi podatke iz prvega pododstavka brez nepotrebnega odlašanja posredujejo EIOPA.

5.Distributer zavarovanih produktov, ki ponuja ali priporoča zavarovalne produkte, ki jih ne pripravlja, uredi vse potrebno za pridobitev informacij iz drugega pododstavka odstavka 3 in razumevanje lastnosti ter opredeljenega ciljnega trga vsakega takega zavarovalnega produkta.

Zavarovalni posredniki ali zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte:

(a)zagotovijo, da pridobijo in v celoti razumejo informacije iz tretjega pododstavka odstavka 3; 

(b)določijo in količinsko opredelijo vse nadaljnje stroške in dajatve, zlasti stroške distribucije, ki jih proizvajalec še ni upošteval pri izračunu skupnih stroškov in dajatev; 

(c)ocenijo, ali so skupni stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni glede na cilje in potrebe ciljnega trga (postopek oblikovanja cen).

Postopek oblikovanja cen iz točke (c) vsebuje primerjavo z ustrezno referenčno vrednostjo za stroške in uspešnost, ki jo objavi EIOPA v skladu z odstavkom 8, kadar je ta vrednost na voljo.

Distributer zavarovalnici ali zavarovalnemu posredniku, ki pripravlja zavarovalni naložbeni produkt, redno zagotavlja vse ustrezne informacije o rezultatih postopka oblikovanja cen. Če distributer ugotovi, da obstajajo stroški in dajatve, zlasti stroški distribucije, ki jih proizvajalec v postopku oblikovanja cen ni v celoti upošteval, o tem nemudoma obvesti proizvajalca.

6.Če zavarovalni naložbeni produkt odstopa od ustreznega referenčnega merila iz odstavka 8, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ki distribuira zavarovalne naložbene produkte, opravi dodatno testiranje in nadaljnje ocene ter opredeli, ali so stroški in dajatve kljub temu upravičeni in sorazmerni. Kadar utemeljitve in sorazmernosti stroškov in dajatev ni mogoče dokazati, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica neprofesionalnim strankam ne svetuje o zavarovalnem naložbenem produktu in jim ga ne predlaga. Kadar za zavarovalni naložbeni produkt ni ustrezne referenčne vrednosti, distributerji svetujejo o produktu ali ga predlagajo samo, če so s testiranjem in ocenami produkta ugotovili, da so stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni ter da produkt izpolnjuje cilje in potrebe ciljnega trga.

7.Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ki proizvaja ali distribuira zavarovalne naložbene produkte, dokumentira vse opravljene ocene, vključno z naslednjim:

(a)po potrebi rezultate primerjave zavarovalnega naložbenega produkta z ustreznimi referenčnimi vrednostmi;

(b)kjer je primerno, razloge, ki upravičujejo odstopanje od referenčne vrednosti; 

(c)utemeljitev ter dokaz o sorazmernosti stroškov in dajatev zavarovalnega naložbenega produkta.

8.EIOPA po posvetovanju z ESMA in pristojnimi organi po potrebi oblikuje in objavi skupne referenčne vrednosti za zavarovalne naložbene produkte, ki imajo podobne ravni uspešnosti, tveganja, strategijo, cilje ali druge značilnosti, da bi zavarovalnicam in zavarovalnim posrednikom, ki proizvajajo ali distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, pomagal pri izvedbi primerjalne ocene stroškov in uspešnosti zavarovalnih naložbenih produktov.

Referenčne vrednosti prikazujejo razpon stroškov in uspešnosti, da se olajša opredelitev zavarovalnih naložbenih produktov, katerih stroški in uspešnost znatno odstopajo od povprečja.

Stroški, uporabljeni za razvoj referenčnih vrednosti, poleg skupnih stroškov produkta vključujejo tudi vse stroške distribucije, vključno s spodbudami. Omogočajo primerjavo s posameznimi stroškovnimi komponentami.

EIOPA te referenčne vrednosti redno posodablja.

9.Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 38, da se nadalje opredelijo načela, določena v tem členu, med drugim v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, 

(a)metodologija, ki jo mora EIOPA uporabiti za razvoj referenčnih vrednosti iz odstavka 8;

(b)merila za ugotavljanje, ali so stroški in dajatve upravičeni in sorazmerni;

V teh delegiranih aktih se sorazmerno upoštevajo opravljene dejavnosti, narava zavarovalnih produktov, ki se prodajajo, in narava distributerja.

10.EIOPA po posvetovanju z ESMA in pristojnimi organi ter po sektorskem testiranju in ob upoštevanju metodologije iz točke (a) odstavka 9 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi naslednje:

(a)vsebina in vrsta podatkov, ki jih je treba sporočiti organom matične države v skladu z odstavkom 4 na podlagi obveznosti razkritja in poročanja, razen če so izjemoma potrebni dodatni podatki;

(b)standardi za podatke in njihovo obliko, metode in ureditve, pogostost in začetni datum za informacije, ki jih je treba sporočiti v skladu z odstavkom 4.

EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [devet mesecev po sprejetju delegiranega akta iz odstavka 2].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

11.Politike, postopki in ureditve iz tega člena ne posegajo v druge zahteve v okviru te direktive, tudi ne v zahteve v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov ter plačili tretjih oseb.

12.Ta člen se ne uporablja za zavarovalne produkte, ki so namenjeni zavarovanjem za velika tveganja.“;

člen 26 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 26

Področje uporabe dodatnih zahtev

„To poglavje vzpostavlja zahteve, ki so dodatne zahtevam za distribucijo zavarovalnih produktov, kadar se distribucija zavarovalnih produktov izvaja v zvezi s prodajo zavarovalnih naložbenih produktov.

Zavarovalne naložbene produkte lahko distribuirajo samo:

(a)zavarovalni posredniki;

(b)zavarovalnice.“;

vstavi se naslednji člen 26a:

„Člen 26a

Trženjska sporočila in prakse

1.Z odstopanjem od člena 17(2) države članice zagotovijo, da so trženjska sporočila jasno prepoznavna kot taka in da je v njih jasno opredeljen zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, odgovorna za njihovo vsebino in distribucijo, ne glede na to, ali sporočilo neposredno ali posredno pripravi zavarovalni posrednik ali zavarovalnica.

2.Države članice zagotovijo, da se trženjska sporočila v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti razvijajo, oblikujejo in zagotavljajo na pošten, jasen in nezavajajoč način, ki je uravnotežen v smislu predstavitve koristi in tveganj ter primeren v smislu vsebine in distribucijskih kanalov za ciljno skupino in, kadar je povezan s specifičnim zavarovalnim naložbenim produktom, za ciljni trg, opredeljen v skladu s členom 25(1).

V vseh trženjskih sporočilih v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti so pregledno in jedrnato predstavljene bistvene značilnosti zavarovalnih naložbenih produktov, na katere se nanašajo.

Predstavitev bistvenih značilnosti zavarovalnih naložbenih produktov v trženjskih sporočilih zagotavlja, da mali vlagatelji zlahka razumejo ključne značilnosti zavarovalnih naložbenih produktov in glavna tveganja, povezana z njimi.

3.Države članice zagotovijo, da se trženjske prakse razvijajo in uporabljajo pošteno in nezavajajoče ter da so primerne za ciljno skupino. 

4.Kadar proizvajalec zavarovalnega naložbenega produkta pripravi in zagotavlja trženjsko sporočilo, ki ga uporablja distributer, je odgovoren za vsebino takega trženjskega sporočila in njegovo posodobitev. Distributer je odgovoren za uporabo tega trženjskega sporočila in zagotovi, da se to sporočilo uporablja samo za opredeljeni ciljni trg in v skladu z distribucijsko strategijo, opredeljeno za ta ciljni trg.

Če zavarovalnica ali zavarovalni posrednik, ki ponuja ali priporoča zavarovalne naložbene produkte, ki jih ne pripravlja, organizira pripravo svojega trženjskega sporočila, je v celoti odgovoren za ustreznost njegove vsebine ter njegovo posodabljanje in uporabo v skladu z opredeljenim ciljnim trgom.

5.Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in zavarovalni posredniki svojemu upravljalnemu organu predložijo letna poročila o uporabi trženjskih sporočil in strategij za trženjske prakse, o izpolnjevanju ustreznih obveznosti v zvezi s trženjskimi sporočili in praksami po tej direktivi ter o vseh opaženih nepravilnostih in predlaganih rešitvah.

6.Države članice zagotovijo, da lahko pristojni nacionalni organi pravočasno in učinkovito ukrepajo v zvezi s kakršnim koli trženjskim sporočilom ali trženjsko prakso, ki ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3. 

7.Države članice zagotovijo, da zavarovalnice in zavarovalni posredniki vodijo evidenco vseh svojih trženjskih sporočil o zavarovalnih naložbenih produktih ali trženjskih sporočil, ki jih zanje pripravi katera koli tretja oseba, ki je nagrajena ali spodbujena z nedenarnim nadomestilom.

Take evidence se hranijo pet let, na zahtevo pristojnega organa pa največ sedem let. Zavarovalnica ali zavarovalni posrednik lahko na zahtevo pristojnega organa te evidence ponovno pridobi.

Evidence iz prvega pododstavka vsebujejo vse naslednje:

(a)    vsebino trženjskega sporočila;

(b)    podrobnosti o nosilcu podatkov, uporabljenem za trženjsko sporočilo;

(c)    datum in trajanje trženjskega sporočila, vključno z ustreznim časom njegovega začetka in konca;

(d)    ciljne segmente strank ali dejavnike profiliranja;

(e)    države članice, v katerih je trženjsko sporočilo na voljo;

(f)    identiteto katere koli tretje osebe, ki sodeluje pri razširjanju trženjskega sporočila.

Evidence o taki identiteti iz točke (f) vsebujejo pravna imena, registrirane sedeže, kontaktne podatke in po potrebi uporabniška imena zadevnih fizičnih ali pravnih oseb v družbenih medijih.

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 38 za dopolnitev te direktive z določitvijo:

(a)bistvenih značilnosti zavarovalnih naložbenih produktov, ki jih je treba razkriti v vseh trženjskih sporočilih, namenjenih neprofesionalnim strankam ali potencialnim neprofesionalnim strankam, ter vseh drugih ustreznih meril za zagotovitev, da so te bistvene značilnosti navedene na vidnem mestu in zlahka dostopne povprečnemu neprofesionalnemu vlagatelju, ne glede na komunikacijsko sredstvo;

(b)pogojev, ki jih morajo izpolnjevati trženjska sporočila in trženjske prakse v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, da bi bili pošteni, jasni, nezavajajoči, uravnoteženi v smislu predstavitve prednosti in tveganj ter primerni v smislu vsebine in distribucijskih kanalov za ciljno skupino ali, kjer je ustrezno, ciljni trg.“;

v členu 28 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„Kadar organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v skladu s členom 27 sprejme zavarovalni posrednik ali zavarovalnica za obvladovanje nasprotja interesov, niso dovolj za razumno zagotovitev, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki nedvoumno in pravočasno razkrije splošno naravo ali vire nasprotja interesov, preden se stranka zaveže z zavarovalno pogodbo ali ponudbo.“;

člen 29 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 29

Informacije za stranke in imetnike zavarovalnih polic

1.Brez poseganja v člen 18 ter člen 19(1) in (2) države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, strankam pravočasno, preden se zavežejo z zavarovalno pogodbo ali ponudbo, zagotovijo ustrezne informacije v prilagojeni obliki o zavarovalnih naložbenih produktih, ki so tem strankam predlagani. Te informacije vsebujejo vse naslednje:

(a)kadar se nudi svetovanje;

(i) ali se svetovanje opravlja neodvisno;

(ii) ali svetovanje temelji na širši ali ožji analizi različnih vrst zavarovalnih naložbenih produktov in, kadar je primerno, osnovnih naložbenih sredstev, zlasti pa, ali je nabor omejen na produkte in sredstva, ki jih proizvajajo ali zagotavljajo subjekti, ki so tesno povezani z zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico ali so z njo v kakšnem drugem pravnem ali gospodarskem razmerju, kot je pogodbeno razmerje, ki je tako tesno, da bi lahko ogrozilo neodvisnost svetovanja; 

(iii) ali bo zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki redno zagotavljala oceno primernosti zavarovalnega naložbenega produkta, ki se priporoči tej stranki; 

(iv) kadar zavarovalni posrednik ali zavarovalnica zagotavlja neodvisno svetovanje neprofesionalni stranki, ali je nabor priporočenih zavarovalnih naložbenih produktov omejen samo na dobro razpršene, nekompleksne (kot je navedeno v členu 30(3)) in stroškovno učinkovite zavarovalne naložbene produkte; 

(v) kako se pri priporočenih zavarovalnih naložbenih produktih upošteva razpršenost portfelja stranke; 

(b)opis glavnih značilnosti predlaganega zavarovalnega naložbenega produkta in, kadar je primerno, vseh priporočenih osnovnih naložbenih sredstev in naložbenih strategij, vključno z ustreznimi smernicami in opozorili o tveganjih, povezanih z zavarovalnimi naložbenimi produkti in, kadar je primerno, s priporočenimi osnovnimi naložbenimi sredstvi ali v zvezi z določenimi naložbenimi strategijami, ki se upoštevajo pri navedenem produktu;

(c)informacije o predlaganem zavarovalnem kritju, vključno s podrobnostmi o zavarovalnih koristih in možnostih ter okoliščinah, ki bi jih sprožile, in, kadar je primerno, povzetek izključenih tveganj in izjem, ko ni mogoče podati zahteve;

(d)informacije o vseh neposrednih in posrednih stroških, povezanih dajatvah in plačilih tretjih oseb, vključno z vsemi stroški in dajatvami v zvezi z distribucijo zavarovalnega naložbenega produkta ter stroški svetovanja, kadar je primerno, in o tem, kako lahko stranka plača produkt in o trajanju plačil;

(e)pravo, ki se uporablja za pogodbo, in pristojno jurisdikcijo;

(f)splošne informacije o davčnih pravilih, ki se uporabljajo za zadevno vrsto zavarovalnega naložbenega produkta.

Informacijam iz točke (d) prvega pododstavka se priloži ustrezna razlaga o vplivu stroškov, dajatev in kakršnih koli plačil tretjih oseb na pričakovani donos, in sicer v standardiziranem jeziku, ki ga povprečna neprofesionalna stranka razume.

Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice informacije o vseh stroških, dajatvah in plačilih tretjih oseb iz točke (d) prvega pododstavka predložijo v zbirni obliki, da lahko stranka razume celoten strošek in kumulativni učinek na donos investicije. Celoten strošek se izrazi v denarnem smislu in odstotkih, izračunanih za obdobje trajanja zavarovalnega naložbenega produkta. Na zahtevo stranke zavarovalni posredniki in zavarovalnice predložijo razčlembo teh informacij po postavkah.

Plačila tretjih oseb, ki jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica plača ali prejme v zvezi z zagotavljanjem ali distribucijo zavarovalnega naložbenega produkta, se razčlenijo ločeno. Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica razkrije kumulativni učinek takih plačil tretjih oseb, vključno z morebitnimi ponavljajočimi se plačili tretjih oseb, na neto donos v času trajanja zavarovalnega naložbenega produkta. Namen plačil tretjih oseb in njihov učinek na neto donos se pojasnita na standardiziran način in v jeziku, ki ga povprečna neprofesionalna stranka razume.

2.Države članice zagotovijo, da proizvajalci zavarovalnih naložbenih produktov pripravijo kratek, prilagojen dokument, ki vsebuje ključne informacije, ki jih je treba vsako leto zagotoviti vsaki neprofesionalni stranki, ki poseduje produkt (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo).

Na vidnem mestu se navede točen datum, na katerega se nanašajo informacije v letnem poročilu.

Informacije v letnem poročilu so točne in posodobljene.

Proizvajalci dajo letno poročilo vsakemu neprofesionalnemu imetniku zavarovalne police brezplačno na voljo v elektronski obliki. Na zahtevo se poleg informacij v elektronski obliki brezplačno zagotovi tudi papirna kopija.

Letnega poročila ni treba predložiti, če proizvajalec neprofesionalnim imetnikom zavarovalnih polic zagotovi dostop do spletnega sistema, ki se šteje za trajni nosilec podatkov, v katerem je mogoče enostavno dostopati do posodobljenih poročil z ustreznimi informacijami iz odstavka 3, pri čemer ima proizvajalec dokaze, da je neprofesionalni imetnik zavarovalnih polic do teh poročil dostopal vsaj enkrat v zadnjih 12 mesecih.

3.Letno poročilo vključuje vsaj naslednje ključne informacije:

(a)celoten strošek, povezane dajatve in plačila tretjih oseb, izražene razčlenjeno v denarnem smislu in odstotkih, ki jih je neprofesionalni imetnik zavarovalne police neposredno ali posredno plačal ali nosil v preteklih 12 mesecih in na kombinirani osnovi od začetka pogodbenega obdobja v zvezi z zavarovalnim naložbenim produktom;

(b)letno uspešnost posameznih osnovnih naložbenih sredstev zavarovalnega naložbenega produkta in letno skupno uspešnost portfelja v primerjavi s preteklo uspešnostjo v prejšnjih letih;

(c)skupne davke, vključno s kolkovino, davkom na transakcije, davčnim odtegljajem in vsemi drugimi davki, ki jih obračuna zavarovalnica, z razdelitvijo na davke, ki jih nosi neprofesionalna stranka v zvezi z zavarovalnim naložbenim produktom; 

(d)kadar je primerno, tržno ali ocenjeno vrednost, kadar tržna vrednost osnovnih naložbenih sredstev zavarovalnega naložbenega produkta ni na voljo;

(e)plačila, ki jih je izvedel neprofesionalni imetnik zavarovalne police v zvezi z zavarovalnim naložbenim produktom, vključno z naložbami, depoziti, prispevki, premijami in pristojbinami, v zadnjih 12 mesecih, pri čemer se odštejejo vsi izvedeni dvigi;

(f)prilagojene individualne projekcije pričakovanega izida ob koncu pogodbenega ali priporočenega obdobja posedovanja, ki temeljijo na trenutni vrednosti naložbe in njenem dosedanjem razvoju uspešnosti ter so povezane s predpogodbenimi scenariji uspešnosti v dokumentu s ključnimi informacijami iz Uredbe (EU) št. 1286/2014, ter izjavo o omejitvi odgovornosti, da se te projekcije lahko razlikujejo od dejanske končne vrednosti naložbe;

(g)informacije o pogojih in finančnih posledicah predčasne prekinitve naložbe ali zamenjave ponudnika, vključno z odkupno vrednostjo in pogoji za odkup zavarovalne police;

(h)kratek povzetek zavarovalnega kritja, zlasti zavarovalnih koristi ter vseh možnosti in informacij o tem, kaj se zgodi, ko zavarovanec umre ali se zgodi drug zavarovani dogodek;

(i)v primeru zavarovalnih naložbenih produktov, za katere zavarovalni pogoji določajo redne preglede premij, predvidene premije, potrebne za ohranitev obstoječih zavarovalnih ugodnosti do starosti 55, 65, 75 in 85 let.

4.Informacije iz odstavka 1 ter letno poročilo iz odstavkov 2 in 3 se neprofesionalnim strankam in imetnikom zavarovalnih polic zagotovijo z uporabo standardizirane terminologije in oblike Unije. 

EIOPA po posvetovanju z ESMA ter na podlagi potrošniškega in sektorskega testiranja pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)ustrezno obliko za zagotavljanje informacij iz odstavkov 1 in 3, vključno z obliko in dolžino dokumenta, ter vsebino vsakega od elementov informacij; 

(b)standardizirano terminologijo Unije in z njo povezana pojasnila, ki se uporabljajo za zagotavljanje informacij iz odstavkov 1 in 3. V zvezi s pojasnili se zagotovi, da jih lahko razume vsaka neprofesionalna stranka brez specifičnega znanja o zavarovalnih naložbenih produktih.

EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

5.Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, v informativnem gradivu, vključno s trženjskimi sporočili, ki se zagotavlja neprofesionalnim strankam, prikažejo ustrezna opozorila, da jih opozorijo na specifična tveganja morebitnih izgub zaradi posebno tveganih zavarovalnih naložbenih produktov in, kadar je primerno, osnovnih naložbenih sredstev.

EIOPA do [18 mesecev po začetku veljavnosti direktive o spremembi] pripravi in redno posodablja smernice o konceptu posebno tveganih zavarovalnih naložbenih produktov, pri čemer ustrezno upošteva posebnosti različnih vrst zavarovalnih naložbenih produktov.

EIOPA pripravi regulativne tehnične standarde, da podrobneje opredeli obliko in vsebino takih opozoril o tveganju, pri čemer ustrezno upošteva posebnosti različnih vrst zavarovalnih naložbenih produktov in vrst sporočil.

EIOPA te regulativne tehnične standarde Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz tretjega pododstavka v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

EIOPA spremlja dosledno uporabo opozoril o tveganju po vsej Uniji. V primeru pomislekov glede uporabe ali neuporabe ali nadzora nad uporabo takih opozoril o tveganju v državah članicah, ki bi lahko bistveno vplivali na zaščito vlagateljev, lahko EIOPA po posvetovanju z zadevnimi pristojnimi organi zavarovalnim posrednikom in zavarovalnicam, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, naloži uporabo opozoril o tveganju.“;

vstavita se naslednja člena 29a in 29b:

„Člen 29a

Spodbude

1.Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice, ki pripravljajo zavarovalne naložbene produkte ali distribuirajo take produkte v skladu s členom 30(2) in (3), nobeni osebi razen stranki ali osebi, ki deluje v njenem imenu, ne plačajo honorarja ali provizije oziroma je ne prejmejo od nje ali ne zagotovijo nedenarne koristi v zvezi z zagotavljanjem ali distribucijo zavarovalnega naložbenega produkta oziroma je ne prejmejo od nje.

Prepoved iz prvega pododstavka se ne uporablja za manjše nedenarne koristi v skupni vrednosti manj kot 100 EUR na leto ali takšnega obsega in narave, da te koristi ne ovirajo izpolnjevanja dolžnosti zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice, da deluje v najboljšem interesu stranke, če so bile te koristi stranki jasno razkrite.

Zahteve iz prvega pododstavka ne veljajo za plačilo ali zagotavljanje koristi, ki storitev omogoči ali je zanjo potrebno, vključno z zakonskimi dajatvami ali pravnimi stroški, in ki po svoji naravi ne more povzročiti nasprotja z dolžnostjo zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice, da ravna pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

2.Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice pri distribuciji zavarovalnih naložbenih produktov v skladu s členom 30(1) od tretje osebe prejmejo ali tretji osebi plačajo honorar ali koristi samo pod pogojem, da ti zavarovalni posredniki ali zavarovalnice zagotovijo, da prejetje ali plačilo takih honorarjev ali koristi ne ovira izpolnjevanja njihove dolžnosti, da ravnajo pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank. Zavarovalni posredniki in zavarovalnice v skladu s členom 29 razkrijejo obstoj, naravo in znesek takih plačil tretjih oseb.

3.Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice stranko, kadar je primerno, obvestijo o mehanizmih, s katerimi nanjo prenesejo katere koli honorarje, provizije in denarne ali nedenarne koristi, prejete v zvezi z distribucijo zavarovalnega produkta.

4.Države članice lahko za zavarovalne posrednike in zavarovalnice v izjemnih primerih določijo strožje zahteve v zvezi z zadevami iz tega člena. Države članice lahko poleg tega zlasti prepovedo ali nadalje omejijo ponujanje ali sprejemanje honorarjev, provizij ali nedenarnih koristi od tretjih oseb v zvezi z zagotavljanjem zavarovalnega svetovanja.

Strožje zahteve lahko vključujejo zahtevo, da se vse take honorarje, provizije ali nedenarne koristi vrne stranki ali pobota s pristojbinami, ki jih plača stranka.

Pri sklepanju zavarovalnih pogodb s strankami, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v državi članici, vsi zavarovalni posredniki in zavarovalnice, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, ravnajo v skladu s strožjimi določbami te države članice iz tega odstavka.

5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 38, da nadalje opredeli:

(a)kako bodo zavarovalni posredniki in zavarovalnice spoštovali načela iz tega člena;

(b)merila za oceno, ali zavarovalni posredniki in zavarovalnice spoštujejo plačevanje ali prejemanje spodbud v skladu z obveznostjo poštenega, pravičnega in profesionalnega ravnanja v skladu z najboljšimi interesi stranke.

6.Komisija tri leta po začetku veljavnosti Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] in po posvetovanju z ESMA in EIOPA oceni učinke plačil tretjih oseb na male vlagatelje, zlasti z vidika morebitnih nasprotij interesov in glede razpoložljivosti neodvisnega svetovanja, ter oceni učinek ustreznih določb Direktive (EU) [Urad za publikacije: vstaviti številko direktive o spremembi] na male vlagatelje. Če je to potrebno, da se prepreči oškodovanje potrošnikov, Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga zakonodajne spremembe.

                       Člen 29b

Najboljši interesi strank

1.Države članice zagotovijo, da morajo zavarovalnice in zavarovalni posredniki, da bi delovali v najboljšem interesu stranke v skladu s členom 17(1), pri svetovanju strankam o zavarovalnih naložbenih produktih:

(a)tako svetovanje zagotavljati na podlagi ocene ustreznega nabora zavarovalnih naložbenih produktov in, kadar je primerno, osnovnih naložbenih sredstev;

(b)med zavarovalnimi naložbenimi produkti, ki so v skladu s členom 30(1) opredeljeni kot primerni za stranko in imajo podobne značilnosti, priporočiti stroškovno najučinkovitejši zavarovalni naložbeni produkt in, kadar je primerno, osnovna naložbena sredstva;

(c)med številnimi zavarovalnimi naložbenimi produkti, ki so v skladu s členom 30(1) opredeljeni kot primerni za stranko, priporočiti enega ali več zavarovalnih naložbenih produktov in, kadar je primerno, osnovnih naložbenih sredstev, tj. produkt ali produkte brez dodatnih elementov, ki niso potrebni za doseganje ciljev stranke in povzročajo dodatne stroške;

(d)priporočiti zavarovalne naložbene produkte, katerih zavarovalno kritje je skladno z zavarovalnimi zahtevami in potrebami stranke.

2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 38, da se nadalje opredeli, kako naj zavarovalni posredniki in zavarovalnice spoštujejo načela iz tega člena.

V teh delegiranih aktih se upoštevajo narava storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki, in narava produktov, ki se ponujajo ali o katerih se odloča, vključno z različnimi vrstami zavarovalnih naložbenih produktov.“;

člen 30 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek -1:

„-1. Države članice zahtevajo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, pravočasno ocenijo primernost ali ustreznost zavarovalnih naložbenih produktov in, kadar je primerno, osnovnih naložbenih sredstev, ki se strankam priporočijo ali jih stranke zahtevajo, preden se stranke zavežejo z zavarovalno pogodbo ali ponudbo. Vsaka od teh ocen se izvede na podlagi sorazmernih in potrebnih informacij o stranki, ki jih zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pridobi v skladu z zahtevami iz tega člena.

Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, strankam pojasnijo namen ocene primernosti ali ustreznosti, preden se od njih zahtevajo kakršne koli informacije. Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, stranke v standardizirani obliki opozorijo na vse naslednje:

(a)da lahko predložitev netočnih ali nepopolnih informacij negativno vpliva na kakovost ocene, ki jo mora opraviti zavarovalni posrednik ali zavarovalnica;

(b)da zaradi pomanjkanja informacij zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, ne morejo ugotoviti, ali je predvidena storitev ali finančni instrument primeren ali ustrezen za stranko, in ne morejo zagotavljati svetovanja.

Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki in zavarovalnice, ki distribuirajo zavarovalne naložbene produkte, strankam na njihovo zahtevo predložijo poročilo o informacijah, zbranih za oceno primernosti ali ustreznosti. Navedeno poročilo se predloži v standardizirani obliki, ki jo pripravi EIOPA.

EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi pojasnilo in opozorilo iz drugega pododstavka ter obliko in vsebino poročila iz tretjega pododstavka.

EIOPA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje navedenih regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(b)odstavki 1, 2 in 3 se nadomestijo z naslednjim:

1. Brez poseganja v člen 20(1) zavarovalni posrednik ali zavarovalnica pri svetovanju o zavarovalnih naložbenih produktih pridobi informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke s področja naložb, povezanih s specifično vrsto zavarovalnega naložbenega produkta in, kadar je primerno, osnovnih naložbenih sredstev, ki se ponujajo ali zahtevajo, ter v zvezi s finančnim položajem stranke, kar vključuje sestavo obstoječih portfeljev in njeno zmožnost kritja celotnih ali delnih izgub, ter naložbenimi potrebami in cilji, vključno z morebitnimi preferencami glede trajnostnosti in njeno stopnjo dovoljenega tveganja, da lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranki priporoči zavarovalne naložbene produkte, ki so zanjo primerni in so predvsem v skladu z dovoljenim tveganjem, njeno zmožnostjo kritja izgub in potrebo po razpršenosti portfelja.

Pri neodvisnem svetovanju neprofesionalnim strankam, ki je omejeno na dobro razpršene, nekompleksne in stroškovno učinkovite zavarovalne naložbene produkte, zavarovalnemu posredniku ali zavarovalnici ni treba pridobiti informacij o znanju in izkušnjah stranke v zvezi z obravnavanimi zavarovalnimi naložbenimi produkti ali o sestavi portfelja stranke.

Pri svetovanju, ki vključuje prehajanje med osnovnimi naložbenimi sredstvi, zavarovalni posredniki in zavarovalnice pridobijo potrebne informacije o obstoječih osnovnih naložbenih sredstvih stranke in priporočenih novih naložbenih sredstvih ter analizirajo pričakovane stroške in koristi prehoda, tako da lahko razumno dokažejo, da naj bi bile koristi prehoda večje od stroškov.

2. Brez poseganja v člen 20(1) države članice zagotovijo, da kadar ni svetovanja v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica od stranke zahteva, da zagotovi informacije o svojem znanju in izkušnjah na področju naložb, ki so pomembne za specifično vrsto zavarovalnega naložbenega produkta ali, kadar je primerno, osnovnih naložbenih sredstev, ki se ponujajo ali zahtevajo, ter o zmožnosti osebe, da v celoti ali delno krije izgube, in njeni stopnji dovoljenega tveganja, tako da lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica oceni, ali so zavarovalni naložbeni produkti ali predvideni produkti primerni za stranko.

Če zavarovalni posrednik ali zavarovalnica na podlagi informacij, prejetih v skladu s prvim pododstavkom, meni, da produkt ni primeren za stranko, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica stranko na to opozori. To opozorilo se zagotovi v standardizirani obliki in se evidentira.

Zavarovalni posrednik ali zavarovalnica ne začne distribucije zavarovalnega naložbenega produkta, za katerega velja opozorilo, da produkt ali storitev ni ustrezna, razen če stranka zahteva, da se distribucija začne kljub takemu opozorilu, in če zavarovalnica na zahtevo stranke pristane na sklenitev pogodbe. Evidentirata se zahteva stranke in sprejetje s strani zavarovalnice.

EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in vsebino opozorila iz drugega pododstavka.

EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010.

3. Brez poseganja v člen 20(1) lahko države članice v primerih, ko ni svetovanja v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti, odstopajo od zahtev iz odstavka 2 tega člena, s čimer zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnicam omogočijo, da opravljajo dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti na njihovem ozemlju, ne da bi jim bilo pri tem treba pridobiti informacije ali opraviti določitev iz odstavka 2 tega člena, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov se nanašajo na eno od naslednjega:

(i) zavarovalne naložbene produkte, pri katerih gre samo za izpostavljenost naložbenemu tveganju v zvezi s finančnimi instrumenti, ki se v skladu z Direktivo 2014/65/EU štejejo za nekompleksne in katerih struktura ni takšna, da bi bila zadevna tveganja za stranko težko razumljiva;

(ii) druge nekompleksne zavarovalne naložbene produkte za namene tega odstavka;

(b)dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov se opravljajo na pobudo stranke;

(c)stranka je jasno obveščena, da pri opravljanju te dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov zavarovalni posrednik ali zavarovalnica nista dolžna oceniti primernosti ponujenega ali zagotovljenega zavarovalnega naložbenega produkta ali dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov in da stranka ni deležna ustrezne zaščite v zvezi z zadevnimi pravili o poslovanju. Tako opozorilo se posreduje v standardizirani obliki;

(d)zavarovalni posrednik ali zavarovalnica spoštuje veljavne zahteve iz členov 27 in 28.

Vsi zavarovalni posredniki ali zavarovalnice, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, pri distribuciji zavarovalnih naložbenih produktov strankam, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v državi članici, ki ne uporablja odstopanja iz tega odstavka, upoštevajo veljavne določbe v tej državi članici.

EIOPA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in vsebino opozorila iz točke (c) prvega pododstavka.

EIOPA osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do [UL: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje teh regulativnih tehničnih standardov v skladu s členom 10 Uredbe (EU) št. 1094/2010.“;

(c) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice stranki na trajnem mediju zagotovijo primerna poročila o dejavnostih distribucije zavarovalnih produktov. Ta poročila vsebujejo redna sporočila strankam ob upoštevanju vrste in kompleksnosti zadevnih zavarovalnih naložbenih produktov in narave storitev, ki se zagotavljajo stranki, ter, kadar je ustrezno, vsebujejo stroške v zvezi s transakcijami in storitvami v imenu stranke.

Države članice zagotovijo, da zavarovalni posredniki ali zavarovalnice pri svetovanju o zavarovalnih naložbenih produktih stranki dovolj zgodaj pred sklenitvijo pogodbe na trajnem mediju zagotovijo izjavo o ustreznosti, v kateri navedejo podrobnosti svetovanja in kako ta nasvet ustreza željam, ciljem in drugim značilnostim stranke. Taka izjava se predloži dovolj zgodaj, preden se stranka zaveže z zavarovalno pogodbo ali ponudbo, da se zagotovi, da ima stranka dovolj časa, da jo pregleda in po potrebi od zavarovalnega posrednika ali zavarovalnice pridobi dodatne informacije ali pojasnila.

Države članice zagotovijo, da lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica v primeru, da se zavarovalna pogodba sklene s sredstvi komuniciranja na daljavo, kar onemogoča predhodno predložitev izjave o ustreznosti, izjavo o ustreznosti posreduje na trajnem mediju takoj, ko se stranka zaveže z zavarovalno pogodbo, pod pogojem, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)stranka soglaša, da bo izjavo o ustreznosti prejela brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi pogodbe;

(b)zavarovalni posrednik ali zavarovalnica je stranki dala možnost odložitve sklenitve pogodbe, da bi ta pred tako sklenitvijo prejela izjavo o ustreznosti.

Države članice zagotovijo, da v primeru, da zavarovalni posrednik ali zavarovalnica obvesti stranko, da bo izvedla redno ocenjevanje ustreznosti, redno poročilo vsebuje posodobljeno oceno o primernosti zavarovalnega naložbenega produkta glede na želje, cilje in druge značilnosti neprofesionalne stranke.“;

(d)vstavijo se naslednji odstavki 5a, 5b in 5c:

„5a. Države članice lahko za distributerje zavarovalnih produktov v izjemnih primerih določijo strožje zahteve v zvezi z zadevami iz tega člena. Države članice lahko zlasti določijo, da je svetovanje iz člena 30 obvezno za prodajo katerega koli zavarovalnega naložbenega produkta ali za določene vrste zavarovalnih naložbenih produktov.

Države članice zagotovijo, da pri sklepanju zavarovalnih pogodb s strankami, ki imajo običajno bivališče ali so ustanovljene v državi članici, vsi zavarovalni posredniki in zavarovalnice, vključno s tistimi, ki poslujejo v okviru svobode opravljanja storitev ali svobode ustanavljanja, ravnajo v skladu z njihovimi strožjimi določbami iz prvega pododstavka.

5b. Države članice zahtevajo, da v primeru, da zavarovalni posrednik ali zavarovalnica, ki distribuira zavarovalne naložbene produkte, stranko obvesti, da opravlja neodvisno svetovanje, zavarovalni posrednik ali zavarovalnica:

(a)oceni dovolj veliko število zavarovalnih produktov, dostopnih na trgu, ki so dovolj različni glede na vrsto in izdajatelje, za zagotovitev, da so lahko potrebe stranke ustrezno izpolnjene, in niso omejeni le na zavarovalne produkte, ki jih izdajajo ali ponujajo subjekti, ki imajo tesne povezave z zavarovalnim posrednikom ali zavarovalnico;

(b)ne sprejme in ne obdrži honorarja, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki v zvezi z zagotavljanjem storitve strankam ukrepa v imenu tretje osebe.

5c. Pri neodvisnem investicijskem svetovanju neprofesionalnim strankam lahko zavarovalni posrednik ali zavarovalnica omeji oceno v zvezi z vrsto zavarovalnih naložbenih produktov iz točke (a) odstavka 5b na dobro razpršene, stroškovno učinkovite in nekompleksne zavarovalne naložbene produkte. Preden neprofesionalna stranka sprejme tako storitev, je ustrezno obveščena o možnosti in pogojih za dostop do standardnega neodvisnega svetovanja ter povezanih koristih in omejitvah.“;

(e)odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejetjem delegiranih aktov v skladu s členom 38, da se nadalje opredeli, kako bodo zavarovalni posredniki in zavarovalnice pri opravljanju dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov v zvezi z zavarovalnimi naložbenimi produkti spoštovali načela iz tega člena, vključno glede:

(a)informacij, ki se pridobijo pri oceni primernosti in ustreznosti zavarovalnih naložbenih produktov za stranke;

(b)meril za ocenjevanje nekompleksnih zavarovalnih naložbenih produktov za namene iz točke (a)(ii) odstavka 3 tega člena;

(c)vsebine in oblike evidenc in sporazumov o zagotavljanju storitev za stranke in rednih poročil strankam o opravljenih storitvah.

V teh delegiranih aktih se upoštevajo narava storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki, narava produktov, ki se ponujajo ali o katerih se odloča, vključno z različnimi vrstami zavarovalnih naložbenih produktov, in neprofesionalna ali profesionalna narava stranke.“;

člen 35(2) se spremeni:

(a)točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) posebne postopke za prejem poročil o morebitnih ali dejanskih kršitvah in njihovem nadaljnjem spremljanju, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila.“ ;

(b)vstavi se naslednji pododstavek:

   „Specifični postopki iz točke (a) vključujejo tudi vzpostavitev povezave do enostavnega obrazca za prijavo, ki vsaki osebi omogoča prijavo morebitnih ali dejanskih kršitev prava Unije, na prvi strani spletnega mesta vsakega pristojnega organa. Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja analizirajo vsa poročila, predložena prek navedenega obrazca za poročanje.“;

vstavi se naslednji člen 35a:

„Člen 35a

Postopek za obravnavanje dejavnosti, ki se ponujajo z digitalnimi sredstvi brez dovoljenja ali registracije

1.Države članice zagotovijo, da v primeru, da fizična ali pravna oseba opravlja dejavnosti distribucije zavarovalnih produktov na spletu, namenjene strankam na njenem ozemlju, ne da bi bila registrirana v skladu s členom 3 te direktive ali pridobila dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES, ali v primeru, da pristojni organ sumi, da navedeni subjekt opravlja take dejavnosti, ne da bi bil registriran v skladu s členom 3 te direktive ali pridobil dovoljenje v skladu s členom 14 Direktive 2009/138/ES, pristojni organ z uporabo nadzornih pooblastil iz člena 12(3) sprejme vse ustrezne in sorazmerne ukrepe za preprečitev opravljanja teh dejavnosti distribucije, vključno s povezanimi trženjskimi sporočili. Pri vsakem takem ukrepu se spoštujejo načela sodelovanja med državami članicami, določena v tej direktivi.

2.Države članice zagotovijo, da pristojni organi objavijo odločitve, s katerimi se naloži ukrep na podlagi odstavka 1, v skladu s členom 32.

Pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo EIOPA o vsaki odločitvi iz odstavka 2. EIOPA vzpostavi elektronsko podatkovno zbirko, ki vsebuje odločitve, ki jih predložijo pristojni organi, in je dostopna vsem pristojnim organom. EIOPA objavi seznam vseh obstoječih odločitev z opisom zadevnih fizičnih ali pravnih oseb in vrst storitev ali produktov, ki se zagotavljajo. Seznam je dostopen javnosti prek povezave na spletnem mestu EIOPA. Kar zadeva fizične osebe, se na tem seznamu ne objavi večje število osebnih podatkov teh fizičnih oseb, kot jih je objavil pristojni organ na podlagi prvega pododstavka in v skladu s členom 32.“;

člen 38 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 38

                   Delegirani akti

   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 39 glede členov 10, 25, 26a, 28, 29a, 29b in 30.“;

člen 39 se spremeni:

(a)odstavka 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:

„2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 10, 25, 26a, 28, 29a, 29b in 30 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 22. februarja 2016.

3. Prenos pooblastila iz členov 10, 25, 26a, 28, 29a, 29b in 30 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 3a:

„3a. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.“;

(c)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 10, 25, 26a, 28, 29a, 29b in 30, začne veljati le, če mu Evropski parlament in Svet ne nasprotujeta v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.“;

Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi.

Člen 3

Spremembe Direktive 2009/138/ES

Oddelek 5 poglavja 1 naslova II Direktive (EU) 2009/138 se spremeni:

(1)naslov se nadomesti z naslednjim:

„Oddelek 5

Pravica do odstopa od pogodbe“;

črta se naslednje besedilo:

„Pododdelek 1

Neživljenjsko zavarovanje“;

člena 183 in 184 se črtata;

črta se naslednje besedilo:

„Pododdelek 2

Življenjsko zavarovanje“;

člen 185 se črta.

Člen 4

Spremembe Direktive 2009/65/ES

Direktiva 2009/65/ES se spremeni:

(1) člen 14 se spremeni:

(a)vstavijo se naslednji odstavki 1a do 1f:

„1a. Za namene odstavka 1 države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da delujejo na način, ki preprečuje, da bi se KNPVP in njegovim imetnikom enot premoženja zaračunali neupravičeni stroški.

Stroški, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, se štejejo za upravičene:

(a) stroški so v skladu z razkritji v prospektu iz člena 69 in ključnimi podatki za vlagatelje iz člena 78;

(b) stroški so potrebni, da KNPVP deluje v skladu s svojo naložbeno strategijo in ciljem ali da izpolni regulativne zahteve;

(c) stroške krijejo vlagatelji na način, ki zagotavlja pošteno obravnavo vlagateljev.

1b. Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da vzdržujejo, upravljajo in pregledujejo učinkovit postopek oblikovanja cen, ki omogoča ugotavljanje in količinsko opredelitev vseh stroškov, ki jih nosi KNPVP ali njegovi imetniki enot premoženja. Pred izdajo dovoljenja za KNPVP in ves čas njegovega delovanja se s tem postopkom oblikovanja cen zagotavlja, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) stroški niso neupravičeni;

(b) stroški, ki jih nosijo mali vlagatelji, so upravičeni in sorazmerni glede na značilnosti KNPVP, vključno z njegovim naložbenim ciljem, strategijo, pričakovanimi donosi, stopnjo tveganj in drugimi ustreznimi značilnostmi.

1c. Države članice zagotovijo, da so družbe za upravljanje odgovorne za učinkovitost in kakovost svojega postopka oblikovanja cen. Postopek oblikovanja cen je jasno dokumentiran, v njem so jasno opredeljene odgovornosti upravljalnih organov družbe za upravljanje pri določanju in pregledovanju stroškov, ki jih nosijo vlagatelji, ter se redno pregleduje. Ocena stroškov temelji na objektivnih merilih in metodologiji, med drugim na primerjavi s tržnimi standardi.

1d. Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da vsaj enkrat letno ocenijo, ali so bili KNPVP ali njegovim imetnikom enot premoženja zaračunani neupravičeni stroški.

Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da vlagateljem povrnejo neupravičene stroške, če so bili ti zaračunani KNPVP ali njegovim imetnikom enot premoženja.

Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da pristojnim organom svoje matične države članice in pristojnim organom matične države članice za KNPVP, depozitarju in finančnim revizorjem KNPVP poročajo o primerih, ko so bili KNPVP ali njegovim imetnikom enot premoženja zaračunani neupravičeni stroški.

1e. Države članice od družb za upravljanje zahtevajo, da vsaj enkrat letno ocenijo pogoje iz točke (b) odstavka 1b. Ocena, pri kateri se upoštevajo merila, določena v postopku oblikovanja cen, vključuje primerjavo z ustrezno referenčno vrednostjo za stroške in uspešnost, ki jo objavi ESMA v skladu z odstavkom 1f.

Če KNPVP ali njegovi razredi delnic, kadar imajo različne stroškovne strukture, odstopajo od ustrezne referenčne vrednosti iz odstavka 1f, družba za upravljanje opravi dodatno testiranje in nadaljnje ocene ter ugotovi, ali so stroški in dajatve kljub temu upravičeni in sorazmerni. Če upravičenosti in sorazmernosti stroškov in dajatev ni mogoče dokazati ali če KNPVP ali njegovi razredi delnic ne izpolnjujejo drugih meril, ki jih določi družba za upravljanje v postopku oblikovanja cen, družba za upravljanje tega KNPVP ali njegovih razredov delnic ne trži malim vlagateljem.

1f. ESMA po posvetovanju z EIOPA in pristojnimi organi po potrebi razvije in objavi referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjalno oceno stroškov in uspešnosti KNPVP ali njihovih razredov delnic, če imajo različne stroškovne strukture, ki se uporabijo za oceno iz odstavka 1e.

Kadar je to izvedljivo, se oblikujejo skupne referenčne vrednosti za KNPVP ali njihove razrede delnic, kadar imajo različne stroškovne strukture, ki se tržijo malim vlagateljem, ki imajo podobne ravni uspešnosti, tveganje, strategijo, cilje ali druge značilnosti.

V teh referenčnih vrednostih je prikazan razpon stroškov in uspešnosti, zlasti v primerih, ko stroški in uspešnost znatno odstopajo od povprečja. Te referenčne vrednosti se redno posodabljajo.“;

(b)odstavek 2 se spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„Komisija brez poseganja v člen 116 z delegiranimi akti v skladu s členom 112a sprejme ukrepe, s katerimi naj bi zagotovila, da družbe za upravljanje izpolnjujejo dolžnosti iz odstavkov 1 do 1e, zlasti kar zadeva:“;

(ii) točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) opredeljevanje načel, s katerimi se zagotovi, da družbe za upravljanje učinkovito uporabljajo vire in postopke, ki so potrebni za pravilno opravljanje njihovih poslovnih dejavnosti;“;

(iii) dodata se naslednji točki (d) in (e):

„(d) določitev minimalnih zahtev za postopek oblikovanja cen, da se prepreči zaračunavanje neupravičenih stroškov KNPVP in njegovim imetnikom enot premoženja, zlasti z:

(i) zagotavljanjem, da so stroški pravilno določeni in količinsko opredeljeni ter da so skladni z zahtevami iz točke (a) odstavka 1a;

(ii) določitvijo, kateri stroški se lahko zaračunajo KNPVP in njegovim imetnikom enot premoženja, ob upoštevanju ravni stroškov in narave stroškov s sklicevanjem na seznam upravičenih stroškov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (b) in (c) odstavka 1a, ter pogojev, pod katerimi lahko pristojni organi za vsak primer posebej odobrijo stroške, ki niso vključeni na seznam upravičenih stroškov, vendar izpolnjujejo pogoje iz točk (b) in (c) odstavka 1a;

(iii) opredelitvijo morebitnih nasprotij interesov in ukrepov za ublažitev njihovega nastanka;

(iv) vzpostavitvijo postopka za določitev višine odškodnine, kadar so vlagateljem zaračunani neupravičeni stroški;

(e) določitev meril za ugotavljanje, ali so stroški upravičeni in sorazmerni v skladu s točko (b) odstavka 1b, in za sprejemanje korektivnih ukrepov iz odstavka 1e ter opredelitev metodologije, ki jo ESMA uporablja za pripravo referenčnih vrednosti.“;

(c)doda se naslednji odstavek 4:

„4. Komisija do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum = pet let od datuma iz člena 7(2) te direktive] po posvetovanju z ESMA Svetu in Parlamentu predloži poročilo o izvajanju tega člena. V poročilu se oceni vsaj naslednje:

(a)ali je ta člen pozitivno vplival na stroške in uspešnost KNPVP, ponujenih malim vlagateljem, in v kakšnem obsegu;

(b)ali je ocena iz odstavka 1e sorazmerna v smislu kompleksnosti in stroškov, ki jih imajo družbe za upravljanje.“;

vstavi se naslednji člen 20a:

„Člen 20a

Družba za upravljanje za vsak KNPVP, ki ga upravlja, pristojnemu organu svoje matične države članice zagotovi informacije o stroških, ki jih nosijo vlagatelji, in uspešnosti KNPVP na ravni vsakega sklada ali na ravni razredov delnic KNPVP, če imajo ti razredi delnic različne stroškovne strukture.“;

v členu 30 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene členov iz prvega pododstavka ,družba za upravljanje‘ pomeni ,investicijsko družbo‘, razen drugega odstavka člena 14(1d).“;

v členu 90 se doda naslednji odstavek:

„Ta člen se uporablja brez poseganja v uporabo člena 14.“;

v členu 98(2) se doda naslednja točka (n):

„(n) zahtevajo, da se vlagateljem izplača odškodnina, če so bili KNPVP ali njegovim imetnikom enot premoženja zaračunani neupravičeni stroški.“;

v členu 99(6) se doda naslednja točka:

„(h) zahtevo, da se vlagateljem izplača odškodnina, če so bili KNPVP ali njegovim imetnikom enot premoženja zaračunani neupravičeni stroški.“;

v členu 112a(2) se za četrtim pododstavkom vstavi naslednji pododstavek:

„Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 14 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od [UL: vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi].“;

Člen 5

Spremembe Direktive 2011/61/EU

Direktiva 2011/61/EU se spremeni:

(1)člen 12 se spremeni:

(a)vstavijo se naslednji odstavki 1a do 1f:

„1a. Za namene odstavka 1 države članice od UAIS zahtevajo, da delujejo na način, ki preprečuje, da bi se AIS in njihovim imetnikom enot premoženja zaračunali neupravičeni stroški.

Stroški, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, se štejejo za upravičene:

(a) stroški so v skladu z razkritji v prospektu iz člena 23(3), pravili upravljanja sklada ali ustanovnimi listinami iz člena 23(1) in dokumentom s ključnimi informacijami iz člena 5(1) Uredbe (EU) št. 1286/2014;

(b) stroški so potrebni, da AIS deluje v skladu s svojo naložbeno strategijo in ciljem ali da izpolnjuje regulativne zahteve;

(c) stroške krijejo vlagatelji na način, ki zagotavlja pošteno obravnavo vlagateljev, razen v primerih iz člena 12(1), v katerih pravila upravljanja ali ustanovne listine AIS določajo prednostno obravnavo.

1b. Države članice od UAIS zahtevajo, da vzdržujejo, upravljajo in pregledujejo učinkovit postopek oblikovanja cen, ki omogoča ugotavljanje in količinsko opredelitev vseh stroškov, ki jih nosijo AIS ali njihovi imetniki enot premoženja. Ta postopek oblikovanja cen zagotavlja, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) stroški niso neupravičeni;

(b) stroški, ki jih nosijo mali vlagatelji, so upravičeni in sorazmerni glede na značilnosti AIS, vključno z njegovim naložbenim ciljem, strategijo, pričakovanimi donosi, stopnjo tveganj in drugimi ustreznimi značilnostmi.

1c. Države članice zagotovijo, da so UAIS odgovorni za učinkovitost in kakovost svojega postopka oblikovanja cen. Postopek oblikovanja cen je jasno dokumentiran, v njem so jasno opredeljene odgovornosti upravljalnih organov UAIS pri določanju in pregledovanju stroškov, ki jih nosijo vlagatelji, ter se redno pregleduje. Ocena stroškov temelji na objektivnih merilih in metodologiji, med drugim na primerjavi s tržnimi standardi.

1d. Države članice od UAIS zahtevajo, da vsaj enkrat letno ocenijo, ali so bili AIS ali njegovim imetnikom enot premoženja zaračunani neupravičeni stroški.

Države članice od UAIS zahtevajo, da vlagateljem povrnejo neupravičene stroške, če so bili ti zaračunani AIS ali njegovim imetnikom enot premoženja.

Države članice od UAIS zahtevajo, da pristojnim organom svoje matične države članice, pristojnim organom matične države članice AIS, kjer je to ustrezno, depozitarju ter finančnim revizorjem UAIS in AIS, kjer je to ustrezno, poročajo o primerih, ko so bili AIS ali njegovim imetnikom enot premoženja zaračunani neupravičeni stroški.

1e. Države članice od UAIS zahtevajo, da vsaj enkrat letno ocenijo pogoje iz točke (b) odstavka 1b. Pri oceni se upoštevajo merila, določena v postopku oblikovanja cen, za AIS, ki se tržijo malim vlagateljem, pa ocena vključuje primerjavo z ustrezno referenčno vrednostjo za stroške in uspešnost, ki jo objavi ESMA v skladu z odstavkom 1f.

Če AIS ali njegovi razredi delnic, kadar imajo različne stroškovne strukture, odstopajo od ustrezne referenčne vrednosti iz odstavka 1f, UAIS opravi dodatno testiranje in nadaljnje ocene ter ugotovi, ali so stroški in dajatve kljub temu upravičeni in sorazmerni. Če upravičenosti in sorazmernosti stroškov in dajatev ni mogoče dokazati ali če AIS ali njegovi razredi delnic ne izpolnjujejo drugih meril, ki jih določi UAIS v postopku oblikovanja cen, UAIS tega AIS ali njegovih razredov delnic ne trži malim vlagateljem.

1f. ESMA po posvetovanju z EIOPA in pristojnimi organi po potrebi razvije in objavi referenčne vrednosti, ki omogočajo primerjalno oceno stroškov in uspešnosti AIS ali njihovih razredov delnic, če imajo različne stroškovne strukture, ki se uporabijo za oceno iz odstavka 1e.

Kadar je to izvedljivo, se oblikujejo skupne referenčne vrednosti za AIS ali njihove razrede delnic, kadar imajo različne stroškovne strukture, ki se tržijo malim vlagateljem, ki imajo podobne ravni uspešnosti, tveganja, strategije, ciljev ali drugih značilnosti.

V teh referenčnih vrednostih je prikazan razpon stroškov in uspešnosti, zlasti v primerih, ko stroški in uspešnost znatno odstopajo od povprečja. Referenčne vrednosti se redno posodabljajo.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 in pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo merila, ki jih ustrezni pristojni organi uporabljajo pri ocenjevanju, ali UAIS izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1 tega člena, in ukrepe za zagotovitev, da UAIS izpolnjujejo dolžnosti iz odstavkov 1 do 1e tega člena, zlasti za:

„(a) določitev minimalnih zahtev za postopek oblikovanja cen, da se prepreči zaračunavanje neupravičenih stroškov AIS in njegovim imetnikom enot premoženja, zlasti z:

(i) zagotavljanjem, da so stroški pravilno določeni in količinsko opredeljeni ter da so skladni s pogojem iz točke (a) odstavka 1a;

(ii) določitvijo, kateri stroški se lahko zaračunajo AIS in njegovim imetnikom enot premoženja, ob upoštevanju ravni stroškov in narave stroškov s sklicevanjem na seznam upravičenih stroškov, ki izpolnjujejo pogoje iz točk (b) in (c) odstavka 1a, ter pogojev, pod katerimi lahko pristojni organi za vsak primer posebej odobrijo stroške, ki niso vključeni na seznam upravičenih stroškov, vendar izpolnjujejo pogoje iz točk (b) in (c) odstavka 1a;

(iii) opredelitvijo morebitnih nasprotij interesov in ukrepov za ublažitev njihovega nastanka;

(iv) vzpostavitvijo postopka za določitev višine odškodnine v primeru, da so bili vlagateljem zaračunani neupravičeni stroški;

(b) določitev meril za ugotavljanje, ali so stroški upravičeni in sorazmerni v skladu s točko (b) odstavka 1b, in za sprejemanje korektivnih ukrepov iz odstavka 1e ter opredelitev metodologije, ki jo ESMA uporablja za pripravo referenčnih vrednosti.“;

(c)doda se naslednji odstavek 4:

„4. Komisija do ... [Urad za publikacije: vstaviti datum = pet let od datuma iz člena 7(2) te direktive] po posvetovanju z ESMA Svetu in Parlamentu predloži poročilo o izvajanju tega člena. V poročilu se oceni vsaj naslednje:

(a)ali je ta člen pozitivno vplival na stroške in uspešnost AIS, ponujenih malim vlagateljem, in v kakšnem obsegu;

(b)ali je ocena iz odstavka 1e sorazmerna v smislu kompleksnosti in stroškov, ki jih imajo UAIS.“;

v členu 24(2) se doda naslednja točka (f):

„(f) informacije o stroških, ki jih nosijo vlagatelji, in uspešnosti AIS na ravni vsakega AIS ali na ravni razredov delnic AIS, če imajo ti razredi delnic različne stroškovne strukture.“;

v členu 46(2) se doda naslednja točka (n):

„(n) zahtevanje, da se vlagateljem izplača odškodnina, če so bili AIS ali njegovim imetnikom enot premoženja zaračunani neupravičeni stroški.“;

   v členu 56(1) se za prvim stavkom vstavi naslednji stavek:

„Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od [UL: vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive o spremembi].“;

Člen 6

Prenos

1.Države članice najpozneje do [Urad za publikacije: vstaviti datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

2.Navedene predpise uporabljajo od [Urad za publikacije: vstaviti datum 18 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive].

3.Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

4.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 7

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 8

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Ocena finančnih posledic zakonodajnega predloga – strategija za naložbe malih vlagateljev

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.    Kazalniki smotrnosti

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene posledice za odhodke

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje EIOPA in ESMA

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire EIOPA in ESMA

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša 

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 41  

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2025 in 2027,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 42   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

◻ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Poleg dejavnosti Službe za notranjo revizijo sta EIOPA in ESMA predmet zunanje revizije, ki jo med drugim izvaja Evropsko računsko sodišče, ki v skladu s členom 104 finančne uredbe EIOPA in ESMA vsako leto pripravi posebna letna poročila o EIOPA in ESMA v skladu z zahtevami iz člena 287(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije. 2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za poslovanje organov EIOPA in ESMA 

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire EIOPA in ESMA 

3.2.3.1Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po osebju (EPDČ):

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po osebju (EPDČ):

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena se izrazi v celotnih zneskih (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote z ekvivalentom polnega delovnega časa mora biti vključen v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–☑    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 52 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–◻    V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–☑    V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

–

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–◻    za lastna sredstva,

–◻    za druge prihodke.

– navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice ◻

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

Dodatek k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga

Splošne predpostavke:

·Zakonodaja začne veljati v letu 2025.

·Stroški dodatnih odhodkov za osebje (naslov I) so bili izračunani na podlagi povprečnih stroškov osebja v višini 142 000 EUR za začasnega uslužbenca in 62 000 EUR za pogodbenega uslužbenca, ki se uporabljajo od januarja 2023 (tj. skupni standardni stroški na začasnega uslužbenca in pogodbenega uslužbenca po odštetju standardnih stroškov za službene prostore v višini 29 000 EUR, ki zajemajo stavbe in IT ter so povezani z dodatnimi EPDČ).

Za te standardne stroške je bil uporabljen trenutno veljavni korekcijski koeficient za EIOPA v Frankfurtu (100,6) in ESMA v Parizu (116,8), ti stroški pa so bili nato indeksirani za 2 % po letu 2024 (kot je običajna praksa pri načrtovanju proračuna Unije na podlagi dejstva, da je lahko inflacija v nekaterih letih nižja, v drugih pa višja).

·Stroški dodatnih odhodkov za infrastrukturo in poslovanje (naslov 2) so bili izračunani z uporabo standardnih stroškov za službene prostore v višini 29 000 EUR, ki zajemajo stavbe in IT, na EPDČ, ki se uporabljajo za oceno finančnih posledic zakonodajnega predloga, izračunanih leta 2023, skupaj s standardnim nadomestilom za stroške v višini 2 500 EUR na EPDČ za druge upravne stroške, ki niso zajeti v dodelitvi za službene prostore (tj. 31 500 EUR na EPDČ). Kar zadeva stroške izdatkov za osebje iz naslova 1, je bilo 31 500 EUR na EPDČ indeksiranih za 2 % po letu 2024.

Utemeljitev ravni zahtevanih sredstev (stroški osebja in operativni stroški)

Zahtevana sredstva so potrebna za opravljanje naslednjih nalog EIOPA in ESMA:

1.Tehnično svetovanje, ki ga zagotavljata ESMA in EIOPA, za razvoj predloge EU za razkritje stroškov v skladu z MiFID II in IDD.

2.ESMA in EIOPA pripravita smernice o uporabi „bistvenih informacij“ v trženih sporočilih v skladu z MiFID II in IDD.

3.Tehnično svetovanje, ki ga zagotavljata ESMA in EIOPA, za merila za oceno stroškovne učinkovitosti, vključno z metodologijo za primerjave (referenčne vrednosti) in zbiranje informacij za take referenčne vrednosti (za distributerje in proizvajalce).

4.Zbiranje podatkov o stroških in uspešnosti naložbenih produktov za male vlagatelje (za namene oblikovanja referenčnih vrednosti).

5.Razvoj in po potrebi posodabljanje predlog za poročanje.

6.ESMA in EIOPA se pooblastita, da podjetjem naložita sistematično uporabo opozoril o tveganjih.

7.ESMA (in EIOPA) vzpostavi in upravlja platformo za sodelovanje.

8.Pristojni nacionalni organi bi morali EIOPA sporočati konsolidirane podatke o čezmejni dejavnosti. EIOPA bi bil pooblaščen za pripravo omejenega, vendar razumljivega in usklajenega poročanja o čezmejnih dejavnostih.

Za EIOPA in ESMA bodo to nove naloge. ESMA in EIOPA načrtujeta prerazporeditev sedanjih EPDČ na nekatere naloge (4 oziroma 1,3 EPDČ). Vendar potreb po virih, ki ustrezajo predvidenim nalogam, ni mogoče v celoti pokriti s prerazporeditvijo obstoječega osebja ali že načrtovanimi operativnimi odhodki. Ocenjuje se, da bosta morala oba evropska nadzorna organa te naloge prevzeti z letom 2025.

Zaradi začasne narave nalog 1, 2, 3, 5, 6 in 8 so bila za njihovo izvajanje predvidena predvsem delovna mesta pogodbenih uslužbencev.

Zaradi združevanja naslednjih nalog so bila upoštevana nekatera povečanja učinkovitosti:

–nalog 1, 2, 6,

–nalog 3, 5, 8,

–nalog 4 in 7,

ki jih lahko istočasno ali zaporedno opravljajo isti člani osebja.

Proračun za osebje in IT za nalogo 4 (zbiranje podatkov o stroških in uspešnosti naložbenih produktov za male vlagatelje) je za ESMA bistveno višji, saj se pričakuje, da bo nalogo izvajal v večjem obsegu (zbiral informacije o večjem številu produktov).

Stroški javnih naročil za potrošniško testiranje so ocenjeni na 500 000 EUR za EIOPA in ESMA, pri čemer so možne sinergije, če bi se izvedel postopek skupnega javnega naročanja.

Ocenjeni stroški pristojnih nacionalnih organov za dejavnosti, ki jih bo izvajal EIOPA

v mio. EUR

Ocenjeni stroški pristojnih nacionalnih organov za dejavnosti, ki jih bo izvajal ESMA

v mio. EUR

Ocenjeni stroški pristojnih nacionalnih organov za dejavnosti, ki jih bo izvajal EIOPA

v mio. EUR