EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2023

COM(2023) 272 final

2023/0172(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2009/21/ES o skladnosti z zahtevami države zastave

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 210 final} - {SWD(2023) 165 final} - {SWD(2023) 166 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.    OZADJE PREDLOGA

•    Razlogi za predlog in njegovi cilji

Za pomorski prevoz je bila zaradi njegove zgodovine in mednarodne narave oblikovana posebna regulativna struktura. Pomorsko varnost in varstvo morskega okolja ureja Konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), katere pogodbenica je tudi Unija 2 . Konvencija, ki določa tudi odgovornosti države kot države zastave, je podlaga za oblikovanje podrobnih mednarodnih pravil in standardov za načrtovanje, opremo, obratovanje, upravljanje, vzdrževanje, usposobljenost, minimalno število članov posadke in odstranjevanje ladij. To na mednarodni ravni izvaja Mednarodna pomorska organizacija (IMO) 3 . 

Direktiva 2009/21/ES (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) ureja izvrševanje pravil, ki se uporabljajo za državo zastave, na ravni Unije. Za spremljanje skladnosti ladij z določenimi konvencijami IMO 4 je pristojna država, v kateri je ladja registrirana in ki ladji podeli državno pripadnost, tj. država zastave. Glavna cilja direktive sta izvrševanje varnostnih predpisov in preprečevanje onesnaževanja ter zagotavljanje, da države članice izpolnjujejo svoje obveznosti kot države zastave. Namen direktive je torej zagotoviti, da ladje, ki plujejo pod zastavo držav članic EU, izpolnjujejo vse zahteve glede varnosti 5 in preprečevanja onesnaževanja ter ustrezajo svojemu namenu 6 . Poleg tega je njen namen zagotoviti, da imajo države članice EU ustrezne vire za pravilno, učinkovito in dosledno izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo kot države zastave 7 . To je prva obrambna linija na področju pomorske varnosti.

Ker pa se pravila o državah zastave uporabljajo samo za plovila, ki plujejo pod zadevno zastavo, nekatere države zastave pa za svoje flote niso pripravljene ali sposobne izvrševati veljavnih pravil, pomorska inšpekcija države pristanišča določa inšpekcijske preglede tujih ladij, ko so v pristaniščih. To je sistem inšpekcijskih pregledov tujih ladij v pristaniščih držav, ki niso država zastave, pri katerih inšpektorji pomorske inšpekcije države pristanišča preverijo skladnost usposobljenosti poveljnika ladje, častnikov in posadke na krovu, stanja ladje in njene opreme z zahtevami mednarodnih konvencij, v Uniji pa s pravom Unije, ki se uporablja. To je druga obrambna linija.

Kljub tema dvema ravnema preprečevanja se še vedno lahko zgodijo nesreče, vzroke zanje pa je treba preiskati, da se zagotovi stalno izboljševanje in preprečijo podobne nesreče v prihodnosti. Direktiva 2009/18/ES 8 o preiskovanju nesreč v pomorskem prevozu je zato tretja obrambna linija.

Direktiva vključuje pravila za določeno uskladitev v primerih, kadar ladja zamenja zastavo in kadar je ladja (pod zastavo države članice) zadržana po inšpekcijskem pregledu v okviru pomorske inšpekcije države pristanišča. Določa tudi zahtevo, da se za vse države članice EU opravi presoja IMO. V skladu z Direktivo morajo države članice za svoje dejavnosti, povezane z državo zastave, imeti in vzdrževati mednarodno certificiran sistem vodenja kakovosti, s čimer Direktiva presega to, kar se zahteva na mednarodni ravni. Poleg tega vsebuje povezave do merjenja uspešnosti flote, ki pluje pod zastavo, na podlagi Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe.

Vsaka država članica EU mora kot država zastave sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno z inšpekcijskim pregledom in/ali pregledom na krovu, da ugotovi, ali ladja izpolnjuje vsa mednarodna pravila in predpise ter po potrebi tudi regionalna in/ali nacionalna pravila in predpise, preden izda ustrezna spričevala ladje ali se izdajo v njenem imenu kot dokazilo o varnosti ladje in o tem, da je ladja primerna za plovbo. Ti pregledi in spričevala so zato opredeljeni kot statutarni 9 . Lastnik ladje mora ladjo dati na voljo za vse preglede in inšpekcijske preglede ter z vsemi potrebnimi posodobitvami in popravili vzdrževati in posodabljati vsa statutarna spričevala, ki so pogoj za plovbo ladje 10 .

Mednarodni režim, kot se izvaja tudi v pravnem redu EU na področju pomorske varnosti, državi zastave omogoča, da tehnično delo prenese na klasifikacijske zavode (nevladne organizacije, ki določajo in ohranjajo tehnične standarde za gradnjo in obratovanje ladij), ki v njenem imenu izvajajo statutarne preglede, potrebne za preverjanje, ali ladja ustreza svojemu namenu. Klasifikacijski zavod, ki tako opravlja dejavnosti, je priznana organizacija za navedeno državo zastave. Država zastave lahko priznani organizaciji dovoli tudi, da v njenem imenu izdaja spričevala.    
Vendar pa odgovornosti države zastave ni mogoče prenesti. Uporaba priznanih organizacij ni obvezna; posamezne države zastave sprejmejo odločitev o njihovi uporabi glede na velikost in vrsto svoje flote ter lastna sredstva. Skoraj vse države članice EU, ki so države zastave, zdaj uporabljajo priznane organizacije za različna tehnična dela. To je dovoljeno in se ureja s pravom EU 11 , Komisija pa je pripravila seznam klasifikacijskih zavodov 12 , med katerimi lahko izbirajo države članice.

Ker odgovornosti države zastave ni mogoče prenesti, je pravno in dejansko potrebno, da države zastave še naprej pregledujejo plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, in spremljajo statutarno delo, ki ga v njihovem imenu opravljajo priznane organizacije. Države članice to izvajajo, vendar v različnem obsegu, imajo pa tudi diskrecijsko pravico glede obsega inšpekcijskih pregledov države zastave. V bistvu se na krovu ladij, ki plujejo pod zastavo, izvajata dve glavni vrsti nadzora države zastave: (1) statutarni pregled, na podlagi katerega se za ladjo izdajo statutarna spričevala, in (2) inšpekcijski pregled države zastave, imenovan dopolnilni inšpekcijski pregled, na podlagi katerega se ne izdajo spričevala za ladjo. Inšpekcijske preglede države zastave lahko izvaja samo država zastave. Zato so inšpekcijski pregledi države zastave temeljni del zagotavljanja skladnosti in spremljanja varnostnih vidikov. Zanje so potrebni tehnični viri in ustrezno strokovno znanje ter so osrednji del vsake pomorske uprave. Osnovna mednarodna predpostavka je, da imajo vse države zastave vire in izpolnjujejo zahteve, ki so jim naložene. Tako se zagotovi, da države zastave po vsem svetu pravilno izvajajo svoje mednarodne obveznosti, s čimer se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Vendar to ne velja vselej.

Za izboljšanje stanja je IMO po sprejetju Direktive določila, da sta od leta 2016 Kodeks o izvajanju instrumentov IMO (Kodeks III) in presoja IMO obvezna 13 za vse države zastave na svetu, vključno z državami članicami EU. Cilj Kodeksa III in presoje IMO je zagotoviti, da države sprejmejo vse potrebne ukrepe za pravilno izvajanje in uporabo konvencij ter imajo vire in pooblastila, ki jih kot države zastave potrebujejo za prevzem svojih mednarodnih obveznosti in zagotavljanje skladnosti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, s temi pravili. V skladu s sistemom presoje IMO morajo članice IMO opraviti presojo vsakih sedem let. Pri teh presojah se preveri, ali vse države članice IMO z registrom ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo, izvajajo Kodeks III in ustrezne konvencije. Vendar IMO nima izvršilnih pooblastil. Z zakonodajo EU o pomorski varnosti se v okviru politike o pomorski varnosti od leta 1992 izvajajo pravila in predpisi, o katerih so se dogovorile države zastave IMO, vključno z vsemi državami članicami EU s floto, ki pluje pod zastavo, da se zagotovi izvršljivost in omogoči preverjanje skladnosti. V nasprotju z IMO se na ravni EU uporabijo postopki za ugotavljanje kršitev, kadar država kot država zastave krši pravila.

Direktivo je zato treba revidirati in v zakonodajo EU vključiti ustrezne dele Kodeksa III, ki so pomembni za države zastave, da bo izvršljiv v skladu s pravnim redom EU.

Ob priznavanju pomena Konvencije o delu v pomorstvu, ki ne spada na področje uporabe revizij, ki jih izvaja IMO, ampak pod pristojnost in nadzor Mednarodne organizacije dela, je bila Direktiva leta 2013 dopolnjena z ločeno direktivo, v skladu s katero države zastave izvajajo Konvencijo o delu v pomorstvu iz leta 2006 (MLC, 2006) 14 .

Poleg tega je bil od sprejetja Direktive leta 2009 dosežen tehnološki napredek, zlasti v zvezi z digitalizacijo, kot sta elektronsko poročanje o spričevalih, povezanih z ladjami, in elektronsko poročanje po inšpekcijskih pregledih ladij. Izvedene so bile nekatere pobude za izmenjavo takih informacij med državami članicami EU in z ustreznimi sistemi, vključno s sistemom Unije za izmenjavo pomorskih informacij 15 , ki ga gosti Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), in to tako glede izmenjave elektronskih poročil po inšpekcijskih pregledih ro-ro potniških ladij v linijskem prevozu 16 kot tudi glede nekaterih podrobnosti statutarnih spričeval, kadar jih izda priznana organizacija. Te bi bilo treba zajeti in nadalje nadgraditi v direktivi o državah zastave za vse preglede, inšpekcijske preglede in presoje ladij, ki plujejo pod zastavo. Na tem področju je mogoče tudi povečati učinkovitost in zmanjšati upravno breme, saj izmenjava takih informacij v enem sistemu, ki ga gosti EMSA, omogoča boljšo pripravo in ciljno usmerjanje na ladje, ki jih je treba pregledati, ter večjo osredotočenost med inšpekcijskimi pregledi, s čimer ti postanejo učinkovitejši. Poleg tega na tem področju obstajajo sinergije z direktivo o pomorski inšpekciji države pristanišča.

V zvezi z Direktivo sta bila opravljena naknadna ocena in preverjanje primernosti za pomorski prevoz (skupaj z drugimi zakonodajnimi akti EU), ki sta bila zaključena leta 2018. Poleg tega Komisija stalno spremlja Direktivo, v tem času pa je bilo ugotovljeno, da so nekatera vprašanja sporna. Ta se nanašajo na (1) pravno negotovost glede izvajanja novih mednarodnih pravil na ravni EU in (2) neobstoj usklajenega pristopa k inšpekcijskim pregledom, nadzoru, spremljanju in izmenjavi informacij o flotah, ki plujejo pod zastavo. V okviru ocene in preverjanja primernosti je bilo poleg tega poudarjeno, da bi morali imeti nacionalni organi potrebne vire in pooblastila za prevzem svojih mednarodnih obveznosti kot države zastave in zagotavljanje skladnosti ladij, ki plujejo pod njihovo zastavo.

–posodobiti Direktivo in jo uskladiti z mednarodnimi pravili, da se zagotovita večja doslednost in pravna jasnost, zlasti v zvezi s Kodeksom III;

–zagotoviti ustrezne inšpekcijske preglede ladij, ki plujejo pod zastavo, ter spremljanje in nadzor priznanih organizacij, ki delujejo v imenu države zastave. To vključuje zagotavljanje bolj usklajenih ravni inšpekcijskih pregledov in doslednega nadzora priznanih organizacij, pri čemer se vse države članice vključijo v sistem nadzora na ravni EU;

–zagotoviti obsežnejšo uporabo digitalnih rešitev. Cilj je zagotoviti zlasti poročanje, uporabo in izmenjavo elektronskih spričeval, ki so interoperabilna z bazami podatkov, ki jih gosti EMSA, ter preusmeritev z okornih sistemov izdaje spričeval, ki temeljijo na papirnih dokumentih, naproti večji učinkovitosti za uprave in ladje;

–zagotoviti usklajen pristop k razumevanju in merjenju uspešnosti flot držav zastave in izvajanja nalog v državah zastave ter poročanju o tem. To vključuje okrepljeno sodelovanje med ustreznimi nacionalnimi organi v posebnem forumu ter krepitev zmogljivosti in usposabljanje držav zastave. Poleg tega je treba za učinkovitejše stalno izboljševanje posodobiti in modernizirati sistem merjenja uspešnosti.

•    Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog je del programa REFIT Komisije in izpolnjuje njeno agendo za boljše pravno urejanje, saj zagotavlja, da je obstoječa zakonodaja enostavna in jasna, da ne ustvarja nepotrebnega bremena ter sledi političnemu, družbenemu in tehnološkemu razvoju, zlasti digitalizaciji. S poenostavitvijo, ki jo prinašata uporaba elektronskih spričeval in elektronsko poročanje države zastave, se lahko zmanjša upravno breme. Izmenjava takih informacij v enem sistemu, ki ga gosti EMSA, omogoča tudi boljšo pripravo in ciljno usmerjanje na ladje, ki jih je treba pregledati, ter večjo osredotočenost med inšpekcijskimi pregledi, s čimer ti postanejo učinkovitejši. S tem se lahko skrajša čas, porabljen na krovu, in posledično čas, ko ladja ne pluje (boljši čas obravnave), v korist kakovostnih upravljavcev. Ta predlog spremembe in predloga za drugi direktivi o pomorski varnosti so tudi del širšega pravnega reda na področju pomorske varnosti, ki vključuje elemente, kot so zakonodaja EU v zvezi s priznanimi organizacijami 19 , sistem spremljanja in obveščanja za ladijski promet EU (SafeSeaNet) 20 , uredba o ustanovitvi EMSA 21 in direktiva o ro-ro potniških ladjah 22 , ter so tesno povezani z njim.

2.    PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•    Pravna podlaga

•    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ker so v skladu s členom 3(2) PDEU mednarodni instrumenti na področju skladnosti države zastave v sektorju pomorskega prevoza v izključni pristojnosti Unije, se načelo subsidiarnosti ne uporablja niti za te instrumente niti za pravila Unije, s katerimi se ti sporazumi izvajajo.

•    Sorazmernost

Ker je treba v zvezi z Direktivo 2009/21/ES uvesti le nekaj sprememb, je direktiva o spremembi najprimernejši pravni instrument.

3.    REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•    Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

V naknadni oceni 24 in preverjanju primernosti za pomorski prevoz 25 iz leta 2018 je bilo ugotovljeno, da je dodana vrednost ukrepanja EU povezana z usklajenim izvajanjem in izvrševanjem mednarodnih pravil v zakonodaji EU in v skladu z njo ter z zahtevo po sodelovanju med državami članicami in njegovim spodbujanjem. V oceni je bil poudarjen prispevek direktive o državi zastave k zagotavljanju visoke in enotne ravni varnosti ter enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami, kar je prispevalo k doseganju varnega, zanesljivega in trajnostnega pomorskega prevoza.

Poleg tega je Komisija dejavno spremljala primere, ko uspešnost držav članic kot držav zastave ni izpolnjevala zahtev, določenih v mednarodnem pravu in pravu EU. V teh primerih je od zadevnih držav članic zahtevala, naj opravijo podrobno analizo osnovnih vzrokov težav in sprejmejo akcijski načrt za njihovo odpravo. To je številne države zastave spodbudilo k temu, da so več pozornosti namenile kakovosti svoje flote.

Pri preverjanju primernosti pa je bila poudarjena potreba po obsežnejšem ponovnem uravnoteženju politike EU o pomorski varnosti. To pomeni zlasti okrepitev ravni EU za „prvo obrambno linijo“, skladnost in preventivne ukrepe, za katero so odgovorne države zastave. V oceni je bilo ugotovljeno, da so sedanje politike osredotočene na države članice kot države pristanišča in obalne države, manj pa na države zastave. Pri preverjanju ustreznosti je bilo ugotovljeno, da v direktivi o državi zastave manjkajo ustrezni deli obveznega Kodeksa III, ki se nanašajo na države zastave. Hkrati je bil poudarjen pomen ohranitve presoje IMO. Obenem je bilo pri preverjanju primernosti opredeljenih več področij, na katerih bi bilo mogoče izboljšati skladnost države zastave.

•    Posvetovanja z deležniki

–med marcem in aprilom 2021 so bili s predstavniki ključnih deležnikov na ravni EU opravljeni štirje razgovori za opredelitev ključnih tem, zlasti za to, da bi se podprle in izpopolnile splošna opredelitev težave in morebitne možnosti politike;

–svetovalec, odgovoren za zunanjo podporno študijo za oceno učinka, je med aprilom in septembrom 2021 opravil 23 ciljno usmerjenih razgovorov z naslednjimi kategorijami deležnikov: nacionalni organi (19), predstavniki panoge (3) strokovnjaki (1);

–svetovalec, odgovoren za zunanjo podporno študijo za oceno učinka, je organiziral ciljno usmerjeno anketo, ki je potekala med decembrom 2021 in februarjem 2022 ter je bila usmerjena na nacionalne uprave in deležnike iz panoge. Septembra 2022 je bila predložena dodatna ciljno usmerjena zahteva po podatkih in statističnih podatkih, zlasti v zvezi z inšpektorji države zastave in številom inšpekcijskih pregledov;

–21. oktobra 2021 je potekala namenska delavnica z upravami držav zastave (17) in predstavniki sektorja (8), tj. lastniki ladij, klasifikacijskimi zavodi, pristaniškimi organizacijami in predstavniki delavcev, na kateri so bile obravnavane morebitne spremembe merjenja uspešnosti države zastave (sprememba paradigme ključnih kazalnikov uspešnosti s preusmeritvijo s flote na upravljanje);

–zadnja delavnica je potekala 20. januarja 2022. Dogodek je bil razdeljen na dve seji z različnimi skupinami deležnikov – eno z organi države zastave iz držav članic EU (na kateri je bilo zastopanih 23 držav članic) in eno z deležniki iz pomorske industrije. Delavnica je bila izrecno osredotočena na zbiranje mnenj o končni različici ukrepov politike in oceno različnih učinkov. Dodatne posvetovalne dejavnosti, ki sta jih organizirala GD MOVE in svetovalec, odgovoren za zunanjo podporno študijo za oceno učinka, da bi se posvetovali z državami članicami in ključnimi deležniki ter pridobili njihova stališča o različnih ukrepih politike, pa tudi da bi potrdili nove in končne rezultate podporne študije za oceno učinka v smislu količinske opredelitve učinkov. Te dejavnosti so potekale v okviru neformalnega srečanja direktorjev za pomorski prevoz EU/EGP (30. novembra 2021) ter sej Odbora EU za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (17. maja 2021, 11. novembra 2021 in 31. maja 2022). Vsi so potrdili potrebo po uskladitvi s pravili IMO (Kodeksom III);

–dvostranske razprave z državami članicami in panogo, ki so potekale jeseni 2022 (od avgusta do oktobra) na njihovo zahtevo. Izrazili so splošno podporo, pri čemer so se osredotočili predvsem na vidike digitalizacije in potrebo po njeni vključitvi v izbrano prednostno politiko; nekateri so izrazili zaskrbljenost glede pristopa s prenosom statutarnih pregledov nazaj na države zastave (v smislu učinka na varnost);

–informacije, pridobljene od deležnikov, so bile ključne za to, da je lahko Komisija izpopolnila možnosti politike, ocenila njihove gospodarske, socialne in okoljske učinke, jih primerjala ter ugotovila, katera od njih bo zagotovila najboljše razmerje med koristmi in stroški za družbo ter v celoti prispevala k zagotoviti preudarnega, vendar uspešnejšega in učinkovitejšega nadzora države zastave za zagotavljanje skladnosti. Posvetovanja so tudi pomagala Komisiji pri ugotavljanju načina, kako obravnavati preudaren pristop, s katerim bi se čim bolj povečala varnost in čim bolj zmanjšalo tveganje, da bi zastave držav članic EU pristale v podrejenem konkurenčnem položaju, kar bi povzročilo tveganje spremembe zastave, pri kateri se zastava države članice EU nadomesti z zastavo tretje države. Ugotovitve v okviru teh postopkov so dopolnjevale teoretične raziskave, opravljene v okviru zunanje podporne študije.

— Vse uprave držav zastave in deležniki iz panoge podpirajo jasen, skladen in usklajen pravni okvir, ki vključuje mednarodna pravila, tj. Kodeks III in presojo IMO. Nacionalne uprave podpirajo prednostno možnost politike, saj zagotavlja visoko raven notranje in zunanje skladnosti. Ta možnost se šteje za preudarno in sorazmerno glede na velike razlike v velikosti in vrsti flote v državah članicah EU. Uprave držav zastave podpirajo uporabo digitalizacije, npr. elektronskih poročil o inšpekcijskih pregledih države zastave in elektronskih spričeval, ter njihovo izmenjavo z drugimi državami članicami EU in pomorsko inšpekcijo države pristanišča. Deležniki iz panoge menijo, da takšna digitalizacija pomeni prednost. Države članice EU v celoti podpirajo nadaljnje usklajevanje inšpekcijskih pregledov in nadzora priznanih organizacij ter krepitev zmogljivosti in usposabljanje. Tudi države članice z največjimi flotami (po številu ladij) podpirajo preudaren pristop v okviru prednostne možnosti politike in mu dajejo prednost pred drugimi, saj menijo, da povzroča manjše motnje in zagotavlja konkurenčnost flot, ki plujejo pod zastavo države članic EU, s tem pa tudi njihovo zanesljivost in odpornost.

•    Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ta pregled temelji predvsem na podatkih, zbranih pri navedeni naknadni oceni in preverjanju primernosti za pomorski prevoz iz leta 2018.

Poleg zbranih podatkov in posvetovanj, opravljenih v okviru tega, so bili za pripravo tega predloga potrebni tudi prispevki tehničnih in pravnih strokovnjakov v zvezi s konkretnim oblikovanjem tehničnih opredelitev in jasno pravno formulacijo. To strokovno znanje sta zagotovili Komisija in Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA). Predstavljeno je v delovnem dokumentu služb Komisije, priloženem predlogu.

•    Ocena učinka

Predlog temelji na rezultatih ocene učinka, ta pa je temeljila na podporni študiji, ki jo je izvedel zunanji svetovalec s posebnim znanjem na tem področju.

V oceni učinka so bile proučene štiri možnosti politike za revizijo Direktive na podlagi naslednjih vodilnih načel:

(1)potrebi po vključitvi mednarodnih pravil in postopkov, ki so bili oblikovani po sprejetju direktive leta 2009 in o katerih so se dogovorile države članice EU, ter po uskladitvi z njimi;

(2)zagotavljanju sodelovanja, stalnega izboljševanja in uspešnosti z razmislekom o spoznanjih, pridobljenih med izvajanjem Direktive;

(3)povečanju digitalizacije, da se omogočijo izboljšani in osredotočeni inšpekcijski pregledi držav zastave ter spremljanje priznanih organizacij. Direktiva bi morala tudi olajšati uporabo elektronskih spričeval;

(4)zagotavljanju učinkovitega in usklajenega pristopa h krepitvi zmogljivosti, inšpekcijskim pregledom in spremljanju flote, ki pluje pod zastavo, da se zagotovi tehnična in operativna zmogljivost uprav držav zastave EU za izpolnjevanje njihovih obveznosti.

V okviru vseh možnosti so predlagane rešitve za ugotovljene težave, vendar se razlikujejo glede na raven in ambicije uskladitve in nadzora za zagotavljanje skladnosti, medtem ko se državam članicam zagotovi določena diskrecijska pravica v zvezi z inšpekcijskim pregledom in spremljanjem flote, ki pluje pod zastavo. V okviru vseh možnostih politike so predvidene spremembe Direktive z vključitvijo ustreznih delov obveznega Kodeksa III, ki se nanašajo na države zastave, in ohranitvijo obvezne presoje IMO.

Poleg tega bi se v skladu z možnostjo 1 predlagali ukrepi za preprečitev uporabe neizključnega tehničnega osebja za opravljanje kakršnega koli dela za uprave države zastave. Uprave bi morale pridobiti sredstva za zaposlovanje in ohranjanje ustreznega tehničnega osebja za izvajanje inšpekcijskih pregledov države zastave in spremljanje priznanih organizacij.

V skladu z možnostjo 2 se ne bi prepovedovala uporaba neizključnega tehničnega osebja, temveč bi se določilo, kdaj in za katere vrste pregledov bi se lahko dovolila uporaba takega neizključnega osebja oziroma v katerih izjemnih okoliščinah. V skladu s to možnostjo se uvedejo posebne zahteve v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, ki so sorazmerne z velikostjo in vrsto flote, da se zagotovi, da vse uprave držav zastave EU obdržijo osnovno tehnično osebje v upravi. Ustanovila bi se strokovna skupina za države zastave. Uvedle bi se zahteve glede digitalizacije v zvezi z izmenjavo informacij o ladjah, kot so elektronska poročila o inšpekcijskih pregledih države zastave in elektronska spričevala. Nazadnje, obravnavalo bi se tudi vprašanje skupne krepitve zmogljivosti in usklajenega usposabljanja (po pridobitvi kvalifikacij) za inšpektorje države zastave.

Z možnostjo 3 bi se prav tako preprečila uporaba neizključnega tehničnega osebja, poleg tega pa bi se zahtevalo, da imajo uprave držav članic zastave zmogljivost za opravljanje statutarnega dela in izdajo statutarnih spričeval, povezanih z Mednarodnim kodeksom za varno upravljanje ladij in preprečevanje onesnaževanja. Tako bi lahko morebitne naknadne presoje opravljale priznane organizacije. Nazadnje, tudi v skladu z možnostjo 4 bi se od držav članic zastave zahtevala zmogljivost za opravljanje statutarnih pregledov in izdajo povezanih statutarnih spričeval v zvezi z ladjami z „visokim tveganjem“, preden se jim dovoli, da obratujejo pod zastavo države članice. V skladu s tem bi se tudi prepovedala uporaba neizključnega tehničnega osebja.

Morebitni ukrepi na ravni EU morajo biti uravnoteženi z morebitnim učinkom na floto, ki pluje pod zastavo države članice EU, ter s strateško odpornostjo in učinki na trgovino v EU kot celoto in iz nje (preprečevanje spremembe zastave za uporabo zastave države nečlanice EU). V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je najprimernejša možnost politike možnost 2.

Ocena učinka je bila januarja 2023 predložena Odboru za regulativni nadzor v potrditev. Odbor je izdal pozitivno mnenje s pridržki. Te pripombe so bile obravnavane v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu zakonodajnemu predlogu.

•    Primernost in poenostavitev ureditve

•    Temeljne pravice

4.    PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.    DRUGI ELEMENTI

•    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Izvajanje bo spremljala Komisija s pomočjo EMSA. EMSA v okviru svoje naloge zagotavljanja podpore Komisiji izvaja tudi cikle obiskov v državah članicah, da bi preverila dejavnosti na terenu 26 . Države članice bodo še naprej morale imeti sistem vodenja kakovosti za potrjevanje, da so njihovi organiziranost, politike, postopki, viri in dokumentacija ustrezni za izpolnjevanje odgovornosti. Sistem bo treba certificirati, pozneje pa v zvezi z njim opravljati redne presoje. Države članice bodo morale Komisiji in/ali EMSA sporočati rezultate presoj, ki jih opravita IMO in akreditirani organ, da lahko nacionalni organi države zastave ohranijo certifikacijo sistema vodenja kakovosti. Revidirani sistem uspešnosti bo skupaj s poročili o inšpekcijskih pregledih in elektronskimi spričevali, ki se naložijo v bazo podatkov, omogočil namensko spremljanje.

•    Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2023/0172 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2009/21/ES o skladnosti z zahtevami države zastave

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 27 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 28 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Varnost pomorskega prevoza Unije in državljanov, ki ga uporabljajo, ter varstvo okolja bi morala biti vedno zagotovljena.

(2)V skladu s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 (UNCLOS) ter s konvencijami, katerih depozitar je IMO, so države pogodbenice navedenih dokumentov odgovorne za razglasitev zakonov in drugih predpisov ter sprejetje vseh drugih ukrepov, ki so potrebni, da postanejo ti instrumenti polno in celovito veljavni, da se z vidika varstva življenja na morju in morskega okolja zagotovi, da ladja ustreza svojemu namenu.

(3)Vse države članice morajo biti pogodbenice konvencij IMO in izpolnjevati obveznosti, določene v njih, v zvezi z ladjami, ki plujejo pod njihovo zastavo, zato bi morale biti obvezne določbe teh konvencij vključene v zakonodajo Unije, da se zagotovi njihova učinkovitost v Uniji. V ta namen morajo države članice učinkovito in dosledno izpolnjevati svoje obveznosti kot države zastave v skladu z Resolucijo IMO A.1070(28) (sprejeto 4. decembra 2013) o Kodeksu o izvajanju instrumentov IMO (v nadaljnjem besedilu: Kodeks III), ki vsebuje obvezne določbe, ki jih izvajajo države zastave.

(4)Resolucija IMO A.948(23) je bila razveljavljena z Resolucijo IMO A.1156(32), zato bi morale države članice za ladje, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljati usklajene zahteve za izdajo spričeval in pregled, ki ga opravi država zastave, kot so določene v okviru ustreznih postopkov in smernic, priloženih Resoluciji skupščine IMO A.1156(32) o smernicah za preglede v okviru usklajenega sistema za pregled in izdajo spričeval.

(5)Na mednarodni ravni odgovornosti države zastave vključujejo funkcijo preiskovanja pomorskih nesreč, na ravni Unije pa je ta funkcija neodvisna in urejena z Direktivo 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta 29 . Ta direktiva ne bi smela vplivati na Direktivo 2009/18/ES.

(6)Nekateri izvedbeni akti, ki so bili sprejeti po začetku veljavnosti Direktive 2009/21/ES in s katerimi se že deloma izvajajo vidiki, povezani s prenosom pooblastila na priznane organizacije, bi se morali upoštevati.

(7)Pomorske uprave držav članic bi morale imeti ustrezne vire za izvajanje obveznosti zadevne države zastave, vključno z zmogljivostjo za sprejemanje tehničnih odločitev, pri čemer bi morali biti navedeni viri sorazmerni z velikostjo in vrsto flote ter temeljiti na ustreznih zahtevah IMO. Da bi se izboljšala splošna kvalitativna uspešnost ladij, ki plujejo pod zastavo države članice, je treba uskladiti tudi strogo in temeljito spremljanje priznanih organizacij, ki opravljajo naloge države zastave v imenu držav članic, vključno z oblikovanjem pravil in pregledom načrtovanja.

(8)Na podlagi praktičnih izkušenj držav članic, vključno z uporabo neizključnih inšpektorjev, bi bilo treba z izvedbenimi ukrepi določiti minimalna merila in cilje inšpekcijskih pregledov v zvezi z navedenimi viri.

(9)Z usklajenim programom krepitve zmogljivosti po pridobitvi kvalifikacij za nadzornike in inšpektorje držav zastave bi se morali zagotoviti enaki konkurenčni pogoji med pomorskimi upravami in podpreti kvalitativna uspešnost ladij, ki plujejo pod zastavo države članice.

(10)Države članice bi morale uporabljati sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet) in storitve, določene z Direktivo 2002/59/ES 30 za spremljanje ladij, ki plujejo pod zastavo, pomorski nadzor in situacijsko zavedanje na morju.

(11)Z vzpostavitvijo in razvojem baze podatkov s ključnimi informacijami v elektronski obliki o ladjah, ki plujejo pod zastavo države članice, bi se morala podpreti večja izmenjava informacij, dodatno izboljšati preglednost delovanja visokokakovostne flote in omogočiti okrepljeno spremljanje obveznosti držav zastave za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med pomorskimi upravami.

(12)Ključne informacije, vključno z elektronskimi poročili in spričevali ladij po inšpekcijskih pregledih države zastave, bi morale biti na voljo vsem zadevnim organom in Komisiji za spremljanje in izboljšanje učinkovitosti pri izvajanju vseh vrst inšpekcijskih pregledov.

(13)Pri sistemu obvezne presoje držav članic IMO se na podlagi standardnega pristopna z vodenjem kakovosti ugotavlja, v kakšnem obsegu države članice izvajajo in izvršujejo obveznosti in odgovornosti države zastave, določene v obveznih konvencijah IMO, katerih pogodbenice so, s čimer se zagotavlja dosledno in učinkovito izvajanje instrumentov IMO, ki se uporabljajo, državam članicam pa pomaga izboljšati njihove zmogljivosti. Zato bi morale države članice še naprej dokazovati skladnost z obveznimi instrumenti IMO, kot se zahteva z Resolucijo A.1067(28) o okviru in postopkih za sistem presoj držav članic IMO, ki ga je skupščina IMO sprejela 4. decembra 2013.

(14)Država članica, ki je predmet presoje kot država zastave, bi morala Komisijo, ki ji pomaga Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA), ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 31 , povabiti k sodelovanju v vlogi opazovalke, da se zagotovi skladnost med presojo IMO in ocenami Komisije, ki jih pri svojih obiskih in v skladu s sistemom inšpekcijskih pregledov opravi EMSA v imenu Komisije za preverjanje izvajanja zakonodaje Unije o pomorski varnosti.

(15)Za dodatno izboljšanje kakovosti ladij, ki plujejo pod zastavo, in zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med pomorskimi upravami bi bilo treba pojasniti potrjevanje kakovosti upravnih postopkov v okviru sistema vodenja kakovosti v skladu s standardi ISO ali enakovrednimi standardi, da se vključijo vsi registri, tj. nacionalni (prvi) registri ali mednarodni (drugi ali čezmorski) registri, za katere je pristojna država članica kot država zastave. Poleg tega bi bilo treba pojasniti vse povezane dejavnosti, vključno z odgovornostmi, pooblastilom, medsebojnim odnosom in sredstvi za poročanje in komuniciranje vseh članov osebja države zastave, ki opravljajo preglede ali inšpekcijske preglede ali sodelujejo pri njih, ter tudi drugega osebja, ki pomaga pri opravljanju inšpekcijskih pregledov in ni zaposleno izključno pri pristojnem organu države članice ter lahko opravlja nekatere inšpekcijske preglede, razen statutarnih pregledov. Za zagotovitev neodvisnosti bi bilo treba dokumentirati neobstoj navzkrižja interesov pri vključenem osebju.

(16)Ocena in pregled sistema uspešnosti za države zastave na podlagi skupnih, preglednih, zanesljivih in objektivnih ključnih meril uspešnosti ter obstoječih podobnih sistemov bi morala vsem državam članicam pomagati pri njihovi stalni skladnosti in izboljševanju.

(17)Ustanoviti bi bilo treba skupino na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave, ki jo sestavljajo nacionalni organi držav članic, strokovnjaki iz držav zastave in inšpektorji, po potrebi pa tudi strokovnjaki iz zasebnega sektorja, za razprave o zadevah v zvezi z državami zastave, vključno s tehničnimi vprašanji, ter olajšanje izmenjave strokovnega znanja in informacij.

(18)Vzpostaviti bi bilo treba orodje za elektronsko poročanje za dodatno izboljšanje doslednega zbiranja ustreznih statističnih podatkov ter pomorskih podatkov in informacij držav članic.

(19)Da se omogoči ažurna uporaba določb te direktive, ki bo državam članicam v skladu z Direktivo omogočila izpolnjevanje njihovih obveznosti po mednarodnem pravu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s posodobitvijo Priloge. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 32 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(20)Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 33 . Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja Direktive 2009/21/ES v zvezi z enotnimi ukrepi za določitev minimalnih zahtev za ustrezne vire, sorazmerne z velikostjo in vrsto flote, ter za skupen usklajen sistem za merjenje uspešnosti izvajanja nalog držav zastave bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.

(21)Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) bi morala zagotavljati potrebno podporo za zagotovitev izvajanja Direktive 2009/21/ES.

(22)V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(23)Direktivo 2009/21/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/21/ES

Direktiva 2009/21/ES se spremeni:

(1)člen 3 se spremeni:

(a)točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) ,presoja IMO‘ pomeni presojo, opravljeno v skladu z določbami najnovejše različice Resolucije A.1067(28) (Okvir in postopki za sistem presoj držav članic IMO), ki jo je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO);“;

(b)dodajo se naslednje točke:

„(f),konvencije‘ pomenijo konvencije s protokoli in spremembami navedenih konvencij ter povezanimi obveznimi kodeksi v njihovi najnovejši različici, kot so opredeljene v členu 2(1) Direktive 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta 34 , razen Konvencije o delu v pomorstvu (MLC, 2006);

(g),Kodeks III‘ pomeni dela 1 in 2 Resolucije A.1070(28) (Kodeks o izvajanju instrumentov IMO), ki jo je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO), razen odstavkov 16.1, 18.1, 19, 29, 30, 31 in 32 dela 2;

(h),nadzornik države zastave‘ pomeni javnega uslužbenca, ki ga pristojni organ države članice ustrezno pooblasti za opravljanje pregledov in presoj v zvezi s statutarnimi spričevali ter ki dela izključno za navedeni pristojni organ in izpolnjuje zahtevo glede neodvisnosti iz člena 8(1);

(i),inšpektor države zastave‘ pomeni javnega uslužbenca, ki ga pristojni organ države članice ustrezno pooblasti za opravljanje dopolnilnih inšpekcijskih pregledov države zastave in ki dela izključno za navedeni pristojni organ ter izpolnjuje zahtevo glede neodvisnosti iz člena 8(1) in minimalna merila iz Priloge XI k Direktivi 2009/16/ES;

(j),drugo osebje, ki pomaga pri opravljanju inšpekcijskih pregledov‘ pomeni osebe, ki niso zaposlene izključno pri pristojnem organu države članice, ampak so z njim v pogodbenem razmerju, navedeni organ pa jih ustrezno pooblasti za opravljanje nekaterih inšpekcijskih pregledov, ki jih določi, razen statutarnih pregledov, pri čemer navedene osebe izpolnjujejo merila za komunikacijo, kvalifikacije in neodvisnost iz člena 8(1);

(k),dopolnilni inšpekcijski pregled države zastave‘ pomeni inšpekcijski pregled na ladji, na podlagi katerega se ne izda spričevalo;

(j) ,USPS‘ pomeni najnovejšo različico Resolucije A.1156(32) (Smernice za preglede v okviru usklajenega sistema za pregled in izdajo spričeval) iz leta 2021, ki jo je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO);“;

(2)v členu 4 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Preden se ladji, ki ji je bila dodeljena pravica za plovbo pod zastavo države članice, dovoli, da začne obratovati, zadevna država članica zagotovi, da je zadevna ladja skladna z mednarodnimi pravili in predpisi, ki se uporabljajo. Država članica na podlagi poročil o inšpekcijskih pregledih in spričeval, ki jih vsebuje baza podatkov iz člena 6a, preveri zlasti evidenco o varnosti ladje. Po potrebi se posvetuje s predhodno državo zastave, da bi ugotovila, ali so morebitne pomanjkljivosti ali vprašanja glede varnosti, ki jih je ta odkrila, še vedno nerešena.“;

(3)vstavijo se naslednji členi 4a do 4c:

„Člen 4a

Varnost ladij, ki plujejo pod zastavo države članice

1.    Države članice v mednarodnem pomorskem prevozu v celoti uporabljajo obvezne določbe o državah zastave, določene v konvencijah IMO, v skladu s pogoji in v zvezi z ladjami, navedenimi v konvencijah, pa tudi Kodeks III iz Priloge k tej direktivi, razen odstavkov 16.1 in 18.1 ter odstavkov 19, 29, 30, 31 in 32 dela 2.

2.    Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti ladij, ki lahko plujejo pod njihovo zastavo, z mednarodnimi predpisi in standardi. Navedeni ukrepi vključujejo:

(a)prepoved plovbe ladjam, dokler takšne ladje ne morejo izpluti na morje v skladu z zahtevami mednarodnih pravil in standardov;

(b)zagotavljanje, da so bile ladje, ki lahko plujejo pod njihovo zastavo, pregledane v skladu s smernicami za preglede v okviru usklajenega sistema za pregled in izdajo spričeval (USPS), ter

(c)opravljanje dopolnilnih inšpekcijskih pregledov države zastave v zvezi z ladjami za preverjanje, ali dejansko stanje ladje ustreza izdanim spričevalom.

3.Države članice zagotovijo odpravo pomanjkljivosti, ki se potrdijo ali ugotovijo z inšpekcijskim pregledom, opravljenim v skladu z odstavkom 2, točka (c).

4.Inšpektor države zastave po zaključku inšpekcijskega pregleda pripravi poročilo na podlagi Priloge IX k Direktivi 2009/16/ES.“

„Člen 4b

Zahteve za varnost in preprečevanje onesnaževanja

1. Vsaka država članica zagotovi, da ima njena uprava ustrezne vire, sorazmerne z velikostjo in vrsto njene flote, zlasti za izpolnjevanje obveznosti iz člena 4a in odstavkov 2 in 3 tega člena.

2. Vsaka država članica zagotovi nadzor nad dejavnostmi nadzornikov države zastave, inšpektorjev države zastave in priznanih organizacij ter sodeluje v sistemu EU za nadzor nad priznanimi organizacijami, ki ga določi skupina na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave iz člena 9a(1).

3. Vsaka država članica razvije ali vzdržuje pregled načrtovanja in zmogljivost za sprejemanje tehničnih odločitev, sorazmerno z velikostjo in vrsto svoje flote.

4. Za zagotovitev usklajenosti dopolnilnih inšpekcijskih pregledov države zastave iz člena 4a(2), točka (c), Komisija po posvetovanju s skupino na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave iz člena 9a(1) sprejme izvedbene akte za opredelitev enotnih ukrepov za določitev minimalnih zahtev za izvajanje obveznosti iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 10(2).“

„Člen 4c

Skupna krepitev zmogljivosti osebja države zastave

1. Države članice zagotovijo, da je osebje, ki je odgovorno za preglede, inšpekcijske preglede in presoje ladij in podjetij ali jih opravlja, vključeno v sistem iz odstavka 2.

2. Komisija v posvetovanju s skupino na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave iz člena 9a(1) razvije skupen sistem krepitve zmogljivosti (po pridobitvi kvalifikacij na nacionalni ravni) za nadzornike in inšpektorje držav zastave, ki so države članice, ter ga posodablja ob upoštevanju novih tehnologij in novih ali dodatnih obveznosti, ki izhajajo iz ustreznih mednarodnih instrumentov.“;

(4)člen 5 se spremeni:

(a)edini odstavek člena se oštevilči in postane odstavek 1;

(b)doda se naslednji odstavek 2:

35 „2. Države članice razvijejo in izvajajo ustrezen program nadzora in spremljanja, v okviru katerega se po potrebi uporablja sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij (v nadaljnjem besedilu: SafeSeaNet) iz člena 22a(3) Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Priloge III k navedeni direktivi za zagotavljanje pravočasnega odziva na primere iz odstavka 1 tega člena ter na varnostne incidente in domnevno onesnaževanje.“;

(5)člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Elektronske informacije in izmenjava

1.Države članice zagotovijo, da se vsaj naslednje informacije v zvezi z ladjami, ki plujejo pod njihovo zastavo, hranijo in so dostopne v elektronski obliki, združljivi in interoperabilni z bazami podatkov Unije na področju pomorske varnosti:

(a)podrobnosti o ladji (ime, številka IMO, itd.);

(b)statutarna spričevala (celotna, vmesna ali začasna), vključno z datumi pregledov, morebitnih dodatnih in dopolnilnih pregledov ter presoj;

(c)identifikacija priznanih organizacij, vključenih v postopek izdaje spričeval in klasifikacije ladij;

(d)identifikacija pristojnega organa, ki je pregledal ladjo v skladu z določbami o pomorski inšpekciji države pristanišča, in datumi inšpekcijskih pregledov;

(e)rezultat inšpekcijskih pregledov v okviru pomorske inšpekcije države pristanišča (pomanjkljivosti: da ali ne; zadržanje: da ali ne);

(f)identifikacija ladij, ki so v zadnjih 12 mesecih prenehale pluti pod zastavo zadevne države članice;

(g)poročila, pripravljena po inšpekcijskem pregledu države zastave ali pregledu, opravljenem v skladu s členom 4a(2), točka (b) ali (c).

2. Informacije se posredujejo v inšpekcijsko bazo podatkov iz člena 6a. Kopija poročila se predloži tudi poveljniku.“;

(6)vstavi se naslednji člen 6a:

„Člen 6a

Inšpekcijska baza podatkov

1. Komisija razvije, vzdržuje in posodablja inšpekcijsko bazo podatkov, ki vsebuje informacije iz člena 6. Vse države članice so povezane s to bazo podatkov. Navedena baza podatkov temelji na inšpekcijski bazi podatkov iz člena 24 Direktive 2009/16/ES in ima podobne funkcije.

2. Države članice zagotovijo, da se informacije v zvezi z inšpekcijskimi pregledi, opravljenimi v skladu s to direktivo, vključno z informacijami o pomanjkljivostih, po pripravi poročil iz člena 4a(4) brez odlašanja prenesejo v inšpekcijsko bazo podatkov.

3. Komisija zagotovi, da je na podlagi inšpekcijskih podatkov, ki jih zagotovijo države članice, v inšpekcijski bazi podatkov mogoče pridobiti vse ustrezne podatke v zvezi z izvajanjem te direktive.

36 4. Države članice imajo dostop do vseh informacij, shranjenih v inšpekcijski bazi podatkov iz odstavka 1 tega člena, in iz inšpekcijskega sistema iz Direktive 2009/16/ES. Ta direktiva ne preprečuje izmenjave takih informacij med ustreznimi pristojnimi organi v državah članicah in med njimi, s Komisijo ali Evropsko agencijo za pomorsko varnost (EMSA), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta.

5. Države članice zagotovijo, da se statutarna spričevala iz člena 6(1), točka (b), elektronsko prenesejo v inšpekcijsko bazo podatkov iz odstavka 1 tega člena z uporabo funkcionalnih in tehničnih specifikacij za harmoniziran vmesnik za elektronsko poročanje iz člena 24a Direktive 2009/16/ES.“;

(7)člen 7 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 7

Spremljanje skladnosti s predpisi in uspešnosti držav članic

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se vsaj enkrat vsakih sedem let opravi presoja IMO v zvezi z njihovimi upravami, ter objavijo rezultat presoje in morebitne popravne ukrepe v globalnem integriranem pomorskem informacijskem sistemu (GISIS), ki ga je vzpostavila IMO. Te informacije tudi javno objavijo v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo o zaupnosti.

2. Države članice zagotovijo, da se Komisiji, ki ji pomaga EMSA, dovoli sodelovati pri postopku presoje IMO kot opazovalka ter da se poročilo o presoji in informacije o naknadnih sprejetih ukrepih nemudoma dajo na voljo Komisiji.

37 3. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja te direktive ter spremljanje splošnega izpolnjevanja skladnosti države zastave in delovanja sistema EU za nadzor nad priznanimi organizacijami Komisija zbira potrebne informacije in opravlja obiske v državah članicah v skladu s členom xx Uredbe (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o EMSA, ki jo je treba sprejeti].“;

(8)člen 8 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Vsaka država članica izvaja in vzdržuje sistem vodenja kakovosti, ki vključuje vse registre, za katere je pristojna, za vse dejavnosti svoje uprave, povezane z državo zastave. Tovrsten sistem vodenja kakovosti se certificira v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi kakovosti.

Sistem vodenja kakovosti vključuje opredeljene odgovornosti, pooblastila in medsebojne odnose vseh članov osebja države zastave, vključno z drugim osebjem, ki pomaga pri opravljanju inšpekcijskih pregledov z upravljanjem, opravljanjem in preverjanjem dela, ki se nanaša in vpliva na varnost in preprečevanje onesnaževanja. Take odgovornosti se dokumentirajo, pri čemer se navedeta vrsta in obseg inšpekcijskega dela, ki ga lahko opravlja drugo osebje, ki pomaga pri opravljanju inšpekcijskih pregledov, ter določi način, kako tako osebje komunicira in poroča.

Vsaka država članica zagotovi, da je drugo osebje, ki pomaga pri opravljanju inšpekcijskih pregledov, izobraženo, usposobljeno in nadzorovano sorazmerno z nalogami, za katere je pooblaščeno.

Vsi člani osebja, ki opravijo pregled ali inšpekcijski pregled, podpišejo izjavo o neobstoju navzkrižja interesov, ki potrjuje njihovo neodvisnost v zvezi s predvidenim delom in ki ga hrani pristojni organ države članice.“;

(b)dodajo se naslednji odstavki:

„2a. Države članice letno ocenijo svojo uspešnost in opredelijo področja za morebitne izboljšave na podlagi rezultatov dejavnosti, opravljenih v okviru sistema vodenja kakovosti iz odstavka 1 tega člena, ter uspešnosti izvajanja nalog države zastave iz odstavka 2b tega člena in člena 7.

2b. Za zagotovitev skupnega in usklajenega sistema uspešnosti za potrebe odstavka 2a Komisija po posvetovanju s skupino na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave iz člena 9a(1) sprejme izvedbene akte za opredelitev podrobnosti za revidiran sistem uspešnosti izvajanja nalog iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s členom 10(2).

Pri ukrepih za oceno uspešnosti izvajanja nalog držav zastave se med drugim upoštevajo rezultati inšpekcijskih pregledov države zastave, število zadržanj na podlagi pomorske inšpekcije države pristanišča, statistični podatki o nesrečah, postopki komuniciranja in obveščanja, letni statistični podatki o izgubah (razen konstruktivne popolne izgube) in po potrebi drugi kazalniki uspešnosti, da se ugotovi, ali so osebje, viri in upravni postopki ustrezni za izpolnjevanje obveznosti države zastave.

2c. Komisija na javnem spletnem mestu objavi in posodablja informacije o uspešnosti izvajanja nalog držav zastave.“;

(9)člen 9 se črta;

(10)vstavita se naslednja nova člena:

„Člen 9a

Skupina na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave

1. Komisija ustanovi skupino na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave za razpravo o vprašanjih, povezanih z državami zastave, in olajšanje izmenjave izkušenj med nacionalnimi organi držav članic, strokovnjaki in inšpektorji držav zastave, po potrebi pa tudi strokovnjaki iz zasebnega sektorja.

Skupino na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave sestavljajo predstavniki držav članic in Komisije, ki ji pomaga EMSA.

Skupina sprejme svoj poslovnik.

2. Skupina na visoki ravni za zadeve v zvezi z državami zastave med drugim opravlja naslednje naloge:

(a)pripravlja priporočila za skupen pristop k inšpekcijskim pregledom države zastave ter postopke in smernice za nadzor ladij;

(b)pomaga Komisiji pri razvoju skupne oblike poročanja, vključno s časovnim razporedom inšpekcijskih pregledov države zastave/spremljanja priznanih organizacij;

(c)pomaga Komisiji pri razvoju tehnične metode za opredelitev ustreznih virov, sorazmernih z velikostjo in vrsto flote, iz člena 4b;

(d)pomaga Komisiji pri opredelitvi ukrepov, ki se lahko pripravijo za izboljšanje krepitve zmogljivosti iz člena 4c, zlasti v zvezi s posodabljanjem znanja o spremembah konvencij in znanja na podlagi novih tehnologij;

(e)razvija in izvaja sistem nadzora in spremljanja priznanih organizacij EU iz člena 7;

(f)zagotavlja smernice za uporabo informacij iz ustreznih baz podatkov Unije s področja pomorstva za pripravo inšpekcijskih pregledov države zastave/spremljanja priznanih organizacij, da se poveča učinkovitost uporabe/združevanja virov za spremljanje priznanih organizacij, na primer po prednostnih področjih;

(g)pomaga Komisiji pri tehničnem razvoju meril uspešnosti iz člena 8(2b);

(h)pomaga Komisiji pri razvoju smernic, predlog in podobnih dokumentov za obveznosti poročanja iz člena 9b;

(i)pomaga pri analizi uspešnosti izvajanja nalog držav zastave, presoj sistema vodenja kakovosti in presoj IMO s primerjavo ugotovitev in nadaljnjih ukrepov za opredelitev dobrih praks;

(j)pomaga Komisiji pri opredelitvi ukrepov, ki se lahko pripravijo za določitev:

(i)usklajenih postopkov za uporabo izjem in njihovih ustreznic, ki se uporabljajo v skladu s konvencijami IMO;

(ii)usklajene razlage vprašanj, za katera so pristojne uprave iz konvencij;

(iii)enotne razlage določb iz konvencij.“

„Člen 9b

Informacije in podatki

Komisija vzpostavi orodje za elektronsko poročanje za zbiranje informacij in podatkov držav članic v zvezi s to direktivo. Države članice Komisijo redno in vsaj enkrat letno obveščajo o naslednjem:

(a)v zvezi z upravljanjem zahtev za varnost in preprečevanje onesnaževanja:

(i) velikosti in starosti flote, ki pluje pod njihovo zastavo, z vidika števila in bruto ton konvencionalnih ladij; 

(ii)številu inšpektorjev/nadzornikov/revizorjev države zastave in drugih članov osebja, ki pomaga pri opravljanju inšpekcijskih pregledov; 

(iii)številu pregledov, inšpekcijskih pregledov in presoj, ki so jih opravile kot države zastave;

(iv)številu ladij, ki prevzamejo zastavo, in ladij, ki spremenijo zastavo, po vrsti ladij in državi izvora ali namembni državi;

(b)v zvezi z vodenjem kakovosti in presojami:

(i)načrtovanih ali potrjenih datumih za presojo IMO; 

(ii)načrtovanih ali potrjenih datumih za presojo sistema vodenja kakovosti ter področju uporabe certifikacije sistema vodenja kakovosti;

(c)v zvezi s prenosom pooblastila:

(i)pooblaščenih priznanih organizacijah, prenesenih nalogah in spričevalih, izdanih v imenu države članice.“;

(11)člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(12)vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Delegirani akti

V skladu s členom 10b se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s spremembami Priloge 1 za upoštevanje novih določb in zavez, povezanih z državami zastave, ki se oblikujejo na mednarodni ravni, zlasti v IMO.

Spremembe konvencij IMO in Kodeksa o izvajanju instrumentov IMO (Kodeks III) se lahko izključijo s področja uporabe te direktive v skladu s členom 5(2) Uredbe (ES) št. 2099/2002.“;

(13)vstavi se naslednji člen 10b:

„Člen 10b

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10a se prenese na Komisijo za obdobje pet let od [xx] 202X. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz člena 10a lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 10a, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“;

(14)besedilo iz Priloge k tej direktivi se doda k Direktivi 2009/21/ES kot Priloga.

Člen 2

Prenos

1.Države članice do [Urad za publikacije: vstaviti datum: eno leto od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembi] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise ter upravne določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog nanaša 

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 38  

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa ◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji 

1.4.2.Specifični cilji 

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL [n. r.]

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 39   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija prek

–◻    izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

◻ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
Proračunske posledice, ki presegajo sedanji večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled in ne posegajo v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.  

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunske posledice, ki presegajo sedanji večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled in ne posegajo v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

3.2.2.Ocenjene posledice za odobritve za EMSA 

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

zneski v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

3.2.3.Ocenjene posledice za človeške vire EMSA 

3.2.3.1.Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno). Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

Proračunske posledice, ki presegajo sedanji večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled in ne posegajo v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

Potrebe po osebju (EPDČ):

Proračunske posledice, ki presegajo sedanji večletni finančni okvir, predstavljajo okvirni pregled in ne posegajo v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

EMSA bo priprave na zaposlovanje začela takoj po sprejetju predloga. Ocena stroškov temelji na predpostavki, da bosta od 1. julija 2025 zaposlena 2 EPDČ. Zato je treba v prvem letu pokriti le 50 % stroškov za človeške vire.

3.2.3.2.Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v celih številkah (ali na največ eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote EPDČ bi bilo treba vključiti v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–☑    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 48 .

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    UL L 131, 28.5.2009, str. 132.

(2)    Konvencija UNCLOS je bila podpisana leta 1982. Evropska unija jo je ratificirala leta 1984 – https://www.un.org/Depts/los/convention_agreements/texts/unclos/UNCLOS-TOC.htm.

(3)    Medtem ko sta jurisdikcija in izvrševanje na ladji odvisni od države zastave, pravila in predpise na mednarodni ravni oblikuje Mednarodna pomorska organizacija (www.imo.org). IMO je specializirana agencija Združenih narodov; vse države članice EU so članice IMO. Evropska unija ni članica, Komisija pa ima med drugim status opazovalke kot medvladna organizacija.

(4)    Mednarodna pravila vključujejo na primer Mednarodno konvencijo o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS, 1974), Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL, 1973/1978), standarde za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje (STCW), Mednarodno konvencijo o tovornih črtah iz leta 1966, Konvencijo o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenju na morju iz leta 1972 (COLREG, 1972) itd. Pravila v zvezi z delovnimi in življenjskimi razmerami na ladjah določa druga agencija ZN, tj. Mednarodna organizacija dela (MOD).

(5)    Pojem „varnost“ na splošno vključuje varnost, zaščito in preprečevanje onesnaževanja.

(6)    Imajo vsa ustrezna spričevala, ki jih izda država zastave za zadevno vrsto ladje, preden začnejo obratovati.

(7)    „Država zastave“ plovila je jurisdikcija, po zakonodaji katere je plovilo registrirano, oziroma odraža državno pripadnost plovila. Konvencija UNCLOS določa, da lahko ladja pluje pod eno zastavo ene same države in je podrejena izključni jurisdikciji te države zastave, ki je pristojna za njeno delovanje in skladnost z zahtevami glede varnosti in varstva okolja.

(8)    UL L 131, 28.5.2009, str. 114.

(9)    Kot zahteva harmonizirani sistem za pregled in izdajo spričeval (HSSC, Resolucija IMO A.1140(31), 2019).

(10)    Ladja se lahko zavaruje samo, če ima taka statutarna varnostna spričevala; brez zavarovanja ladja običajno ne more pluti.

(11)    Uredba (ES) št. 391/2009 in Direktiva 2009/15/ES.

(12)    UL C 466, 7.12.2022, str. 24.

(13)    Vendar IMO nima izvršilnih pooblastil.

(14)    Direktiva 2013/54/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o nekaterih odgovornostih države zastave za zagotovitev skladnosti s Konvencijo o delovnih standardih v pomorstvu iz leta 2006 in njenega izvrševanja (UL L 329, 10.12.2013, str. 1).

(15)    Ustanovljenim z Direktivo 2002/59/ES.

(16)    Direktiva (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L 315, 30.11.2017, str. 61).

(17)    UL L 131, 28.5.2009, str. 57.

(18)    UL L 131, 28.5.2009, str. 114.

(19)    Uredba (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11) in Direktiva 2009/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).

(20)    Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(21)    UL L 208, 5.8.2002, str. 1.

(22)    Direktiva (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L 315, 30.11.2017, str. 61)

(23)    Zadeva je formalno in pravno v izključni pristojnosti Unije, kot je priznana s Sklepom Sveta 2013/268/EU, v katerem je določeno stališče Unije, ki so ga morale države članice upoštevati v IMO leta 2013, ko je bil dosežen dogovor o Kodeksu III in presoji IMO.

(24)    SWD(2018) 232 final.

(25)    SWD(2018) 228 final.

(26)    EMSA take obiske izvaja v okviru svojih osnovnih nalog na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost, zato dodatni stroški predvidoma ne bodo nastali.

(27)    UL C , , str. .

(28)    UL C , , str. .

(29)    Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in o spremembi Direktive Sveta 1999/35/ES in Direktive 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 131, 28.5.2009, str. 114)

(30)    Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(31)    Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(32)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(33)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(34)    Direktiva 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišča (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(35)    Direktiva 2002/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet ter o razveljavitvi Direktive Sveta 93/75/EGS (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(36)    Uredba (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(37)    Uredba (EU) xx/xx Evropskega parlamenta in Sveta … [uredba o EMSA].

(38)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(39)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(40)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(41)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(42)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(43)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(44)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(45)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(46)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(47)    Zlasti za sredstva kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(48)    Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(49)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2023

COM(2023) 272 final

PRILOGA

k

Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta

o spremembi Direktive 2009/21/ES o skladnosti z zahtevami države zastave

{SEC(2023) 210 final} - {SWD(2023) 165 final} - {SWD(2023) 166 final}

PRILOGA

„PRILOGA

Resolucija A.1070(28)

(sprejeta 4. decembra 2013)

KODEKS O IZVAJANJU INSTRUMENTOV IMO (KODEKS III)

DEL 1 – SKUPNA PODROČJA

Cilj

1.Cilj tega kodeksa je okrepiti svetovno pomorsko varnost in varstvo
morskega okolja ter pomagati državam pri izvajanju instrumentov Organizacije.

2.Posamezne države obravnavajo ta kodeks v skladu z lastnimi okoliščinami in bi morale biti
zavezane izvajanju samo tistih instrumentov, katerih vlade pogodbenice
ali pogodbene stranke so. Nekatere države imajo lahko zaradi geografskih značilnosti ali okoliščin
večjo vlogo kot države zastave in manjšo kot države pristanišča ali obalne države, medtem ko imajo lahko druge
večjo vlogo kot obalne države ali države pristanišča in manjšo kot države zastave.

Strategija

3.    Za izpolnitev cilja tega kodeksa se državi priporoča, naj:

(1) razvije splošno strategijo za zagotovitev, da izpolni svoje mednarodne obveznosti in odgovornosti kot država zastave, država pristanišča in obalna država;

(2) določi metodologijo za spremljanje in ocenjevanje, ali strategija zagotavlja učinkovito izvajanje in izvrševanje ustreznih obveznih mednarodnih instrumentov, ter

(3) stalno pregleduje strategijo za doseganje, ohranjanje in izboljšanje splošne organizacijske uspešnosti in zmogljivosti kot država zastave, država pristanišča in obalna država.

Splošno

4.V skladu s splošnimi določbami mednarodnega pogodbenega prava in konvencij IMO bi morale biti države
odgovorne za razglasitev zakonov in drugih predpisov ter sprejetje vseh drugih ukrepov, ki so
potrebni, da postanejo ti instrumenti polno in celovito veljavni, da se zagotovi varstvo življenja
na morju in morskega okolja.

5.S sprejetjem ukrepov za preprečevanje, zmanjševanje in nadzor nad onesnaževanjem morskega
okolja države s svojim ravnanjem ne bi smele neposredno ali posredno prenesti škode ali nevarnosti
z enega območja na drugo ali spremeniti eno vrsto onesnaževanja v drugo.

Področje uporabe

6.Kodeks je namenjen obravnavi vidikov, potrebnih za to, da vlada pogodbenica
ali pogodbena stranka zagotovi polno in celovito veljavnost določb mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo in
katerih vlada pogodbenica ali pogodbena stranka je, v zvezi z:

(1) varstvom človeškega življenja na morju;

(2) preprečevanjem onesnaževanja z ladij;

(3) standardi za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov;

(4) tovornimi črtami;

(5) izmeritvijo ladij ter

(6) pravili za izogibanje trčenju na morju.

7.Pri razvoju politik, zakonodaje, povezanih pravil in predpisov ter upravnih določb za
izvajanje in izvrševanje navedenih obveznosti in odgovornosti države
bi bilo treba upoštevati in obravnavati naslednja področja:

(1) jurisdikcijo;

(2) organizacijo in pristojnost;

(3) zakonodajo, pravila in predpise;

(4) razglasitev obveznih mednarodnih instrumentov, pravil in predpisov, ki se uporabljajo;

(5) ureditev izvrševanja;

(6) funkcije nadzora, pregleda, inšpekcijskega pregleda, presoje, preverjanja, potrjevanja in izdajanja spričeval;

(7) izbor, priznavanje, pooblastitev, opolnomočitev in spremljanje priznanih organizacij, kot je primerno, in imenovanih nadzornikov;

(8) preiskave, o katerih je treba poročati Organizaciji, ter

(9) poročanje Organizaciji in drugim upravam.

Začetni ukrepi

8.Kadar za državo začne veljati nov ali spremenjen instrument Organizacije,
bi morala imeti vlada navedene države možnost, da izvaja in izvršuje določbe instrumenta
na podlagi ustrezne nacionalne zakonodaje ter zagotovi potrebno
infrastrukturo za izvajanje in izvrševanje. To pomeni, da bi morala imeti vlada
države:

(1) sposobnost, da razglasi zakone, ki omogočajo učinkovito jurisdikcijo in nadzor nad upravnimi, tehničnimi in socialnimi vidiki ladij, ki plujejo pod njeno zastavo, ter zlasti zagotavljajo pravno podlago za splošne zahteve za registre, inšpekcijski pregled ladij, zakone o varnosti in preprečevanju onesnaževanja, ki se uporabljajo za takšne ladje, ter sprejemanje povezanih predpisov;

(2) pravno podlago za izvrševanje svojih nacionalnih zakonov in drugih predpisov,
vključno s povezanimi preiskovalnimi in kazenskimi postopki, ter

(3) zadostno osebje s strokovnim znanjem s področja pomorstva za pomoč pri
razglasitvi potrebnih nacionalnih zakonov in izpolnjevanju vseh
odgovornosti države, vključno s poročanjem v skladu z
ustreznimi konvencijami.

Sporočanje informacij

9.Država bi morala vsem zadevnim stranem sporočiti svojo strategijo iz odstavka 3,
vključno z informacijami o nacionalni zakonodaji.

Evidence

10.Po potrebi bi bilo treba vzpostaviti in voditi evidence za zagotovitev dokazil
o izpolnjevanju zahtev in učinkovitem delovanju države. Ohranjati bi bilo treba njihovo
berljivost, enostavno prepoznavnost in dostopnost. Vzpostaviti bi bilo treba dokumentiran postopek za
opredelitev potrebnih kontrol za identifikacijo, hranjenje, zaščito, priklic, čas hrambe in
razpolaganje z evidencami.

Izboljševanje

11.Države bi morale stalno izboljševati ustreznost ukrepov, sprejetih
za zagotovitev veljavnosti konvencij in protokolov, ki so jih sprejele. Izboljševanje
bi bilo treba po potrebi zagotavljati s strogo in učinkovito uporabo in izvrševanjem nacionalne
zakonodaje ter spremljanjem skladnosti.

12.Države bi morale spodbujati kulturo, ki zagotavlja možnosti za izboljšanje
uspešnosti dejavnosti za pomorsko varnost in varstvo okolja, med drugim s:

(1) programi nadaljnjega usposabljanja v zvezi z varnostjo in preprečevanjem onesnaževanja;

(2) regionalnimi in nacionalnimi vajami na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja, pri katerih sodelujejo najrazličnejše nacionalne, regionalne in mednarodne organizacije, povezane s pomorstvom, podjetja in pomorščaki, ter

(3) uporabo mehanizmov nagrad in spodbud za ladjarske družbe in pomorščake v zvezi z izboljšanjem varnosti in preprečevanja onesnaževanja.

13.Države bi morale tudi sprejeti ukrepe za ugotavljanje in odpravljanje vzrokov morebitnih
neskladnosti, da bi preprečile njihovo ponavljanje, vključno s:

(1) pregledom in analizo neskladnosti;

(2) izvajanjem potrebnih popravnih ukrepov ter

(3) pregledom sprejetih popravnih ukrepov.

14.Države bi morale določiti ukrepe, potrebne za odpravo vzrokov morebitnih
neskladnosti, da bi se jim izognili.

DEL 2 – DRŽAVE ZASTAVE

15.Države zastave bi morale za učinkovito izpolnjevanje svojih odgovornosti in obveznosti:

(1) s sprejetjem nacionalne zakonodaje in smernic izvajati politike za pomoč pri izvajanju in izvrševanju zahtev vseh konvencij in protokolov o varnosti in preprečevanju onesnaževanja, katerih pogodbenice so, ter

(2) po potrebi določiti odgovornosti v svojih upravah za posodabljanje in revizijo ustreznih sprejetih politik.

16.Države zastave bi morale zagotoviti ustrezne vire in postopke za upravljanje programa varnosti in varstva okolja, ki bi moral vključevati vsaj:

(1) upravna navodila za izvajanje mednarodnih pravil in predpisov, ki se uporabljajo, ter za razvoj in razširjanje razlagalnih nacionalnih predpisov, ki so morda potrebni, vključno s spričevali, ki jih izda klasifikacijski zavod, priznan v državi zastave v skladu z določbami pravila XI-1/1 konvencije SOLAS, in ki jih država zastave zahteva za dokazovanje izpolnjevanja zahtev glede strukturnih, mehanskih, električnih elementov in/ali drugih zahtev iz mednarodne konvencije, katere podpisnica je, ali izpolnjevanja zahteve iz nacionalnih predpisov države zastave;

(2) skladnost z zahtevami mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo, na podlagi uporabe programa presoj in inšpekcijskih pregledov, neodvisnega od vseh upravnih organov, ki izdajajo zahtevana spričevala in ustrezno dokumentacijo, in/ali od vsakega subjekta, ki ga je država pooblastila za izdajo potrebnih spričeval in ustrezne dokumentacije;

(3) skladnost z zahtevami v zvezi z mednarodnimi standardi za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov. To med drugim vključuje:

(1) usposabljanje in ocenjevanje usposobljenosti pomorščakov in izdajanje spričeval za pomorščake;

(2) spričevala in overitve, ki natančno odražajo usposobljenost pomorščakov, ob uporabi ustrezne terminologije in izrazov, ki so identični tistim iz morebitnega dokumenta o minimalnem številu članov posadke za varno plovbo, ki se izda za ladjo;

(3) nepristransko preiskavo vsake prijavljene napake, ki jo z ravnanjem ali opustitvijo storijo imetniki spričeval ali overitev, ki jih izda država, in ki lahko predstavlja neposredno grožnjo za življenje ali premoženje na morju ali morsko okolje;

(4) ureditve za odvzem, začasni odvzem ali razveljavitev spričeval ali overitev, ki jih izda država, kadar je utemeljena ali potrebna za preprečevanje goljufij, ter

(5) upravne ureditve, vključno z ureditvami, ki vključujejo dejavnosti usposabljanja, ocenjevanja in izdajanja spričeval v okviru pristojnosti druge države, na podlagi katerih država zastave sprejme odgovornost za zagotavljanje usposobljenosti poveljnikov, častnikov in drugih pomorščakov na ladjah, ki lahko plujejo pod njeno zastavo;

(4) izvajanje preiskav nesreč ter ustrezno in pravočasno obravnavanje primerov ladij z ugotovljenimi pomanjkljivostmi ter

(5) razvoj, dokumentiranje in zagotavljanje smernic v zvezi z zahtevami iz ustreznih mednarodnih instrumentov, ki ustrezajo zahtevam uprave.

17.    Država zastave bi morala zagotoviti, da imajo ladje, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, ustrezno in učinkovito število članov posadke, ob upoštevanju ustreznih in veljavnih ukrepov, kot so načela minimalnem številu članov posadk na ladjah za varno plovbo, ki jih je sprejela Organizacija.

Prenos pooblastila

18.Izključno za ladje, ki lahko plujejo pod zastavo države, bi morala država zastave, ki pooblasti priznano organizacijo, da v njenem imenu opravlja preglede, inšpekcijske preglede in presoje, izdaja spričevala in dokumente, označuje ladje in opravlja drugo statutarno delo, ki se zahteva na podlagi konvencij Organizacije ali nacionalne zakonodaje, urediti tako pooblastitev v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo, iz obveznih mednarodnih instrumentov, da:

(1) preveri, ali ima priznana organizacija na voljo ustrezne vire v zvezi s tehničnimi, upravljavskimi in raziskovalnimi zmogljivostmi za opravljanje dodeljenih nalog v skladu z zahtevanimi standardi za priznane organizacije, ki delujejo v imenu uprave, opredeljenimi v ustreznih instrumentih Organizacije;

(2) utemelji pooblastitev na uradnem pisnem sporazumu med upravo in priznano organizacijo, ki vključuje vsaj elemente iz ustreznih instrumentov Organizacije ali enakovredne pravne ureditve in lahko temelji na vzorčnem sporazumu za pooblastitev priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave;

(3) izda specifična navodila z opisom ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru, da se za določeno ladjo ugotovi, da ne more izpluti na morje brez nevarnosti za samo ladjo oziroma njeno posadko ali da predstavlja nerazumno grožnjo morskemu okolju;

(4) priznani organizaciji zagotovi vse ustrezne instrumente nacionalnega prava in njihove razlage, s katerimi se zagotovi veljavnost določb konvencij, ter izključno za ladje, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, navede, ali kateri dodatni standardi uprave kakor koli presegajo zahteve konvencij, ter

(5) zahteva, da priznana organizacija vodi evidence, ki upravi zagotavlja podatke za pomoč pri razlaganju zahtev iz mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo.

19.Država zastave ne bi smela zahtevati, da priznana organizacija za ladje, ki niso ladje, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, uporablja zahteve v zvezi s pravili, zahtevami ali postopki za klasifikacijo ali izvajanjem drugih postopkov za izdajo statutarnih spričeval, ki presegajo zahteve konvencij in obvezne instrumente Organizacije.

20.Država zastave bi morala vzpostaviti program nadzora z ustreznimi viri za spremljanje priznanih organizacij in komuniciranje z njimi ali sodelovati pri takem programu za zagotovitev, da v celoti izpolni svoje mednarodne obveznosti, tako da:

(1) v skladu s svojo pristojnostjo opravlja dopolnilne preglede za zagotovitev, da ladje, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, dejansko izpolnjujejo zahteve mednarodnih instrumentov, ki se uporabljajo;

(2) opravlja dopolnilne preglede, ki se ji zdijo potrebni za zagotovitev, da ladje, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, izpolnjujejo nacionalne zahteve, ki dopolnjujejo obvezne mednarodne zahteve, ter

(3) zagotovi osebje, ki ima ustrezno znanje o pravilih in predpisih države zastave in priznanih organizacij ter je na voljo za opravljanje učinkovitega nadzora nad priznanimi organizacijami.

21.Država zastave, ki imenuje nadzornike za opravljanje pregledov, presoj in inšpekcijskih pregledov v njenem imenu, bi morala taka imenovanja po potrebi urediti v skladu s smernicami iz odstavka 18, zlasti pododstavkov 3 in 4.

Izvrševanje

22.Država zastave bi morala sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da ladje, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, ter subjekti in osebe pod njeno pristojnostjo upoštevajo mednarodna pravila in standarde, s čimer bi zagotovila izpolnjevanje svojih mednarodnih obveznosti. Takšni ukrepi bi morali med drugim vključevati:

(1) prepoved plovbe ladjam, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, dokler takšne ladje ne morejo izpluti na morje v skladu z zahtevami mednarodnih pravil in standardov;

(2) redne inšpekcijske preglede ladij, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, za preverjanje, ali dejansko stanje ladje in njene posadke ustreza izdanim spričevalom;

(3) da nadzornik med rednim inšpekcijskim pregledom iz pododstavka 2 zagotovi, da so pomorščaki, dodeljeni ladjam, seznanjeni s:

(1) svojimi posebnimi nalogami ter

(2) ladijsko ureditvijo, napravami, opremo in postopki;

(4) zagotovitev, da lahko vsi zaposleni na ladji učinkovito usklajujejo svoje dejavnosti v izrednih razmerah in pri opravljanju funkcij, ki so bistvene za varnost ali preprečevanje ali zmanjševanje onesnaževanja;

(5) določitev ustrezno strogih kazni v nacionalnih zakonih in drugih predpisih za odvračanje ladij, ki plujejo pod zastavo zadevne države, od kršitev mednarodnih pravil in standardov;

(6) uvedbo postopkov – po zaključku preiskave – zoper ladje, ki lahko plujejo pod zastavo zadevne države ter so kršile mednarodna pravila in standarde, ne glede na to, kje je do kršitve prišlo;

(7) določitev ustrezno strogih kazni v nacionalnih zakonih in drugih predpisih za odvračanje posameznikov, ki so jim bila izdana spričevala ali overitve, za katere je pristojna država, od kršitev mednarodnih pravil in standardov ter

(8) uvedbo postopkov – po zaključku preiskave – zoper posameznike z izdanimi spričevali ali overitvami, ki so kršili mednarodna pravila in standarde, ne glede na to, kje je do kršitve prišlo.

23.Država zastave bi morala po potrebi razviti in izvajati program nadzora in spremljanja, da:

(1) zagotovi takojšnje in temeljite preiskave nesreč z ustreznim poročanjem Organizaciji;

(2) zagotovi zbiranje statističnih podatkov, da se lahko opravi analiza trendov in ugotovijo problematična področja, ter

(3) zagotovi pravočasen odziv na pomanjkljivosti in domnevne primere onesnaževanja, ki jih prijavijo države pristanišča ali obalne države.

24.Poleg tega bi morala država zastave:

(1) zagotoviti skladnost z mednarodnimi instrumenti, ki se uporabljajo, na podlagi nacionalne zakonodaje;

(2) zagotoviti ustrezno število usposobljenega osebja za izvajanje in izvrševanje nacionalne zakonodaje iz pododstavka 15(1), vključno z osebjem za izvajanje preiskav in pregledov;

(3) zagotoviti zadostno število usposobljenega osebja države zastave za preiskovanje primerov zadržanja ladij, ki lahko plujejo pod njeno zastavo, v državah pristanišča;

(4) zagotoviti zadostno število usposobljenega osebja države zastave za preiskovanje primerov, ko države pristanišča izrazijo dvome glede veljavnosti spričevala ali overitve ali usposobljenosti posameznikov, ki imajo spričevala ali overitve, izdane v okviru pristojnosti države zastave, ter

(5) zagotoviti usposabljanje nadzornikov in preiskovalcev države zastave ter nadzor nad njihovimi dejavnostmi.

25.Ko je država zastave obveščena, da je ladja, ki lahko pluje pod njeno zastavo, zadržana v državi pristanišča, bi morala zagotoviti sprejetje ustreznih popravnih ukrepov za zagotovitev takojšnje skladnosti ladje z mednarodnimi instrumenti, ki se uporabljajo.

26.Država zastave ali priznana organizacija, ki deluje v njenem imenu, bi morala izdati mednarodno spričevalo ladji ali ga potrditi z overitvijo šele, ko ugotovi, da ladja izpolnjuje vse zahteve, ki se uporabljajo.

27.Država zastave bi morala izdati mednarodno spričevalo o usposobljenosti ali overitev osebi šele, ko ugotovi, da oseba izpolnjuje vse zahteve, ki se uporabljajo.

Nadzorniki države zastave

28.Država zastave bi morala določiti in dokumentirati odgovornosti, pristojnosti in medsebojne odnose vseh članov osebja, ki upravljajo, opravljajo in preverjajo delo, ki se nanaša in vpliva na varnost in preprečevanje onesnaževanja.

29.Član osebja, ki je odgovoren za preglede, inšpekcijske preglede ali presoje ladij in podjetij, zajete z ustreznimi obveznimi mednarodnimi instrumenti, ali opravlja navedeno, bi moral imeti vsaj:

(1) ustrezne kvalifikacije, pridobljene na pomorski ali navtični ustanovi, in ustrezne izkušnje kot potrjeni ladijski častnik, ki ima ali je imel veljavno spričevalo o usposobljenosti na ravni vodstva ter je tehnično znanje o ladjah in njihovem obratovanju po pridobitvi spričevala o usposobljenosti tudi obnavljal, ali

(2) diplomo ali enakovredno izobrazbo, pridobljeno v visokošolski ustanovi, na ustreznem področju inženirstva ali znanosti, ki jo priznava država zastave, ali

(3) akreditacijo kot nadzornik, pridobljeno v okviru formaliziranega programa usposabljanja, s katerim se pridobi enak standard izkušenj in usposobljenosti nadzornika, kot se zahteva v odstavku 29(1) in (2) ter odstavku 32.

30.Člani osebja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 29(1), bi morali imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj kot krovni oziroma strojni častniki.

31.Člani osebja, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 29(2), bi morali najmanj tri leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu.

32.Poleg tega bi moralo imeti takšno osebje ustrezno praktično in teoretično znanje o ladjah, njihovem obratovanju ter določbah ustreznih nacionalnih in mednarodnih instrumentov, potrebno za opravljanje nalog nadzornikov držav zastave in pridobljeno v okviru dokumentiranih programov usposabljanja.

33.Drugo osebje, ki pomaga pri opravljanju takega dela, bi moralo biti izobraženo, usposobljeno in nadzorovano sorazmerno z nalogami, za katere je pooblaščeno.

34.Priporoča se, da se predhodne ustrezne izkušnje na strokovnem področju štejejo kot prednost; če oseba nima predhodnih izkušenj, bi morala uprava zagotoviti ustrezno usposabljanje na terenu.

35.Država zastave bi morala izvajati dokumentiran sistem za kvalifikacije osebja in stalno izpopolnjevanje znanja v skladu z nalogami, za katere je pooblaščeno.

36.Glede na naloge, ki jih je treba opravljati, bi morale kvalifikacije obsegati:

(1) znanje o mednarodnih in nacionalnih pravilih in predpisih, ki se uporabljajo za ladje, njihove družbe, posadke, tovor in obratovanje;

(2) znanje o postopkih, ki se uporabljajo pri nalogah v zvezi s pregledi, izdajanjem spričeval, kontrolo, preiskovanjem in nadzorom;

(3) razumevanje ciljev mednarodnih in nacionalnih instrumentov, ki obravnavajo pomorsko varnost in varstvo morskega okolja, ter povezanih programov;

(4) razumevanje notranjih in zunanjih postopkov na krovu in na kopnem;

(5) strokovno usposobljenost, potrebno za uspešno in učinkovito opravljanje dodeljenih nalog;

(6) popolno ozaveščenost o varnosti v vseh okoliščinah, tudi o lastni varnosti, ter

(7) usposobljenost ali izkušnje pri različnih nalogah, ki jih je treba opraviti, po možnosti pa tudi pri delu, ki se ocenjuje.

37.Država zastave bi morala izdati identifikacijski dokument, ki ga ima nadzornik pri opravljanju svojih nalog.

Preiskave države zastave

38.Preiskave pomorske varnosti bi morali izvajati nepristranski in objektivni preiskovalci z ustreznimi kvalifikacijami in znanjem o zadevah v zvezi z nesrečo. Država zastave bi morala v skladu z morebitnim sporazumom o tem, katera država ali države bodo izvajale preiskave pomorske varnosti, v ta namen zagotoviti kvalificirane preiskovalce ne glede na kraj nesreče ali nezgode.

39.Priporoča se, da država zastave zagotovi, da imajo posamezni preiskovalci praktično znanje in izkušnje s področij, ki se nanašajo na njihove običajne naloge. Poleg tega se priporoča, da država zastave za pomoč posameznim preiskovalcem pri opravljanju nalog, ki ne spadajo med njihove običajne naloge, po potrebi zagotovi dostop do strokovnega znanja na naslednjih področjih:

(1) plovba in predpisi o trčenju;

(2) predpisi države zastave o spričevalih o usposobljenosti;

(3) vzroki onesnaževanja morja;

(4) tehnike opravljanja razgovorov;

(5) zbiranje dokazov in

(6) ocena učinkov človeškega faktorja.

40.Priporoča se, da se opravi preiskava vsake nesreče, ki vključuje telesne poškodbe, zaradi katerih je zadevna oseba odsotna z dela tri dni ali več, in vsake smrti zaradi nesreče pri delu ter nesreče ladij države zastave, rezultati takih preiskav pa se javno objavijo.

41.Nesreče ladij bi bilo treba preiskovati in o njih poročati v skladu z ustreznimi mednarodnimi instrumenti ter ob upoštevanju kodeksa o preiskovanju nesreč, kakor se morebiti spremeni, in smernic, ki jih pripravi Organizacija. Poročilo o preiskavi bi bilo treba posredovati Organizaciji skupaj z ugotovitvami države zastave v skladu z navedenimi smernicami.

Ocena in pregled

42.Država zastave bi morala redno ocenjevati svojo uspešnost pri izvajanju upravnih postopkov in virov, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti, kot se zahteva z mednarodnimi instrumenti, katerih pogodbenica je.

43.Ukrepi za oceno uspešnosti izvajanja nalog držav zastave bi morali med drugim vključevati število zadržanj na podlagi pomorske inšpekcije države pristanišča, rezultate inšpekcijskih pregledov države zastave, statistične podatke o nesrečah, postopke komuniciranja in obveščanja, letne statistične podatke o izgubah (razen konstruktivne popolne izgube) in po potrebi druge kazalnike uspešnosti, da se ugotovi, ali so osebje, viri in upravni postopki ustrezni za izpolnjevanje obveznosti države zastave.

44.Priporočena področja za redni pregled so lahko med drugim:

(1) razmerja med izgubami in nesrečami flote za ugotavljanje trendov v izbranih obdobjih;

(2) število potrjenih primerov zadržanja ladij glede na velikost flote;

(3) število potrjenih primerov nesposobnosti ali kršitev posameznikov s spričevali ali overitvami, izdanimi v okviru pristojnosti države zastave;

(4) odzivi na poročila držav pristanišča o pomanjkljivostih ali njihova posredovanja;

(5) preiskave zelo hudih in hudih nesreč ter iz njih pridobljena spoznanja;

(6) uporabljeni tehnični in drugi vire;

(7) rezultati inšpekcijskih pregledov, pregledov in nadzora ladij, ki so del flote;

(8) preiskave nesreč pri delu;

(9) število incidentov in kršitev na podlagi mednarodnih predpisov o preprečevanju onesnaževanja morja, ki se uporabljajo, ter

(10) število začasnih odvzemov ali odvzemov spričeval, overitev, odobritev itd.“

·