EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 1.6.2023

COM(2023) 270 final

2023/0164(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2009/18/ES o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 201 final} - {SWD(2023) 145 final} - {SWD(2023) 146 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je leta 2018 v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (program REFIT) in agende za boljše pravno urejanje izvedla naknadno oceno 2 in preverila ustreznost zakonodaje na področju pomorskega prometa 3 . Pri tem je bilo ugotovljeno, da čeprav je Direktiva večinoma dosegla svoje cilje in EU zagotovila dodano vrednost, jo je treba posodobiti in nekoliko izboljšati. Splošni cilj revizije Direktive je izboljšanje pomorske varnosti in varstva morskega okolja. Obstoječi regulativni okvir EU bi bilo treba posodobiti, da bi (i) ohranili pravila EU, kjer je to potrebno in sorazmerno; (ii) zagotovili njihovo pravilno izvajanje ter (iii) odpravili vsako morebitno prekrivanje obveznosti in nedoslednosti med različnimi zakonodajnimi akti. Glavni cilj je zagotoviti jasen, enostaven in sodoben pravni okvir, ki povečuje splošno raven varnosti.

Za ladje, ki opravljajo mednarodna potovanja, vključno s plovbo med dvema državama članicama EU, se uporabljajo mednarodne konvencije in nekatera pravila EU. Obveznost preiskovanja pomorskih nesreč ali nezgod plovbe izhaja iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu 4 (UNCLOS), ki državi zastave nalaga obveznost izvedbe preiskave.

Mednarodna pomorska organizacija (IMO) je nato razvila kodeks o preiskovanju nesreč 5 . Kodeks zahteva izvedbo preiskave nesreč, ki vključujejo popolno izgubo ladje, smrt ali nastanek resne škode za okolje. Prav tako je v njem priporočilo, da država zastave vključene ladje izvede preiskave v zvezi s pomorskimi nesrečami in nezgodami, če je verjetno, da bi se tako pridobile informacije, ki bi se lahko uporabile za preprečevanje prihodnjih nesreč.

Ukrepanje EU na področju pomorske varnosti dopolnjuje in izvaja mednarodni okvir. S prenosom pravil IMO v pravni sistem EU so te določbe izvršljive pred Sodiščem Evropske unije, kar zagotavlja njihovo enotno izvrševanje po vsej EU.

Direktiva je daljnosežnejša od kodeksa IMO o preiskovanju nesreč, saj države članice zavezuje, da ustanovijo neodvisne organe za preiskovanje nesreč, v svoji nacionalni zakonodaji pa določijo, da so ti organi za preiskovanje nesreč obveščeni o pomorskih nesrečah in nezgodah 6 . Organi za preiskovanje nesreč bi morali nesreče preiskovati glede na njihovo resnost, „zelo resne pomorske nesreče“ 7 pa bi zahtevale obvezno preiskavo. Direktiva zajema več vrst plovil kot besedilo IMO, tudi ribiška plovila dolžine 15 metrov in več, v nekaterih okoliščinah pa tudi jahte za prosti čas in športna plovila. Direktiva določa tudi, da je treba pri izvajanju preiskav upoštevati splošno metodologijo, in v njej so podrobno navedeni pogoji za izvajanje vzporednih/skupnih preiskav. Direktiva od organov za preiskovanje nesreč zahteva, da o izvedenih preiskavah objavijo poročila (poročila o preiskavi v zvezi z varnostjo). Prav tako bi morali o pomorskih nesrečah in nezgodah obveščati Komisijo prek podatkovne baze (Evropska informacijska platforma za pomorske nesreče – EMCIP), ki jo je v ta namen vzpostavila in jo vzdržuje Evropska agencija za pomorsko varnost 8 (EMSA).

V programu ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) in pri preverjanju ustreznosti zakonodaje na področju pomorskega prometa iz leta 2018 sta bila poudarjena potreba po zagotovitvi skladnosti z regulativnim okvirom v vseh državah članicah ter enotno in usklajeno učinkovito izvrševanje mednarodnih obveznosti. Med težavami so bile pogosto izpostavljene pomanjkljivosti v sedanji direktivi in pri njenem izvajanju s strani držav članic zaradi izzivov z viri, osebjem in s strokovnim znanjem.

Poleg potrebe po posodobitvi Direktive, da bi se upoštevale pravne, okoljske in tehnološke spremembe, ki so se pojavile v obdobju od njenega sprejetja, je treba upoštevati tudi spoznanja, pridobljena iz izkušenj z njenim izvajanjem. V naknadni oceni so bili izpostavljeni tudi pomisleki glede neveljavnosti pravnega reda na področju pomorske varnosti za določeno kategorijo plovil (ribiška plovila), ki plujejo v vodah EU, in pomembni pomisleki glede varnosti za to vrsto plovil.

–zaščititi ribiška plovila, njihove posadke in okolje; manjša ribiška plovila, krajša od 15 metrov, sedaj niso vključena v področje uporabe Direktive, kar pomeni, da se nesreče, ki vključujejo smrt in izgubo plovil, ne preiskujejo sistematično in usklajeno po vsej Evropski uniji;

–pojasniti opredelitev pojmov in pravno besedilo tako, da organi držav članic za preiskovanje nesreč preiskujejo vse nesreče, ki jih je treba preiskati pravočasno in na usklajen način;

–okrepiti zmogljivost organov za preiskovanje nesreč za pravočasno, strokovno in neodvisno izvajanje preiskav (in poročanje o njih), tudi o obnovljivih in nizkoogljičnih gorivih in tehnologijah;

–posodobiti številne opredelitve pojmov in sklice na ustrezno zakonodajo EU in predpise IMO za zagotovitev jasnosti in skladnosti.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami EU

Predlog je del programa Komisije REFIT in izpolnjuje njeno agendo za boljše pravno urejanje, saj zagotavlja, da je obstoječa zakonodaja enostavna in jasna, da ne ustvarja nepotrebnega bremena, hkrati pa sledi političnemu, družbenemu in tehnološkemu razvoju. Ta predlog za spremembo in tudi predloga za spremembo drugih direktiv o pomorski varnosti so poleg tega del širšega pravnega reda na področju pomorske varnosti, ki vključuje elemente, kot so sistem spremljanja in obveščanja EU za ladijski promet (SafeSeaNet) 11 , uredba o ustanovitvi agencije EMSA 12 , direktiva o varnosti ribiških plovil 13 , zakonodaja EU v zvezi s priznanimi organizacijami 14 , okvirna direktiva o morski strategiji 15 in druga okoljska zakonodaja EU 16 , in ki imajo močan medsebojni vpliv.

Ta predlog je skladen s ciljem podnebne nevtralnosti EU do leta 2050, kot je določen v členu 2(1) Uredbe (EU) 2021/1119 17 Evropskega parlamenta in Sveta, s katero se vzpostavlja okvir EU za doseganje podnebne nevtralnosti, in prispeva k temu cilju.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ker so mednarodni instrumenti za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa v skladu s členom 3(2) PDEU v izključni pristojnosti EU, se načelo subsidiarnosti ne uporablja niti za tiste instrumente ali pravila EU, s katerimi se izvajajo navedeni sporazumi. Tudi če to ne bi bilo tako, države članice s posamičnim ukrepanjem ne bi mogle biti kos vsem ugotovljenim težavam, če pa bi bile, bi to povzročilo razdrobljenost zakonodaje in morebitno izkrivljanje notranjega trga. Za preprečitev take razdrobljenosti pravnega okvira je treba ukrepati na ravni EU.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

Preverjanje ustreznosti je pokazalo, da so ključni cilji Direktive na splošno izpolnjeni in so še vedno zelo pomembni. Brez direktive o preiskovanju nesreč je malo verjetno, da bi bilo od leta 2009 ustanovljenih 16 organov za preiskovanje nesreč. Dejansko je pred letom 2009 večina držav, če sploh, izvajala preiskave za namene kazenskega pregona. Ustanovitev organov za preiskovanje nesreč je spodbudila preiskovanje nesreč iz varnostnih razlogov, s poudarkom na neodvisnosti in razvoju varnostnih priporočil za namene preprečevanja nesreč. Poleg tega je bilo v oceni ugotovljeno, da Direktiva zagotavlja skladen okvir za preiskovanje pomorskih nesreč, s tem pa tudi, da preiskovanje nesreč poteka enotno in usklajeno po vsej EU.

Obvezujoča narava Direktive je povzročila usklajeno poročanje o nesrečah in nezgodah, saj je treba izpolnjevati standardni sklop zahtev. Splošna ugotovitev ocene na podlagi ocenjevanja ustreznosti, uspešnosti, učinkovitosti, skladnosti in dodane vrednosti EU je bila, da je Direktiva večinoma izpolnila pričakovanja, s tem pa dosegla koristi na ravni EU.

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Ureditve spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija in/ali agencija EMSA lahko spremljata izvajanje s spremljanjem podatkovne baze EMCIP, da bi preverili, ali se preiskave izvajajo pravočasno in učinkovito in ali so podatki, ki jih mora vsebovati obvestilo o pomorski nezgodi ali incidentu, kakor je določeno v Prilogi II k Direktivi, in poročila o preiskavah v zvezi z varnostjo naložena v podatkovno bazo. Agencija EMSA izvaja tudi cikle obiskov v državah članicah, da bi preverila dejavnosti na kraju samem v okviru svoje vloge na področju zagotavljanja pomoči Komisiji 19 . Države članice bodo morale imeti sistem vodenja kakovosti za potrjevanje, da so organiziranost, politike, postopki, viri in dokumentacija držav članic ustrezni za doseganje njihovih ciljev. To bo treba certificirati, nato pa bo moralo biti predmet redne presoje. Preiskovalni organi bodo morali Komisiji/agenciji EMSA predložiti rezultate letnih presoj, ki jih izvaja akreditacijski organ, tako da lahko preiskovalni organ ohrani svoje certificiranje sistema vodenja kakovosti.

Ker naj bi celotni cikel predvidenih obiskov agencije EMSA v zvezi z izvajanjem trajal pet let 20 , se predlaga, da se Direktiva ocenjuje vsakih deset let.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

2023/0164 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 2009/18/ES o določitvi temeljnih načel za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 100(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 21 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 22 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta 23 določa temeljna načela za preiskovanje nesreč v sektorju pomorskega prometa in sistem preiskav v zvezi z varnostjo. Pomorske nesreče, ki spadajo na področje navedene direktive, preiskujejo neodvisni preiskovalni organi, ustanovljeni v državah članicah za izboljšanje pomorske varnosti in tudi varstvo morskega okolja, na podlagi izkušenj s preteklimi nesrečami, da bi preprečili, da bi se ponovno pripetile v prihodnosti.

(2)Od začetka veljavnosti Direktive 2009/18/ES je prišlo do sprememb v mednarodnem regulativnem okolju in na področju tehnološkega razvoja. Upoštevati bi bilo treba navedene spremembe in razvoj ter tudi izkušnje z izvajanjem Direktive 2009/18/ES.

(3)Direktiva 2009/18/ES napotuje na številna pravna besedila, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in so bila od njihovega začetka veljavnosti razveljavljena, spremenjena ali revidirana. „Kodeks IMO o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod“ (Resolucija skupščine IMO A.849(20) z dne 27. novembra 1997) je bil preklican s „kodeksom mednarodnih standardov in priporočenih praks za preiskave v zvezi z varnostjo na področju pomorskih nesreč ali pomorskih nezgod (kodeks o preiskovanju nesreč)“ (Resolucija MSC.255(84) z dne 16. maja 2008) z Resolucijo A.1075(28) o smernicah za pomoč preiskovalcem pri izvajanju kodeksa o preiskovanju nesreč MSC.255(84)).

(4)Kodeks o preiskovanju nesreč uvaja nove opredelitve pojmov, kot je opredelitev „organa za preiskovanje pomorske varnosti“, medtem ko so drugi pojmi, kot je „zelo resna nesreča“, črtani. Navedene spremembe bi bilo treba vključiti v Direktivo 2009/18/ES.

(5)Direktiva 2009/18/ES se sklicuje tudi na okrožnico IMO MSC-MEPC. 3/Circ.3 iz leta 2008, ki je bila nadomeščena z okrožnico MSC-MEPC. 3/Circ.4/rev.1 o poročilih o pomorskih nesrečah in nezgodah na podlagi revidiranih harmoniziranih postopkov poročanja z dne 18. novembra 2014.

(6)Smernice IMO za pomoč preiskovalcem pri izvajanju kodeksa o preiskovanju nesreč (A.1075(28)), sprejete 4. decembra 2013, zagotavljajo praktične nasvete za sistematično preiskovanje pomorskih nesreč in nezgod ter omogočajo razvoj učinkovitih analiz in preventivnih ukrepov. Navedene smernice bi bilo treba vključiti v Direktivo 2009/18/ES.

(7)Ribiška plovila, krajša od 15 metrov, so zdaj izključena s področja uporabe Direktive 2009/18/ES, zato izvajanje preiskav o pomorskih nesrečah, v katere so vključena taka ribiška plovila, ni sistematično in usklajeno. Taka plovila se pogosteje prevrnejo in člani posadke razmeroma pogosto padejo s krova. Zato je treba navedena ribiška plovila, njihove posadke in okolje zaščititi z uvedbo predhodne ocene zelo resnih pomorskih nesreč, v katere so vključena ribiška plovila, krajša od 15 metrov, da bi se ugotovilo, ali bi morali organi začeti preiskavo v zvezi z varnostjo.

(8)Nekatere opredelitve pojmov v Direktivi 2009/18/ES niso jasne. Opredelitev dolžine ribiškega plovila bi bilo treba določiti zlasti v primeru, kadar se pristop in obveznosti organov za preiskovanje pomorske varnosti razlikujejo glede na dolžino ribiškega plovila.

(9)Kodeks IMO o preiskovanju nesreč napotuje na dogodek ali zaporedje dogodkov, ki so se pripetili „neposredno v povezavi z upravljanjem ladje“. Ta pojem bi bilo treba pojasniti, saj v zvezi z njim obstaja veliko razhajanj. Navedena razhajanja vplivajo na ukrepe organov za preiskovanje nesreč, zlasti kar zadeva nesreče v pristaniščih, možnosti skupnih preiskav in zbiranje podatkov o nesreči in preiskavi.

(10)Kodeks IMO o preiskovanju nesreč določa, da mora ob zelo resni pomorski nesreči pomorski organ izvesti preiskavo. Vendar ni nobenih navodil o trenutku, v katerem mora po nesreči nastopiti smrt, zaradi katere bi se dogodek smatral za zelo resno pomorsko nesrečo, ki bi jo zato bilo treba preiskati. Zato bi bilo treba v Direktivo 2009/18/ES vključiti taka navodila.

(11)Razpoložljivo osebje in tudi operativni viri organov držav članic za preiskovanje pomorske varnosti se izrazito razlikujejo, kar povzroča neučinkovito in neskladno poročanje o pomorskih nesrečah in njihovem preiskovanju. Komisija bi morala zato ob pomoči Evropske agencije za pomorsko varnost (agencija EMSA) med posamezno preiskavo zagotoviti visoko specializirano analitično podporo (mehke veščine) ter tudi analitična orodja in opremo (strojna oprema).

(12)Glede na navedeno bi morala agencija EMSA organizirati usposabljanja o posebnih tehnikah ter novem razvoju in novih tehnologijah, ki so lahko pomembne za preiskovanje nesreč v prihodnosti. Taka usposabljanja bi morala biti med drugim osredotočena na obnovljiva in nizkoogljična goriva, ki so še posebno pomembna glede na sveženj „Pripravljeni na 55“, in avtomatizacijo ter tudi na pravila splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

(13)Države članice bi morale za izboljšanje kakovosti preiskovanja nesreč razviti sistem vodenja kakovosti za organe za preiskovanje pomorske varnosti.

(14)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje določb te direktive z zvezi s seznamom besedil IMO, vključenih v njeno področje uporabe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 24 ).

(15)Komisija bi morala ob upoštevanju celotnega cikla spremljanja obiskov agencije EMSA v državah članicah za spremljanje izvajanja te direktive oceniti izvajanje te direktive najpozneje [deset let po datumu njenega začetka veljavnosti iz člena 23)] ter o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale sodelovati s Komisijo, da se zberejo vse informacije, ki so potrebne za ocenjevanje.

(16)V skladu z načelom sorazmernosti je nujno in primerno, da se za doseganje osnovnega cilja izboljšanja pomorske varnosti in varstva morskega okolja določijo pravila o preiskovanju nesreč v pomorskem sektorju. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(17)Direktivo 2009/18/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/18/ES

Direktiva 2009/18/ES se spremeni:

(1)v členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.Preiskave v skladu s to direktivo niso namenjene ugotavljanju odgovornosti ali delitvi krivde. Vendar pa države članice zagotovijo, da organ za preiskovanje pomorske varnosti (v nadaljnjem besedilu: preiskovalni organ) ne opusti celovitega poročanja o vzrokih pomorskih nesreč ali nezgod, saj se lahko krivda ali odgovornost sklene na podlagi ugotovitev.“;

(2)člen 2(2) se spremeni:

(a)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) ladje, ki jih ne poganjajo mehanska sredstva, preprosto grajene lesene ladje, jahte za prosti čas in športna plovila, razen če se uporabljajo za gospodarske namene.“;

(b)točka (d) se črta;

(3)člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te direktive:

1.‚kodeks IMO o preiskovanju nesreč‘ pomeni kodeks mednarodnih standardov in priporočenih praks za preiskave v zvezi z varnostjo na področju pomorskih nesreč ali nezgod, ki je priložen Resoluciji MSC.255(84) Odbora za pomorsko varnost IMO, v posodobljeni različici;

2. ‚smernice IMO za pomoč preiskovalcem pri izvajanju kodeksa o preiskovanju nesreč‘ pomenijo smernice, sprejete 4. decembra 2013 na zasedanju skupščine IMO z Resolucijo A.1075(28);

3.naslednji izrazi se razumejo v skladu z opredelitvami pojmov iz kodeksa IMO o preiskovanju nesreč:

(a)‚pomorska nesreča‘;

(b)‚zelo resna pomorska nesreča‘;

(c)‚pomorska nezgoda‘;

(d)‚preiskava v zvezi s pomorsko varnostjo‘;

(e)‚organ za preiskovanje pomorske varnosti‘;

(f)‚država, ki preiskuje pomorsko varnost‘;

(g)‚utemeljeno zainteresirana država‘;

(h)‚huda poškodba‘;

4. ‚smernice IMO o pravičnem obravnavanju pomorščakov v primeru pomorskih nesreč‘ pomenijo smernice, priložene Resoluciji LEG.3(91) pravnega odbora IMO z dne 27. aprila 2006, kot jih je odobril upravni odbor Mednarodne organizacije dela na svojem 296. zasedanju od 12. do 16. junija 2006;

5.izraza ‚ro-ro trajekt‘ in ‚visokohitrostno potniško plovilo‘ se razumeta v skladu z opredelitvami iz člena 2 Direktive (EU) 2017/2110 25 ;

6.‚zapisovalnik podatkov o plovbi‘ (VDR) se razume v skladu z opredelitvijo iz Resolucije MSC.333(90) Odbora za pomorsko varnost IMO v posodobljeni različici;

7.‚varnostno priporočilo‘ pomeni vsak predlog, vključno za namene registracije in nadzora, ki ga poda:

(a)preiskovalni organ države, ki opravlja ali vodi preiskavo v zvezi z varnostjo, na podlagi podatkov, pridobljenih iz te preiskave, ali kadar je to primerno,

(b)Komisija, ki deluje na podlagi izvlečkov analiz podatkov in rezultatov opravljenih preiskav v zvezi z varnostjo;

8.‚dolžina ribiškega plovila‘ se razume v skladu z opredelitvijo iz člena 2 Uredbe (EU) 2017/1130 26 ;

9. ‚smrtna poškodba‘ pomeni poškodbo, ki jo utrpi oseba v nesreči in ki v 30 dneh od datuma nesreče povzroči njeno smrt.“;

(4)člen 4 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) so te neodvisne od preiskav kaznivih dejanj ali drugih vzporednih preiskav, ki ugotavljajo odgovornost ali delitev krivde, in da lahko preiskovalni organi poročajo o rezultatih preiskav v zvezi s pomorsko varnostjo brez navodil in poseganja katerih koli oseb, organizacij ali strani, ki jih lahko njihov izid zadeva.“;

(b)v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) usklajevanje dejavnosti njunih preiskovalnih organov v obsegu, ki je potreben za doseganje cilja te direktive.“;

(5)člen 5 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 5

Obveznost preiskave

1.Vsaka država članica zagotovi, da preiskavo v zvezi z varnostjo izvede preiskovalni organ iz člena 8 po zelo resni pomorski nesreči:

(a)v katero je vključena ladja, ki pluje pod njeno zastavo, ne glede na kraj nesreče;

(b)ki se pripeti na teritorialnem morju in notranjih morskih vodah države članice, kakor je določeno v UNCLOS, ne glede na zastavo ladje ali ladij, vključenih v nezgodo; ali

(c)ki zadeva pomemben interes države članice, ne glede na kraj nesreče in zastave vpletene ladje ali ladij.

2.V primeru ribiškega plovila, krajšega od 15 metrov, preiskovalni organ opravi predhodno oceno zelo resne pomorske nesreče, da odloči, ali se izvede preiskava v zvezi z varnostjo.

Kjer se preiskovalni organ odloči, da ne bo izvedel preiskave v zvezi z varnostjo za zelo resno pomorsko nesrečo, v katero je vključeno ribiško plovilo, krajše od 15 metrov, se razlogi za tako odločitev zabeležijo in sporočijo v skladu s členom 17(3).

3.Pri odločitvah iz odstavka 2 preiskovalni organ upošteva razpoložljive dokaze in tudi možnosti za ugotovitve preiskave v zvezi z varnostjo, na podlagi katerih bi lahko preprečili prihodnje nesreče in nezgode. V primeru druge pomorske nesreče ali nezgode se preiskovalni organ odloči, ali se izvede preiskava v zvezi z varnostjo ali ne.

4.Področje uporabe in praktične ureditve za vodenje preiskav v zvezi z varnostjo določi preiskovalni organ vodilne preiskovalne države članice v sodelovanju z ustreznimi organi ostalih utemeljeno zainteresiranih držav na način, ki se mu zdi najbolj primeren za doseganje cilja te direktive, in z namenom preprečevanja prihodnjih nesreč in nezgod.

5.Pri izvajanju preiskav v zvezi z varnostjo preiskovalni organ sledi smernicam IMO za pomoč preiskovalcem pri izvajanju kodeksa o preiskovanju nesreč. Preiskovalci lahko odstopajo od teh smernic, kadar je to po njihovem strokovnem mnenju nujno za dosego ciljev preiskave. Komisija lahko ob upoštevanju katerih koli koristnih izsledkov preiskav v zvezi z varnostjo prilagodi smernice za namene te direktive v skladu s postopkom iz člena 19.

6.Pri odločanju, ali se je pomorska nesreča ali nezgoda na plovilu, privezanem ob boku drugega plovila, na fiksnem sidru ali ob pomolu, ki vključuje obalne ali pristaniške delavce, pripetila ‚neposredno v povezavi z upravljanjem ladje‘ in je zato predmet preiskave v zvezi z varnostjo, se posebna pozornost nameni vključenosti in pomembnosti ladijske strukture, opreme, postopkov, posadke in upravljanja ladje za dejavnost, ki se izvaja.

7.Preiskava v zvezi z varnostjo se začne brez odlašanja po pomorski nesreči ali nezgodi, vendar najpozneje dva meseca po tem, ko se je pripetila.

8.Če v času preiskave v zvezi s pomorsko varnostjo postane znano ali obstaja sum, da je storjeno kaznivo dejanje na podlagi člena 3, člena 3a, člena 3b ali člena 3c Konvencije o zatiranju nezakonitih dejanj zoper varnost v pomorskem prometu iz leta 1988, preiskovalni organ o tem nemudoma obvesti ustrezne organe pomorske varnosti države ali držav članic in katere koli tretje države.“;

(6)člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Obveznost obveščanja

Država članica v okviru svojega pravnega sistema zahteva, da pristojni organi in/ali udeležene strani ali oboji nemudoma obvestijo njen preiskovalni organ o nastopu vseh nesreč in nezgod, ki spadajo na področje uporabe te direktive.“;

(7)člen 7 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Vodenje vzporednih preiskav v zvezi z varnostjo iste pomorske nesreče ali nezgode je strogo omejeno na izjemne primere. V takih primerih država članica obvesti Komisijo o razlogih za vodenje takšnih vzporednih preiskav. Države članice, ki vodijo vzporedne preiskave v zvezi z varnostjo, medsebojno sodelujejo. Predvsem si zadevni preiskovalni organi izmenjujejo vse ustrezne informacije, pridobljene med zadevnimi preiskavami, zlasti da bi v okviru možnega prišli do skupnih zaključkov.“;

(b)vstavi se naslednji odstavek 1a:

„1a.Med preiskavo v zvezi s pomorsko varnostjo bi morale utemeljeno zainteresirane države v izvedljivem obsegu pomagati državam članicam, ki preiskujejo pomorsko varnost, pri dostopu do ustreznih informacij za preiskavo v zvezi s pomorsko varnostjo. Preiskovalcem, ki izvajajo preiskavo v zvezi s pomorsko varnostjo, bi moral biti omogočen tudi dostop do vladnih inšpektorjev, obalnih straž, upravljavcev sistemov nadzora ladijskega prometa, pilotov in ostalega pomorskega osebja utemeljeno zainteresirane države.“;

(8)člen 8 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 8

Organi za preiskovanje pomorske varnosti

1.Države članice zagotovijo, da je za vodenje preiskav v zvezi s pomorsko varnostjo pristojen neodvisni stalni organ za preiskovanje pomorske varnosti, ki bo imel potrebna pooblastila, zadostna sredstva in finančne vire ter ustrezno usposobljene preiskovalce, pristojne v zadevah v zvezi s pomorskimi nesrečami in nezgodami, za izvajanje preiskav v zvezi s pomorsko varnostjo v primeru pomorskih nesreč in nezgod.

To ne izključuje niti ustreznega imenovanja preiskovalcev s potrebnimi specialističnimi spretnostmi za začasno sodelovanje v preiskavi v zvezi s pomorsko varnostjo niti uporabe svetovalcev za zagotavljanje strokovnega svetovanja o katerem koli vidiku preiskave v zvezi s pomorsko varnostjo.

Za nepristransko izvajanje preiskave v zvezi z varnostjo je preiskovalni organ organizacijsko, pravno in pri odločanju neodvisen od strani, katere interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogo, ki mu je bila zaupana.

Neobalne države članice, ki nimajo ladij oziroma plovil pod svojo zastavo, bodo določile neodvisno kontaktno točko za sodelovanje v preiskavah v skladu s členom 5(1), točka (c).

2.Preiskovalni organ zagotovi, da imajo posamezni preiskovalci zadostno znanje in praktične izkušnje na področjih, ki se nanašajo na njihove običajne preiskovalne dolžnosti. Poleg tega preiskovalni organ po potrebi zagotovi hiter dostop do ustreznega strokovnega znanja. 

3.Dejavnosti preiskovalnega organa se lahko razširijo na zbiranje in analizo podatkov o pomorski varnosti, zlasti za preprečevanje nesreč in nezgod, če te dejavnosti ne vplivajo na njegovo neodvisnost ali ne prinašajo nobenih zakonskih in upravnih pristojnosti ali pristojnosti glede standardizacije.

4.Države članice, ki delujejo v okviru svojega pravnega sistema, zagotovijo, da se preiskovalcem njihovih preiskovalnih organov ali katerega koli drugega preiskovalnega organa, pooblaščenega za izvedbo preiskave v zvezi z varnostjo, po potrebi v sodelovanju z organi, pristojnimi za sodno preiskavo, zagotovijo informacije, ki se nanašajo na preiskavo pomorske varnosti, in jih tako pooblastijo, da:

(a)imajo dostop do vseh relevantnih območij ali kraja nesreče, kakor tudi vseh ladij, razbitin ali objektov, vključno s tovorom, opremo ali naplavinami;

(b)zagotovijo takojšen popis dokazov in nadzorovano iskanje in odstranitev razbitin, naplavin ali drugih sestavnih delov ali snovi za pregled ali analizo;

(c)zahtevajo preiskavo ali analizo predmetov iz točke (b) in imajo prost dostop do rezultatov takšnih preiskav ali analiz;

(d)imajo prost dostop do vseh pomembnih informacij in posnetih podatkov, vključno z VDR, ki zadevajo ladjo, zapise službe za nadzor plovbe, plovbo, tovor, posadko ali katere koli druge osebe, predmete, pogoje ali okoliščine, jih kopirajo in uporabljajo;

(e)imajo prost dostop do rezultatov preiskav trupel žrtev ali preskusov na vzorcih, vzetih iz trupel žrtev;

(f)zahtevajo rezultate preiskav ali preskusov na vzorcih, vzetih od oseb, vključenih v upravljanje ladje, ali katerih koli drugih ustreznih oseb, in imajo prost dostop do njih;

(g)zaslišijo priče v odsotnosti oseb, katerih interes bi lahko oviral preiskavo v zvezi z varnostjo;

(h)pridobijo dokumentacijo in ustrezne informacije, ki jih imajo država zastave, lastniki, klasifikacijski zavodi ali katere koli druge pomembne strani, kadar imajo te strani ali njihovi predstavniki sedež v državi članici;

(i)zaprosijo za pomoč pristojne organe v zadevnih državah, vključno z nadzorniki države zastave in pomorskimi inšpektorji, obalnimi stražami, upravljavci sistemov nadzora plovbe, iskalnimi in reševalnimi ekipami, operaterji službe za ladijski promet, piloti ali ostalim pristaniškim ali pomorskim osebjem.

5.Preiskovalnemu organu se omogoči, da ima možnost ukrepati takoj, ko dobi obvestilo o nesreči, in pridobiti zadostna sredstva za neodvisno izvedbo svojih nalog. Njegovi preiskovalci pridobijo status, ki jim zagotavlja potrebno jamstvo za neodvisnost.

6.Preiskovalni organ lahko svoje naloge po tej direktivi kombinira z delom preiskovanja drugih dogodkov, ki niso pomorske nesreče, če takšne preiskave ne ogrožajo njegove neodvisnosti.

7.Do [datum prenosa v nacionalno zakonodajo] vsaka država članica razvije, izvaja in vzdržuje sistem vodenja kakovosti za svoj preiskovalni organ. Tovrsten sistem vodenja kakovosti se potrdi v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi za kakovost.“;

(9)v členu 9 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) vseh pričevanj prič in drugih izjav, poročil in zapiskov, ki jih je preiskovalni organ zabeležil ali prejel v času preiskave v zvezi z varnostjo;“;

(10)člen 10 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.Države članice v tesnem sodelovanju s Komisijo ustanovijo stalni okvir sodelovanja, ki njihovim preiskovalnim organom omogoča medsebojno sodelovanje v obsegu, ki je potreben za doseganje cilja te direktive.“;

(b)odstavek 3 se spremeni:

(a)uvodni odstavek in točka (a) se nadomestita z naslednjim:

„3.Znotraj stalnega okvira sodelovanja se preiskovalni organi v državah članicah dogovorijo zlasti o najboljših načinih sodelovanja z namenom:

(a) preiskovalnim organom omogočiti skupno uporabo naprav, objektov in opreme za tehnično preiskavo razbitin in ladijske opreme ter drugih predmetov, pomembnih za preiskave v zvezi z varnostjo, vključno s pridobivanjem in vrednotenjem zapisov iz VDR ter drugih elektronskih naprav.“;

(b)točki (h) in (i) se nadomestita z naslednjim:

„(h) spodbujati sodelovanje s preiskovalnimi organi tretjih držav in z mednarodnimi organizacijami za preiskavo pomorskih nesreč na področjih, ki jih ureja ta direktiva;

(i) zagotavljati pomembne informacije preiskovalnim organom, ki opravljajo preiskavo v zvezi z varnostjo.“;

(11)člen 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Poročila o nesrečah

1.Preiskave v zvezi z varnostjo, izvedene v skladu s to direktivo, se zaključijo z objavo poročila, ki se predstavi v obliki, ki jo določi pristojni preiskovalni organ, in v skladu z ustreznimi oddelki Priloge I.

2.Preiskovalni organi naredijo vse, kar je v njihovi moči, da je poročilo iz odstavka 1, vključno z njegovimi sklepi in morebitnimi priporočili, dostopno javnosti ter zlasti pomorskemu sektorju v dvanajstih mesecih od dneva nesreče. V kolikor končnega poročila ni možno pripraviti v tem času, se v dvanajstih mesecih od dneva nesreče objavi vmesno poročilo.

3.Preiskovalni organ vodilne preiskovalne države članice Komisiji pošlje kopijo končnega ali vmesnega poročila. Morebitne tehnične pripombe Komisije na končna poročila, ki ne vplivajo na bistvo ugotovitev, za izboljšanje redakcijske kakovosti preiskovalni organ upošteva na način, ki najbolje prispeva k doseganju cilja te direktive.“;

(12)člen 15 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.Države članice zagotovijo, da naslovniki ustrezno upoštevajo varnostna priporočila preiskovalnih organov in da se na podlagi teh priporočil po potrebi sprejmejo nadaljnji ukrepi v skladu s pravom Unije ter mednarodnim pravom.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.Kadar je to primerno, preiskovalni organ ali Komisija pripravi varnostna priporočila na podlagi izvlečkov analize podatkov ter končnih rezultatov opravljenih preiskav v zvezi z varnostjo.“;

(13)v členu 16 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Če preiskovalni organ države članice v kateri koli fazi preiskave v zvezi z varnostjo meni, da je za preprečitev nevarnosti novih nesreč potrebno takojšnje ukrepanje na ravni Unije, brez poseganja v svojo pravico do zgodnjega opozarjanja Komisijo nemudoma obvesti o potrebi po zgodnjem opozorilu.“;

(14)člen 17 se spremeni:

(a)vstavi se naslednji nov odstavek 2a:

„2a.Države članice Komisijo obvestijo o pomorskih nesrečah in nezgodah v skladu z obrazcem iz Priloge II. V primeru ribiških plovil, krajših od 15 metrov, se poročanje zahteva le za zelo resne pomorske nesreče.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.Preiskovalni organi držav članic EMCIP obvestijo o vseh zelo resnih pomorskih nesrečah. Države članice lahko za poročanje o vseh drugih pomorskih nesrečah in nezgodah odločijo o pristojnih nacionalnih organih ali jih imenujejo. Ko je Komisija seznanjena s pomorsko nesrečo ali nezgodo, o tem poroča tudi EMCIP.“;

(15)vstavi se naslednji novi člen 17a:

„Člen 17a

Usposabljanje in operativna podpora

1.Komisija omogoča razvoj zmogljivosti, pa tudi izmenjavo znanja v preiskovalnih organih in med njimi z zagotavljanjem usposabljanja o novem pravnem in tehnološkem razvoju, posebnih tehnikah in orodjih ter tehnologijah v zvezi z ladjami, njihovo opremo in upravljanjem.

2.Komisija na zahtevo preiskovalnih organov držav članic in ob predpostavki, da ne pride do navzkrižja interesov, zagotavlja operativno podporo tem državam članicam pri izvajanju njihovih preiskav v zvezi z varnostjo. Taka podpora vključuje zagotavljanje specializiranega analitičnega orodja ali opreme ter tudi strokovnega znanja.“;

(16)člen 19 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 19

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen z Uredbo (ES) št. 2099/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;

(17)v členu 20 se četrti odstavek nadomesti z naslednjim:

„Spremembe kodeksa IMO o preiskovanju nesreč se lahko v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 izključijo iz področja uporabe te direktive.“;

(18)člen 23 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 23

Pregled izvajanja

Komisija do [Urad za publikacije: vstaviti datum: deset let od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembah] predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o izvajanju te direktive ter o ravnanju v skladu z njo.“;

(19)v členu 24 se doda naslednji odstavek 3:

„3. Uredba Komisije (EU) št. 1286/2011 se razveljavi.“.

Člen 2

Prenos

1.Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [Urad za publikacije: vstaviti datum: eno leto od datuma začetka veljavnosti te direktive o spremembah].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 3

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 4

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA – „AGENCIJE“

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja

1.3Ukrep, na katerega se predlog nanaša 

◻ Nov ukrep

◻ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 27  

☑ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ Združitev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4Cilji

1.4.1Splošni cilji 

1.4.2Specifični cilji 

1.4.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4Kazalniki smotrnosti 

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL [n. r.],

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani način(-i) izvrševanja proračuna 28   

◻ Neposredno upravljanje – Komisija:

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

☑ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

☑ organom iz členov 70 in 71,

◻ subjektom javnega prava,

◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

◻ organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene posledice za odhodke 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
Proračunski učinek, ki presega veljavni večletni finančni okvir, je okvirni pregled, ki ne posega v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Proračunski učinek, ki presega veljavni večletni finančni okvir, je okvirni pregled, ki ne posega v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

3.2.2Ocenjene posledice za odobritve za agencijo EMSA 

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

zneski v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

3.2.3Ocenjene posledice za človeške vire agencije EMSA 

3.2.3.1Povzetek

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno). Po potrebi zneski odražajo vsoto prispevka Unije Agenciji in drugih prihodkov Agencije (pristojbin in stroškov).

Proračunski učinek, ki presega veljavni večletni finančni okvir, je okvirni pregled, ki ne posega v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

Potrebe po osebju (EPDČ):

Proračunski učinek, ki presega veljavni večletni finančni okvir, je okvirni pregled, ki ne posega v prihodnji sporazum o večletnem finančnem okviru.

Agencija EMSA bo začela zaposlovanje pripravljati takoj po sprejetju predloga. Ocenjeni stroški temeljijo na predpostavki, da bosta 2 EPDČ zaposlena 1. julija 2025. Za prvo leto je tako potrebnih le 50 % stroškov za človeške vire.

3.2.3.2Ocenjene potrebe po človeških virih za matični GD

–☑    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–◻    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena se izrazi v celotnih zneskih (ali največ na eno decimalno mesto natančno)

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

Opis izračuna stroškov za enote z ekvivalentom polnega delovnega časa mora biti vključen v Prilogo V, oddelek 3.

3.2.4Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

–☑    Predlog/pobuda je v skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom.

–☑    Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira.

–◻    Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti ali sprememba večletnega finančnega okvira 37 .

3.2.5Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

–V predlogu/pobudi ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–V predlogu/pobudi je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3Ocenjene posledice za prihodke 

–☑    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–◻    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

za lastna sredstva,

za druge prihodke.

navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za razne namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Navedite metodo za izračun posledic za prihodke.

(1)    (UL L 131, 28.5.2009, str. 114).

(2)    (SWD(2018) 232 final).

(3)    (SWD(2018) 228 final).

(4)     https://www.un.org/depts/los/convention_agreements/convention_overview_convention.htm .

(5)    Kodeks mednarodnih standardov in priporočenih praks za preiskave v zvezi z varnostjo na področju pomorskih nesreč ali pomorskih nezgod (kodeks o preiskovanju nesreč).

(6)    Ta obveznost zajema nesreče in nezgode, v katere so vključene ladje, ki plujejo pod zastavo ene izmed držav članic, ali do katerih pride v teritorialnem morju in notranjih vodah države članice, ali zadevajo druge pomembne interese držav članic. Teritorialno morje je pas obalnih voda, ki sega največ 12 navtičnih milj (približno 22 km) od temeljne črte obale (običajno povprečen vodostaj nizke vode) obalne države. Notranje vode so vode na kopenski strani temeljne črte nacionalnih teritorialnih voda. Notranje vode lahko vključujejo reke in kanale ter tudi pristanišča in luke (člen 6 direktive o preiskovanju nesreč).

(7)    Kakor je opredeljeno v kodeksu IMO o preiskovanju pomorskih nesreč in nezgod – iz člena 3(2), točka (b), direktive o preiskovanju nesreč.

(8)     www.emsa.europa.eu .

(9)    (UL L 131, 28.5.2009, str. 57).

(10)    (UL L 131, 28.5.2009, str. 132).

(11)    Direktiva 2002/59/ES o vzpostavitvi sistema spremljanja in obveščanja za ladijski promet (UL L 208, 5.8.2002, str. 10).

(12)    (UL L 208, 5.8.2002, str. 1).

(13)    (UL L 34, 9.2.1998, str. 1).

(14)    Uredba (ES) št. 391/2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (UL L 131, 28.5.2009, str. 11) in Direktiva 2009/15/ES o skupnih pravilih in standardih za organizacije, pooblaščene za tehnični nadzor in pregled ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav (UL L 131, 28.5.2009, str. 47).

(15)    (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).

(16)    Kot so Direktiva 92/43/EGS (t. i. direktiva o habitatih), Direktiva 2009/147/ES (t. i. direktiva o pticah), Direktiva (EU) 2019/904 (direktiva o plastičnih proizvodih za enkratno uporabo).

(17)    (UL L 243, 9.7.2021, str. 1).

(18)    (SWD(2023) 145).

(19)    Agencija EMSA izvaja take obiske na podlagi člena 3 Uredbe (ES) št. 1406/2002 o ustanovitvi Evropske agencije za pomorsko varnost v okviru svojih osnovnih nalog; zato dodatni stroški predvidoma ne bodo nastali.

(20)    Kot je določeno v metodologiji agencije EMSA za obiske v državah članicah, http://emsa.europa.eu/implementation-tasks/visits-and-inspections/items.html?cid=89&id=3065.

(21)    UL C , , str. .

(22)    UL C , , str. .

(23)    (UL L 131, 28.5.2009, str. 114).

(24)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(25)    Direktiva (EU) 2017/2110 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o sistemu inšpekcijskih pregledov za varno izvajanje linijskih prevozov z ro-ro potniškimi ladjami in visokohitrostnimi potniškimi plovili ter spremembi Direktive 2009/16/ES ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/35/ES (UL L 315, 30.11.2017, str. 61).

(26)    Uredba (EU) 2017/1130 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določanju značilnosti ribiških plovil (UL L 169, 30.6.2017, str. 1).

(27)    Po členu 58(2)(a) oz. (b) finančne uredbe.

(28)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(29)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(30)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(31)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(32)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(33)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.

(34)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(35)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(36)    Zlasti za sredstva kohezijske politike EU, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA).

(37)    Glej člena 12 in 13 Uredbe Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 z dne 17. decembra 2020 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

(38)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.