This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023PC0262
Proposal for a COUNCIL DIRECTIVE amending Directive 2006/112/EC as regards VAT rules relating to taxable persons who facilitate distance sales of imported goods and the application of the special scheme for distance sales of goods imported from third territories or third countries and special arrangements for declaration and payment of import VAT
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV, ki se nanašajo na davčne zavezance, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga, ter glede uporabe posebne ureditve za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV
Predlog DIREKTIVA SVETA o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV, ki se nanašajo na davčne zavezance, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga, ter glede uporabe posebne ureditve za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV
COM/2023/262 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 17.5.2023
COM(2023) 262 final
2023/0158(CNS)
Carinska reforma
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV, ki se nanašajo na davčne zavezance, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga, ter glede uporabe posebne ureditve za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Ta pobuda je skupaj s predlogom uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije, EU vozlišču carinskih podatkov in carinskem organu Evropske unije ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 (v nadaljnjem besedilu: revizija carinskega zakonika Unije) ter predlogom uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti in Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi del obsežne in celovite reforme carinske unije.
Davek na dodano vrednost (DDV) je pomemben vir prihodkov države v vseh državah članicah EU 1 . Leta 2020 je njegov prispevek k skupnim davčnim prilivom v državah članicah znašal od 20 % do 50 % in je predstavljal približno 26 % skupnih letnih davčnih prilivov za sektor država v EU27. Je tudi ključni vir financiranja proračuna EU, saj se 0,3 % DDV, pobranega na nacionalni ravni, prenese na EU kot lastna sredstva, to pa predstavlja 12 % celotnega proračuna EU.
Težave, ki jih povzročata neoptimalna pobiranje DDV in nadzor v zvezi z DDV, se izražajo kot izguba prihodkov, znana kot „vrzel pri pobiranju DDV“. Znaten del te izgube, ki je za leto 2020 ocenjen na skupaj 93 milijard EUR, nastaja zaradi goljufij neplačujočih gospodarskih subjektov znotraj Skupnosti. Vrzel pri pobiranju DDV vključuje tudi prihodke, izgubljene zaradi domačih goljufij in utaj na področju DDV, izogibanja DDV, stečajev in plačilne nesposobnosti ter napačnih izračunov in upravnih napak. Poleg tega, da je dovzeten za goljufije, je sistem DDV postal tudi vse bolj zapleten in obremenjujoč za podjetja.
V odziv na silovito rast dejavnosti e-trgovanja in razdrobljen regulativni okvir za pobiranje DDV na dobave v okviru e-trgovanja je bil s svežnjem o DDV za e-trgovanje 1. julija 2021 uvedenih več reform v zvezi z DDV in carino za posodobitev in poenostavitev pobiranja davkov na transakcije e-trgovanja. Izvajanje svežnja za e-trgovanje se je izkazalo za zelo uspešno, kot kažejo rezultati ocene, ki je bila izvedena za prvih šestih mesecev uporabe. To so države članice potrdile v sklepih Sveta ECOFIN 2 iz marca 2022.
Kar zadeva uvoz, je bil eden od glavnih ciljev svežnja o DDV za e-trgovanje zagotoviti enake konkurenčne pogoje za dobavitelje s sedežem v EU z obravnavo izkrivljajočih pravil, ki so privedla do težav glede konkurence na trgu e-trgovanja. Oprostitev plačila DDV za uvoz pošiljk male vrednosti, ki ne presega 22 EUR, je bila odpravljena. Zato je zdaj treba plačati DDV na vse komercialno blago, uvoženo v Evropo iz tretje države ali s tretjega ozemlja, ne glede na njegovo vrednost.
Z odpravo praga v višini 22 EUR so bile s svežnjem za e-trgovanje uvedene številne poenostavitve, da bi se zmanjšalo breme izpolnjevanja obveznosti za gospodarske subjekte, ki prodajajo na daljavo uvoženo blago v Evropsko unijo. Čeprav je bil obseg teh poenostavitev omejen na uvoz, katerega realna vrednost ni presegala 150 EUR.
Ena od takih poenostavitev je uvozna ureditev „vse na enem mestu“ (UVEM), ki pa je na voljo le za prodajo na daljavo uvoženega blaga, katerega realna vrednost ne presega 150 EUR (ker s svežnjem o DDV za e-trgovanje ni bil odpravljen prag 150 EUR za oprostitev plačila carinske dajatve. Gospodarskim subjektom, ki se odločijo, da bodo uporabljali ureditev UVEM, se ni treba registrirati za DDV v vsaki državi članici, v kateri poteka njihova upravičena dobava uvoženega blaga potrošnikom. Pri uporabi ureditve UVEM se DDV, ki ga je treba plačati za te dobave, pobere vnaprej ob dobavi, kar pomeni, da DDV ni treba pobrati ob uvozu. Vendar je ta postopek drugačen za blago, katerega vrednost presega 150 EUR, saj je taka prodaja na daljavo uvoženega blaga zavezana plačilu uvoznega DDV ob uvozu (DDV se ne pobira vnaprej).
Predlog za reformo carinskega okvira 3 jasno utemeljuje ukinitev praga 150 EUR, ki trenutno omejuje uporabo ureditve UVEM na prodajo na daljavo uvoženega blaga, katerega vrednost ne presega 150 EUR. Ta predlog uvaja pojem „domnevnega uvoznika“, ki je vsaka oseba, ki se ukvarja s prodajo blaga na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav in ima dovoljenje za uporabo ureditve UVEM. Za take osebe bo nastal carinski dolg, ko bo sprejeto plačilo za prodajo na daljavo, pri določanju ustrezne carinske vrednosti pa bodo take osebe lahko uporabile „poenostavljeno tarifno obravnavo za prodajo na daljavo“.
V okviru poenostavljene tarifne obravnave lahko domnevni uvoznik za carinsko vrednost uporabi eno od stopenj tarifnih košaric. Domnevni uvoznik bo torej imel vse potrebne informacije, vključno z dajatvami, ki jih je treba plačati zaradi uvoza, da lahko pravilno izračuna davčno osnovo, od katere je treba obračunati DDV. Zato je primerno spremeniti Direktivo Sveta 2006/112/ES, tako da se ukine prag 150 EUR, ki se uporablja za ureditev UVEM.
Odprava praga 150 EUR za uporabo ureditve UVEM je utemeljena sama po sebi, saj bo pomagala podpreti cilj enotne registracije za DDV v Uniji, saj bo gospodarskim subjektom, registriranim za ureditev UVEM, omogočila, da prijavijo in nakažejo dolgovani DDV za vse njihove upravičene dobave blaga v okviru ureditve UVEM, ne glede na njegovo vrednost. Čeprav odprava praga za uporabo ureditve UVEM ni odvisna od izvajanja carinskih reform, bo kljub temu podprla reformo carinskega okvira, saj bo kar najbolj povečala koristi, ki jih bodo carinsko usmerjene poenostavitve ustvarile za izračun DDV na prodajo na daljavo uvoženega blaga. Kot domnevni uvoznik bo imel gospodarski subjekt, registriran za ureditev UVEM, vse informacije, potrebne za izračun pravilnega zneska DDV, ki ga mora plačati za vso svojo upravičeno prodajo na daljavo uvoženega blaga. Ta ukrep bo zato tudi pomagal preprečiti prenizko vrednotenje v zvezi s prodajo na daljavo uvoženega blaga, saj bo pravilni znesek DDV pobran ob dobavi, tj. ob sprejetju plačila za transakcijo e-trgovanja.
Poleg tega je namen tega predloga dodatno zmanjšati breme izpolnjevanja obveznosti, s katerim se soočajo gospodarski subjekti, ki prodajajo na daljavo uvoženo blago, tudi z razširitvijo poenostavitve, znane kot „posebna ureditev“.
Če so izpolnjeni nekateri pogoji, posebna ureditev izvajalcem poštnih storitev, hitrim prevoznikom, carinskim zastopnikom in drugim subjektom, ki izpolnjujejo uvozne deklaracije v imenu prejemnika, omogoča, da vsak mesec prijavijo in nakažejo pobrani DDV na ta uvoz. Posebna ureditev je neobvezna poenostavitev in se pod določenimi pogoji uporablja za uvoz blaga, katerega realna vrednost ne presega 150 EUR, razen trošarinskega blaga. V skladu s tem predlogom bo odpravljen tudi prag 150 EUR, ki se trenutno uporablja za posebno ureditev. Ta pobuda bo dodatno zmanjšala breme izpolnjevanja obveznosti in stroške, povezane z uvozom blaga v vrednosti nad 150 EUR.
Poleg poenostavitve uvozne ureditve UVEM in posebne ureditve je sveženj za e-trgovanje določal tudi domnevno odgovornost tržnic in platform, kadar omogočajo prodajo na daljavo v EU uvoženega blaga, katerega realna vrednost ne presega 150 EUR. Režim „domnevnega dobavitelja“ je ključna reforma, katere namen je zmanjšati tveganje neplačila DDV. Kadar se uporablja ta režim, se posameznim prodajalcem na tržnicah ni treba registrirati za DDV za dobave, za katere velja pravilo o domnevnem dobavitelju. Ta posebni ukrep odpravlja breme izpolnjevanja obveznosti za prodajalce, ki poslujejo prek tržnic. Prav tako krepi izpolnjevanje obveznosti, saj poenostavlja obveznosti v zvezi z DDV za tisoče osnovnih prodajalcev, tako da šteje tržnico za osebo, ki je dolžna prijaviti in plačati DDV, ki se dolguje za te dobave. V tej pobudi se je predlagala odprava praga 150 EUR, da bi se področje uporabe režima domnevnega dobavitelja dodatno razširilo na vso prodajo na daljavo v EU uvoženega blaga, ne glede na njegovo vrednost. Zato je namen tega predloga tudi zmanjšati breme izpolnjevanja obveznosti za davčne zavezance, ki prek tržnic na daljavo prodajajo v EU uvoženo blago, kar je v skladu s ključnimi cilji iz predloga o DDV v digitalni dobi.
Komisija je na podlagi reform DDV za e-trgovanje sprejela predlog decembra 2022 o DDV v digitalni dobi, kot je bilo napovedano v akcijskem načrtu iz leta 2020 za pravično in preprosto obdavčitev, ki podpira okrevanje 4 .
Namen tega predloga je dodatno prilagoditi okvir EU za DDV z razširitvijo obsega dobav, zajetih v ureditvi UVEM, posebni ureditvi in režimu domnevnega dobavitelja. V skladu s tem predlogom bi se lahko ureditev UVEM uporabljala za prijavo in nakazilo dolgovanega DDV za vso prodajo na daljavo v EU uvoženega blaga, ne glede na njegovo vrednost, ne pa tudi za trošarinske izdelke, ki so še vedno izključeni iz ureditve. Podobno se bosta tako posebna ureditev kot režim domnevnega dobavitelja razširila z odpravo praga 150 EUR, ki trenutno omejuje njuno uporabo in učinkovitost. Ta pobuda bo dodatno okrepila koncept enotne registracije za DDV v EU. Zato je ta predlog skladen s predlogom o DDV v digitalni dobi in njegovim ciljem za zmanjšanje bremena izpolnjevanja obveznosti za davčne zavezance, saj bo odpravil obveznosti večkratne registracije, s katerimi bi se sicer lahko soočale osebe, ki prodajajo na daljavo uvoženo blago v vrednosti nad 150 EUR.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Ta pobuda je skladna s predlogom o DDV v digitalni dobi 5 , ki ga je Komisija sprejela 8. decembra 2022 in o katerem trenutno razpravlja Svet. Namen predloga o DDV v digitalni dobi je posodobiti sistem DDV v EU in ga uskladiti z digitalno dobo. Predlog o DDV v digitalni dobi dejansko predstavlja obsežen in večplasten sveženj reform s tremi ključnimi glavnimi cilji, eden od katerih je okrepitev koncepta enotne registracije za DDV v EU.
Eden glavnih ciljev predloga o DDV v digitalni dobi je omejiti potrebo po večkratnih registracijah za DDV v EU. Namen predloga o DDV v digitalni dobi je doseči ta cilj z razširitvijo področja uporabe orodij za poenostavitev, ki se uporabljajo za prijavo in nakazilo dolgovanega DDV pri prodaji blaga na daljavo 6 . Reforme iz predloga o DDV v digitalni dobi bodo pospešile koncept enotne registracije za DDV v EU z razširitvijo obsega dobav, ki jih zajema poenostavitev uvozne ureditve Unije „vse na enem mestu“, pri čemer je ta del sklopa poenostavitev ureditve „vse na enem mestu“ (VEM). Namen tega predloga je dodatno zmanjšati število primerov, v katerih se mora davčni zavezanec, ki prodaja na daljavo uvoženo blago, registrirati za DDV v več kot eni državi članici, in sicer z razširitvijo pravila o domnevnem dobavitelju ter razširitvijo ureditve UVEM in posebne ureditve, da zajemajo uvoženo blago v vrednosti nad 150 EUR. Zato ta pobuda in predlog o DDV v digitalni dobi prispevata k podpiranju cilja enotne registracije za DDV v EU.
Predlog o DDV v digitalni dobi je uvedel tudi obveznost uporabe ureditve UVEM za platforme. V skladu s predlogom o DDV v digitalni dobi bo ureditev UVEM obvezna za tržnice, ki delujejo kot domnevni dobavitelj za določeno prodajo na daljavo uvoženega blaga. V skladu s tem predlogom bodo tržnice, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga v vrednosti nad 150 EUR, zdaj domnevni dobavitelj v zvezi z navedenimi dobavami, zato bodo morale prijaviti in nakazati dolgovani DDV za navedene dobave prek ureditve UVEM. Ta reforma dodatno ščiti sistem DDV v EU in krepi boj proti goljufijam na področju DDV, saj bodo prizadevanja za izpolnjevanje obveznosti zdaj osredotočena na še manjšo skupino tržnic (davčne zavezance), ki so dobro seznanjeni z izpolnjevanjem obveznosti v zvezi z DDV in bodo s carinskega vidika tudi domnevni uvoznik za vse dobave uvoženega blaga, ki jih omogočajo prek svoje platforme. Poleg tega bo ta ukrep zmanjšal tveganje prenizkega vrednotenja v zvezi s prodajo na daljavo uvoženega blaga. Kot domnevni uvoznik bo imela tržnica na voljo vse sestavine, ki so potrebne za izračun pravilnega zneska DDV, ki ga je treba plačati za take dobave. Prenizko vrednotenje ne bo več mogoče, saj bo tržnica vnaprej zaračunala DDV na navedeno prodajno ceno blaga. Pri določanju davčne osnove, od katere se obračuna DDV, bo tržnica, registrirana za uporabo ureditve UVEM, kot domnevni dobavitelj in domnevni uvoznik vključila vse dejavnike, kot so davki, dajatve in prelevmani, ki se dolgujejo zaradi uvoza, ter druge postranske stroške, kot so stroški prevoza in zavarovanja, ki so potrebni za pravilen izračun davčne osnove za namene DDV. Zato bo ustrezni znesek DDV zaračunan in nakazan ustreznim davčnim organom. Ker se DDV pobira vnaprej ob prodaji blaga v okviru ureditve UVEM, bo poenostavljen tudi uvozni postopek, saj je poznejši uvoz blaga v okviru ureditve UVEM oproščen plačila uvoznega DDV.
Pobuda podpira strategijo EU za trajnostno rast 7 , ki se nanaša na izboljšanje pobiranja davkov, zmanjšanje davčnih goljufij, izogibanja davkom in davčnih utaj ter zmanjšanje stroškov izpolnjevanja obveznosti za podjetja, posameznike in davčne uprave. Izboljšanje davčnih sistemov za spodbujanje bolj trajnostne in pravične gospodarske dejavnosti je tudi del agende EU za konkurenčno trajnost.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta pobuda je skladna s carinskim akcijskim načrtom EU 8 . Upravljanje e-trgovanja je eno od štirih ključnih področij ukrepanja carinskega akcijskega načrta EU. Ta predlog za razširitev ureditve UVEM z odpravo praga 150 EUR se izvede v okviru carinske reforme.
V končnem poročilu konference o prihodnosti Evrope 9 so državljani pozvali k „usklajevanju in koordinaciji davčnih politik v državah članicah EU za preprečevanje davčnih utaj in izogibanja davkom“ ter k „spodbujanju sodelovanja med državami članicami EU za zagotovitev, da vsa podjetja v EU plačujejo pravičen delež davkov“. Ta predlog je skladen s temi cilji.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Direktiva spreminja direktivo o DDV na podlagi člena 113 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Navedeni člen določa, da lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Ekonomsko-socialnim odborom soglasno sprejme določbe za harmonizacijo pravil držav članic na področju posrednega obdavčenja.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Pobuda je skladno z načelom subsidiarnosti. Glede na to, da je treba spremeniti direktivo o DDV, države članice same ne morejo doseči ciljev te pobude. Zato mora Komisija, ki je odgovorna za zagotavljanje nemotenega delovanja enotnega trga in spodbujanje splošnega interesa EU, predlagati ukrepe za izboljšanje razmer.
Poleg tega je namen tega predloga izboljšati delovanje ureditve UVEM, ki je orodje za poenostavitev prijave in plačila DDV, kar je skupno vsem državam članicam. Zato bi lahko neusklajeni in razdrobljeni nacionalni ukrepi izkrivljali trgovino. V ciljno usmerjenem posvetovanju 10 so podjetja v zvezi s tem izrazila, da jim je enotna uporaba pravil o DDV na ravni EU ljubša od izpolnjevanja različnih obveznosti poročanja ali registracije na nacionalni ravni. Kar zadeva pobiranje in kontrolo DDV, velikost vrzeli pri pobiranju DDV in njen trdovratni obstoj jasno kažeta, kako nacionalni instrumenti ne zadostujejo za boj proti goljufijam na področju DDV.
•Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti in ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb, zlasti nemotenega delovanja enotnega trga.
Sorazmernost je zagotovljena tudi zaradi dejstva, da ta pobuda spodbuja učinkovitejšo in zanesljivejšo načelo „enotne registracije za DDV“, ki ne posega v nacionalne postopke registracije za DDV. Namesto tega se osredotoča na razširitev ureditve UVEM in režima domnevnega dobavitelja, da bi dodatno omejili primere, v katerih se mora gospodarski subjekt, ki se ukvarja s prodajo na daljavo uvoženega blaga prek tržnice ali v lastnem imenu, registrirati za DDV v drugih državah članicah, v katerih nima sedeža, in opraviti take dobave uvoženega blaga.
Vseevropski okvir za obravnavo registracije za DDV je sorazmeren, saj bo zagotovil bolj trajnostno delovanje enotnega trga. Odpravo potrebe po več registracijah v EU je že po svoji naravi mogoče doseči le s predlogom za spremembo direktive o DDV.
•Izbira instrumenta
Predlog zahteva spremembo Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: direktiva o DDV).
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Sveženj o DDV za e-trgovanje se je začel uporabljati 1. julija 2021, z njim pa številne spremembe pravil o DDV, ki urejajo obdavčitev dejavnosti čezmejnega e-trgovanja med podjetji in potrošniki v EU.
Komisija je izvedla naknadno oceno prvih šestih mesecev uporabe svežnja o DDV za e-trgovanje. Začetni rezultati so zelo spodbudni in pričajo o uspehu novih ukrepov. Kar zadeva uvoz, prvi rezultati kažejo, da sta bili v prvih šestih mesecih pobrani približno 2 milijardi EUR DDV posebej v zvezi z uvozom pošiljk male vrednosti, katerih realna vrednost ne presega 150 EUR, kar je približno 4 milijarde EUR na leto. Od 2 milijard EUR DDV, pobranih v zvezi z uvozom blaga male vrednosti v prvih šestih mesecih, je bilo prek ureditve UVEM pobranih skoraj 1,1 milijarde EUR. Ti podatki kažejo, kako se je ureditev UVEM uveljavila kot ključno orodje za poenostavitev prijave in plačila DDV na prodajo na daljavo uvoženega blaga.
Izvajanje svežnja je pripomoglo tudi k boju proti goljufijam na področju DDV. Analiza na podlagi carinskih podatkov kaže, da je osem največjih gospodarskih subjektov, registriranih za ureditev UVEM, ustvarilo približno 91 % vseh transakcij, prijavljenih za uvoz v Evropsko unijo prek ureditve UVEM. To je zelo spodbudna statistika, saj kaže na vpliv, ki ga je imela nova določba o „domnevnosti“ za tržnice na izpolnjevanje obveznosti, saj spremljanje in revizija tega zelo omejenega števila davčnih zavezancev zadostujeta za zagotovitev pobiranja DDV na to vrsto transakcij.
Ta predlog temelji na uspehu svežnja o DDV za e-trgovanje in ambicijah predloga o DDV v digitalni dobi, saj predvideva nadaljnjo razširitev režima domnevnega dobavitelja na vso prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, ne glede na njegovo vrednost. Zato bodo prizadevanja za izpolnjevanje obveznosti še bolj osredotočena na veliko manjše število velikih akterjev na trgu, ki bodo predstavljali večino prodaje na daljavo uvoženega blaga v Evropsko unijo.
Ta pobuda podpira tudi načelo enotne registracije za DDV v EU, saj bo dodatno omejila primere, v katerih se bo moral davčni zavezanec registrirati za DDV. Razširitev poenostavitve uvozne ureditve UVEM na vso prodajo na daljavo uvoženega blaga, ne glede na njegovo vrednost, skupaj z razširitvijo posebne ureditve na določen uvoz blaga v pošiljkah v vrednosti nad 150 EUR, bo dodatno zmanjšala potrebo, da se davčni zavezanci registrirajo za DDV v več kot eni državi članici. Poleg tega se zaradi nadaljnje razširitve režima domnevnega dobavitelja davčnim zavezancem, ki prek tržnic prodajajo na daljavo blago, uvoženo v EU, ne bo več treba registrirati za DDV v zvezi s tistimi dobavami, pri katerih je realna vrednost pošiljke nad 150 EUR. Namesto tega bo tržnica kot domnevni dobavitelj prijavila in nakazala dolgovani DDV za te dobave prek razširjene ureditve UVEM, ki bo zdaj za tržnice obvezna v skladu s predlogom o DDV v digitalni dobi.
•Posvetovanja z deležniki
Komisija je 22. januarja 2022 začela odprto javno posvetovanje, ki je ostalo odprto do 5. maja 2022. To javno posvetovanje se je začelo skupaj s pozivom k predložitvi dokazov. Javno posvetovanje je bilo strukturirano z uporabo namenskega vprašalnika, ki je zajemalo 71 vprašanj. V okviru postopka posvetovanja so bili širša javnost in vsi ključni deležniki, vključno s podjetji, pozvani, naj predložijo svoja stališča o treh ključnih področjih, ki jih obravnava pobuda o DDV v digitalni dobi, in sicer (i) zahtevah za digitalno poročanje in izdajanju elektronskih računov; (ii) obravnavi DDV v platformnem gospodarstvu in (iii) uporabi enotne registracije za DDV. Skupno je bilo prejetih 193 odgovorov iz 22 držav članic in 5 tretjih držav. Anketiranci so lahko tudi naložili dokumente o stališčih.
Več anketirancev v javnem posvetovanju je izrazilo mnenje, da bi bilo treba področje uporabe ureditve UVEM razširiti tudi z odpravo praga 150 EUR, da se poenostavi postopek prijave in nakazila DDV na prodajo na daljavo uvoženega blaga nad tem zneskom. Odprava praga 150 EUR pa bo zmanjšala tudi potrebo po registraciji v različnih državah članicah, kar bo podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), jasno pomagalo, da lažje izpolnijo svoje obveznosti v zvezi z DDV ter razširijo in povečajo svoje poslovanje po vsej EU.
Več kot 80 % anketirancev v odprtem javnem posvetovanju je menilo, da težavno izpolnjevanje zahtev glede registracije za DDV prispeva k visoki stopnji goljufij in neizpolnjevanja obveznosti ter da davkoplačevalci ne vstopajo v določene trge ali transakcije, saj se raje izognejo registraciji za DDV v več državah članicah.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija se je oprla na analizo, ki jo je izvedel zunanji izvajalec za študijo „DDV v digitalni dobi“ 11 .
Cilj študije je bil oceniti najprej sedanje stanje, in sicer glede zahtev za digitalno poročanje, obravnave DDV v platformnem gospodarstvu ter enotne registracije za DDV in ureditve UVEM, nato pa oceniti učinke številnih možnih pobud politike na teh področjih. V navedeni študiji je bila posebej proučena možnost odprave praga 150 EUR, ki se uporablja za ureditev UVEM. V študiji je bilo ugotovljeno, da sta prodaja na daljavo uvoženega blaga v vrednosti nad 150 EUR in prodaja na daljavo trošarinskega blaga transakciji, ki prevladujeta zlasti v e-trgovanju. Prodaja na daljavo iz tretjih držav/ozemelj blaga v vrednosti nad 150 EUR in trošarinskega blaga, uvoženega iz tretjih držav/ozemelj, predstavlja približno 10–20 % skupne vrednosti prodaje na daljavo v Evropsko unijo v okviru e-trgovanja, kot je bilo nakazano v ciljno usmerjenem posvetovanju.
Poleg tega je Komisija uporabila analizo, ki jo je izvedel drug zunanji izvajalec v okviru študije o „integrirani in inovativni prenovi pravil EU, ki urejajo transakcije e-trgovanja iz tretjih držav s carinskega in davčnega vidika“ 12 . Študija sledi ukrepu 9 carinskega akcijskega načrta, s katerim si je Komisija prizadevala proučiti učinke e-trgovanja na pobiranje carinskih dajatev in na enake konkurenčne pogoje za gospodarske subjekte EU, vključno z morebitnimi ureditvami za pobiranje carinskih dajatev v skladu z novim pristopom k pobiranju DDV v okviru ureditve UVEM. V študiji so bile ocenjene možne posledice spremembe praga 150 EUR za oprostitev plačila dajatve in ugotovljeno je bilo, da bi odprava takega praga povzročila največje povečanje prihodkov ter v največji meri zagotovila enake konkurenčne pogoje za tuje prodajalce in za domači trg. Prav tako bi se odpravile goljufije ali izogibanje plačilu carinskih dajatev, ki so posledica delitve pošiljk, in zmanjšala spodbuda za prenizko vrednotenje.
•Ocena učinka
Oceno učinka predloga o DDV v digitalni dobi je 22. junija 2022 proučil Odbor za regulativni nadzor ter o njej dal pozitivno mnenje. Odbor je priporočil, naj se doda več podrobnosti, bolje opišejo metodologije, uporabljene za modeliranje, in dodatno pojasnijo možnosti. Zato je bila ocena učinka spremenjena, in sicer so bili vključeni pogledi držav članic in sektorjev na platformno gospodarstvo, izčrpen opis ekonometrične analize/tehnik, uporabljenih za modeliranje, ter podroben opis strukture zahtev za digitalno poročanje, povezanih z možnostmi.
V oceni učinka, ki spremlja predlog o DDV v digitalni dobi, je bilo proučenih več možnosti politike. V zvezi z registracijo za DDV so bile v oceni učinka proučene tri posebne možnosti politike, vključno s podmožnostmi, zlasti v zvezi z uporabo in področjem uporabe ureditve UVEM. Tri možnosti politike, povezane z uporabo ureditve UVEM, so se osredotočile na ohranitev sedanjega stanja, uvedbo obveznosti uporabe ureditve UVEM za različne dobavitelje (z določeno omejitvijo ali brez nje) ter odpravo praga 150 EUR za uporabo ureditve UVEM. Te tri možnosti, povezane z uporabo ureditve UVEM, so bile združene v širše pristope politike, skupaj z drugimi možnostmi politike, osredotočenimi na zahteve za digitalno poročanje, platformno gospodarstvo in druge pobude za zmanjšanje števila registracij za DDV v okviru krovnega cilja enotne registracije za DDV v EU. V oceno učinka je bilo vključenih skupaj pet širših pristopov politike, od katerih sta dva vključevala spremembe ureditve UVEM, in sicer „okrepljeni pristop“ in „maksimalni pristop“. Prvi pristop je vključeval možnost, da uporaba ureditve UVEM postane obvezna, medtem ko je drugi pristop vključeval tako možnost obvezne uporabe ureditve UVEM kot možnost odprave praga 150 EUR za uporabo ureditve UVEM.
V oceni učinka je bil poudarjen pomen obravnave okvira DDV za upravljanje in pobiranje DDV na prodajo na daljavo uvoženega blaga. Dejansko je bila leta 2020 v EU27 prodaja na daljavo uvoženega blaga ocenjena na 29 milijard EUR. Poleg tega so deležniki navedli, da je znaten delež prodaje na daljavo uvoženega blaga (približno 10–20 %) presegel 150 EUR in zato trenutno ni upravičen do uporabe ureditve UVEM. Možnost odprave praga 150 EUR bi omogočila uporabo ureditve UVEM za blago višje vrednosti, zaradi česar bi lahko bila koristnejša za prodajalce na daljavo uvoženega blaga, saj ima vsaj del njihove prodaje na daljavo uvoženega blaga večjo vrednost od sedanjega praga. Ocena učinka priznava, da bi odprava praga 150 EUR povzročila zmanjšanje upravnega bremena in stroškov, povezanih z registracijo podjetij za DDV, saj se nekaterim podjetjem ne bi bilo več treba registrirati v namembni državi članici, s čimer bi se zmanjšalo njihovo breme.
Ocenjeno je bilo, da imata tako maksimalni kot okrepljeni pristop široko pokritost, kar pomeni največje možne koristi. Na primer, na področju registracije za DDV, kjer je večji poudarek na vprašanju visokih upravnih stroškov in stroškov izpolnjevanja obveznosti, se podmožnosti za ureditev VEM in ureditev UVEM v glavnem razlikujejo v smislu obsega primerov, ki trenutno privedejo do večkratnih registracij za DDV, ki bi se obravnavale.
Nazadnje je analiza, vključena v oceno učinka, pokazala, da bi bilo najboljše ravnovesje med možnostmi politike v smislu učinkovitosti, sorazmernosti in subsidiarnosti doseženo z izvajanjem „okrepljenega pristopa“. Okrepljeni pristop združuje uvedbo zahtev za digitalno poročanje na ravni EU, določbe o domnevnem dobavitelju za sektorja kratkoročnega oddajanja nastanitve v najem in prevoza potnikov ter kombinacije obsežnejše razširitve uporabe ureditve VEM, obrnjene davčne obveznosti in obveznosti ureditve UVEM za platforme.
„Maksimalni pristop“ je predlagal odpravo praga 150 EUR, vendar se zaradi njegove močne povezave z izračunom carinskih dajatev ni štel za najučinkovitejšo možnost v okviru predloga o DDV v digitalni dobi. Ocena učinka priznava, da razširitev uporabe ureditve UVEM na prodajo na daljavo uvoženega blaga, katerega vrednost presega 150 EUR, pomeni izboljšanje, ki ga podjetja podpirajo. Zato se odprava praga 150 EUR obravnava v tem predlogu v povezavi s celovito revizijo zadevnih carinskih pravil.
Pričakuje se, da bo med letoma 2023 in 2032 z odpravo obveznosti registracije za DDV ustvarjenih 8,7 milijarde EUR prihrankov. Pričakujejo se tudi koristi za okolje, družbo in avtomatizacijo poslovanja ter koristi, povezane z delovanjem notranjega trga (uspešnejše zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev) in učinkovitostjo davčnega nadzora.
Ocena učinka in njene priloge, povzetek in mnenje odbora o oceni učinka so na voljo na spletni strani posvetovanja na portalu „Povejte svoje mnenje“: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13186-DDV-v-digitalni-dobi_sl .
V poročilu o oceni učinka reforme carinske unije je bila kot težava opredeljeno tudi prenizko vrednotenje. Pri prenizkem vrednotenju je blago prijavljeno pod svojo pravilno carinsko vrednostjo, zato je osnova, od katere se obračunajo carinske dajatve in DDV, nižja. Prenizko vrednotenje se šteje za bolj relevantno pri kategorijah blaga, za katere se uporabljajo dajatve. Vendar je bilo v študiji, ki jo je leta 2016 izvedla družba Copenhagen Economics, ocenjeno, da je približno 65 % pošiljk v e-trgovanju prenizko ovrednotenih za namene DDV, ne glede na oprostitev plačila dajatve 13 . Pojavili so se tudi primeri sistematičnega prenizkega vrednotenja nekaterih kategorij blaga, kar je povzročilo znatne izgube prihodkov od carinskih dajatev 14 .
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ta predlog temelji na predlogu o DDV v digitalni dobi, ki je pobuda v okviru programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT) za posodobitev sedanjih pravil o DDV in upoštevanje priložnosti, ki jih ponujajo digitalne tehnologije 15 . Pričakuje se, da bo predlog okrepil enotni trg in pomagal izboljšati pobiranje davkov na prodajo na daljavo uvoženega blaga. Ta predlog bo zato zagotovil trajnostne prihodke v času okrevanja po pandemiji COVID-19.
Pričakuje se, da bo uvedba predloga podjetjem, ki se ukvarjajo s prodajo uvoženega blaga na daljavo, prinesla neto koristi. Na splošno bo ta predlog dodatno okrepil koncept enotne registracije za DDV, ki bo podprl načelo „za enega sprejetega se eden odpravi“ ali ga celo presegel z načelom „za enega sprejetega se jih več odpravi“, pri čemer se bodo upoštevale obveznosti večkratne registracije, ki lahko obstajajo v zvezi s prodajo na daljavo uvoženega blaga v vrednosti nad 150 EUR.
Ta predlog temelji na načelu enotne registracije za DDV v EU in naj bi dodatno zmanjšal potrebo po večkratnih registracijah v drugih državah članicah. Zato bo pripomogel k zmanjšanju upravnega bremena in z njim povezanih stroškov za podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo na daljavo uvoženega blaga v vrednosti nad 150 EUR.
Platforma Pripravljeni na prihodnost je pobudo DDV v digitalni dobi vključila v svoj letni delovni program za leto 2022, saj je prepoznala njen potencial za zmanjšanje upravnega bremena na tem področju politike 16 . Sedanji predlog temelji tudi na glavnih ciljih predloga o DDV v digitalni dobi, saj nadalje zmanjšuje upravno breme in stroške, povezane z izpolnjevanjem obveznosti v zvezi z DDV.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Pričakuje se, da bo ta predlog povečal prihodke od DDV za države članice, saj bo izboljšal pobiranje DDV, pri čemer se bodo prizadevanja za izpolnjevanje obveznosti osredotočala na manjše število davčnih zavezancev, ki zahteve večinoma izpolnjujejo. Razširitev ureditve UVEM na vso prodajo na daljavo uvoženega blaga, razen trošarinskih izdelkov, bo pripomogla k zmanjšanju upravnega bremena in stroškov, povezanih z izdajanjem in nadzorom registracij za DDV. Z razširitvijo pravila o domnevnem dobavitelju, ureditve UVEM in posebne ureditve bi se moralo na davčnih upravah ustrezno zmanjšati število zahtevkov za registracijo, ki jih vložijo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža. Zato bo ta predlog za države članice zmanjšal upravne stroške, povezane z registracijo gospodarskih subjektov, ki na daljavo prodajajo blago, uvoženo v EU, v vrednosti nad 150 EUR, saj bodo ti gospodarski subjekti zdaj lahko prijavili in nakazali dolgovani DDV na te dobave prek ureditve UVEM, s čimer se bo izničila obveznost registracije za DDV v zvezi z navedenimi dobavami v več državah članicah.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Odbor za DDV, ki je svetovalni odbor za vprašanja DDV, v katerem sodelujejo predstavniki vseh držav članic, predsedujejo pa mu uradniki Komisije iz Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo (GD TAXUD), bo razpravljal o morebitnih vprašanjih glede razlage, ki se pojavljajo med državami članicami v zvezi z novo zakonodajo, in jih pojasnjeval.
Stalni odbor za upravno sodelovanje bo obravnaval vsa možna vprašanja v zvezi z upravnim sodelovanjem med državami članicami, ki izhajajo iz novih določb, zajetih s tem predlogom.
Poleg tega bo Komisija spremljala in ocenjevala, ali ta pobuda deluje pravilno v smislu doseganja njenih ciljev.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Ta predlog vključuje tri glavne elemente. Prvič, predlaga se razširitev uporabe pravila o domnevnem dobavitelju, ki je trenutno omejeno na prodajo na daljavo uvoženega blaga, katerega vrednost ne presega 150 EUR, na vso prodajo na daljavo s tretjega ozemlja ali iz tretje države uvoženega blaga. Ta razširitev pravila o domnevnem dobavitelju se doseže s črtanjem sklica na prag 150 EUR iz odstavka 1 člena 14a Direktive Sveta 2006/112/ES. V okviru svojega razširjenega področja uporabe bi se torej pravilo o domnevnem dobavitelju uporabljalo za vso prodajo na daljavo v EU uvoženega blaga, ki jo omogoča elektronski vmesnik, ne glede na realno vrednost pošiljke.
Drugič, predlaga se razširitev uporabe ureditve UVEM, ki je trenutno omejena na prodajo na daljavo uvoženega blaga v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 150 EUR, na vso prodajo na daljavo uvoženega blaga, ne glede na njegovo vrednost. Vendar bi trošarinski izdelki ostali izključeni iz te ureditve. Razširitev ureditve UVEM bi pripomogla k spodbujanju koncepta enotne registracije za DDV v EU, saj bi dodatno omejila primere, v katerih se mora davčni zavezanec registrirati za DDV v drugi državi članici. Ta razširitev uporabe ureditve UVEM se doseže s črtanjem sklica na prag 150 EUR iz prvega odstavka člena 369l Direktive Sveta 2006/112/ES.
Tretjič, predlog bi razširil uporabo posebne ureditve iz poglavja 7 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES, ki je trenutno omejena na upravičeno uvoženo blago, katerega realna vrednost ne presega 150 EUR, na vse upravičeno blago. Trošarinski izdelki bi ostali izključeni iz te ureditve. Razširitev posebne ureditve bo pripomogla k spodbujanju koncepta enotne registracije za DDV v EU, saj bo dodatno omejila primere, v katerih se mora davčni zavezanec registrirati za DDV v drugi državi članici. Člen 369y Direktive Sveta 2006/112/ES se zato spremeni, da se črta sklic na prag 150 EUR.
2023/0158 (CNS)
Predlog
DIREKTIVA SVETA
o spremembi Direktive 2006/112/ES glede pravil o DDV, ki se nanašajo na davčne zavezance, ki omogočajo prodajo na daljavo uvoženega blaga, ter glede uporabe posebne ureditve za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga in posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 113 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta 17 ,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 18 ,
v skladu s posebnim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Člen 14a(1) Direktive Sveta 2006/112/ES 19 določa „režim domnevnega dobavitelja“. V skladu z navedenim členom, kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika omogoča prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, je navedeni davčni zavezanec domnevni dobavitelj navedenega blaga.
(2)Uporaba režima „domnevnega dobavitelja“ je trenutno omejena na prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 150 EUR. Da bi zmanjšali breme izpolnjevanja obveznosti za gospodarske subjekte, ki prodajajo prek elektronskih vmesnikov, kot so tržnice, in podprli eno samo registracijo davka na dodano vrednost (DDV) v Uniji, bi bilo treba ukiniti omejitev 150 EUR. Zato bi moral režim domnevnega dobavitelja zajemati vso prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav v Unijo uvoženega blaga, ne glede na njeno vrednost.
(3)Naslov XII, poglavje 6, oddelek 4, Direktive 2006/112/ES določa posebno ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, znano kot uvozna ureditev „vse na enem mestu“ (ureditev UVEM). Davčnim zavezancem, ki se odločijo, da se bodo registrirali za ureditev UVEM, se ni treba registrirati za DDV v vsaki državi članici, v kateri poteka njihova upravičena dobava blaga potrošnikom. Namesto tega lahko prek ureditve UVEM DDV, ki ga morajo plačati za te dobave, prijavijo in plačajo v eni sami državi članici. Vendar je posebna ureditev UVEM omejena na prodajo na daljavo uvoženega blaga v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 150 EUR. Da bi podprli enotno registracijo za DDV v Uniji, bi bilo treba prag 150 EUR ukiniti, da se davčnim zavezancem, ki prodajajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav v Unijo uvoženo blago, katerega vrednost presega 150 EUR, ne bi bilo treba registrirati za uvozni DDV v vsaki namembni državi članici blaga.
(4)Naslov XII, poglavje 7, Direktive 2006/112/ES določa posebno ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV. Če so izpolnjeni nekateri pogoji, posebna ureditev izvajalcem poštnih storitev, hitrim prevoznikom, carinskim zastopnikom in drugim subjektom, ki izpolnjujejo uvozne deklaracije v imenu prejemnika, omogoča, da vsak mesec prijavijo in nakažejo pobrani DDV na določeni uvoz. Posebna ureditev je omejena na uvoženo blago v pošiljkah, katerih realna vrednost ne presega 150 EUR, razen trošarinskih izdelkov. Zato bi bilo treba za zmanjšanje bremena izpolnjevanja obveznosti in stroškov, povezanih z uvozom blaga v pošiljkah z realno vrednostjo nad 150 EUR, ukiniti prag 150 EUR.
(5)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 20 se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.
(6)Ker je cilj te direktive, in sicer pospešitev koncepta enotne registracije za DDV v Uniji, mogoče doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(7)Direktivo 2006/112/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2006/112/ES
Direktiva 2006/112/ES se spremeni:
(1)v členu 14 a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Kadar davčni zavezanec z uporabo elektronskega vmesnika, kot je trg, platforma, portal ali podobno sredstvo, omogoča prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, se šteje, da je to blago prejel in dobavil navedeni davčni zavezanec.“;
(2)v členu 369l se prvi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Za namene tega oddelka prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga ne vključuje trošarinskih izdelkov.“;
(3)člen 369y se nadomesti z naslednjim:
„Člen 369y
Kadar se za uvoz blaga, razen trošarinskih izdelkov, ne uporablja posebna ureditev iz oddelka 4 poglavja 6, država članica uvoza osebi, ki carinskim organom predloži blago za račun osebe, ki ji je blago namenjeno, na ozemlju Skupnosti dovoli uporabo posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV v zvezi z blagom, za katero se odpošiljanje ali prevoz konča v tej državi članici.“.
Člen 2
Prenos
1.Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2027. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Države članice te predpise uporabljajo od 1. marca 2028.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2.Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik