EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.4.2023

COM(2023) 230 final

Priporočilo

SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem

{SWD(2023) 85 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Digitalizacija gospodarstva spreminja obseg, področje in hitrost mednarodne trgovine. Podjetjem omogoča, da dosežejo in prodajajo blago in storitve večjemu številu strank po vsem svetu ter močno povečajo izbiro potrošnikov. Podjetjem omogoča tudi uporabo novih in inovativnih digitalnih orodij za premagovanje ovir za rast. Te priložnosti koristijo zlasti malim in srednjim podjetjem (MSP), ki se tako lahko bolje vključijo v globalne vrednostne verige.

Trgovina z blagom in storitvami, ki jo omogočajo elektronska sredstva („digitalna trgovina“ 1 ), postaja vse pomembnejša na svetovni ravni. Digitalna trgovina zajema fizično dostavo blaga in storitev, katerih nakup je omogočen digitalno (kot je nakup knjige prek internetne platforme), ter digitalno dostavo blaga in storitev (kot so programska oprema, e-knjige ali pretoki podatkov), ki vključujejo tako poslovanje med podjetji kot transakcije med podjetji in potrošniki. Ocenjuje se, da je leta 2019 skupna vrednost e-trgovanja dosegla 22 bilijonov EUR, tj. 4 % več kot leta 2018, kar je predstavljalo približno 30 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) 2 .

Obstoječa pravila mednarodne trgovine ne upoštevajo vedno posebne narave digitalne trgovine, kar ustvarja negotovost za podjetja glede pravil, ki bodo vplivala na njihovo poslovanje in naložbe v tretjih državah, ter za stranke glede pravil, ki se bodo uporabljala za njihove transakcije. Vse več nacionalnih pravil, ki urejajo digitalno gospodarstvo, lahko ustvari neupravičene ovire za digitalno trgovino. Da bi izboljšale pravno varnost za podjetja in olajšale digitalno trgovino, si države po svetu prizadevajo vzpostaviti pravila o digitalni trgovini. Članice Svetovne trgovinske organizacije (STO) so leta 2019 začele večstranska pogajanja o e-trgovanju 3 . V zadnjih letih je bilo razvitih tudi vse več regionalnih in dvostranskih sporazumov o digitalni trgovini 4 . Čeprav EU doslej ni začela dvostranskih sektorskih pogajanj o digitalnih trgovinskih sporazumih, je z Združenim kraljestvom, Čilom in Novo Zelandijo sklenila sporazume o prosti trgovini, vključno s celovitimi pravili o digitalni trgovini 5 .

Komisija in visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko sta septembra 2021 v strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji napovedala formalizacijo digitalnih partnerstev z nekaterimi ključnimi partnerji EU v regiji, zlasti s Singapurjem in Republiko Korejo. EU je 28. novembra 2022 vzpostavila digitalno partnerstvo z Republiko Korejo, 1. februarja 2023 pa s Singapurjem. Ti partnerstvi zajemata pomemben trgovinski vidik in vključujeta načela digitalne trgovine kot ključni rezultat. Čeprav načela digitalne trgovine niso zavezujoča, imajo pomembno politično vrednost, saj odražajo skupno razumevanje najpomembnejših vprašanj digitalne trgovine. EU je 30. novembra 2022 podpisala načela digitalne trgovine z Republiko Korejo, 31. januarja 2023 pa s Singapurjem. Podpisana načela digitalne trgovine so pokazala visoko stopnjo konvergence obeh držav s pristopom EU k digitalni trgovini.

Dvostranski trgovinski odnosi med EU ter Republiko Korejo in Singapurjem so bili že liberalizirani in okrepljeni s sporazumoma o prosti trgovini, sklenjenima med EU in Republiko Korejo leta 2011 ter med EU in Singapurjem leta 2019 6 . Čeprav gre za celovita sporazuma o prosti trgovini, ki določata znatne zaveze za trgovino z blagom in storitvami med pogodbenicami, ne določata celovitih pravil o digitalni trgovini, saj EU v zvezi s tem svojim pogajalskim partnerjem v času pogajanj o teh sporazumih o prosti trgovini ni predlagala takih pravil. EU je od takrat razvila dodatna pravila o digitalni trgovini, ki se uporabljajo za njene dvostranske odnose z več trgovinskimi partnerji, vključno z Združenim kraljestvom, Čilom in Novo Zelandijo.

EU in Republika Koreja ter EU in Singapur so ključni partnerji v indijsko-pacifiški regiji. Poleg tega okvirni sporazum med EU in Republiko Korejo iz leta 2010, ki vzpostavlja strateško partnerstvo, zagotavlja podlago za okrepljeno gospodarsko in politično sodelovanje 7 . EU in Republika Koreja ter EU in Singapur imajo tesne in dinamične gospodarske odnose. Singapur je na podlagi sporazuma o prosti trgovini in sporazuma o zaščiti naložb med EU in Singapurjem postal največji trgovinski in naložbeni partner EU v jugovzhodni Aziji. Leta 2021 je imel enajsti največji bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca na svetu, v poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o svetovni konkurenčnosti za leto 2020 pa je bil po uporabi IKT ter digitalnih znanjih in spretnostih uvrščen na šesto mesto 8 . Leta 2020 je bila letna trgovina z blagom in storitvami med EU in Singapurjem ocenjena na več kot 90 milijard EUR. Singapur je eno najbolj odprtih in digitaliziranih gospodarstev na svetu. Južna Koreja je tudi ključna partnerica EU v indijsko-pacifiški regiji. Njeno gospodarstvo je od šestdesetih let prejšnjega stoletja hitro raslo in leta 2021 postalo deseto največje na svetu v smislu BDP. V poročilu Svetovnega gospodarskega foruma o svetovni konkurenčnosti za leto 2020 je bila na prvem mestu, kar zadeva uporabo IKT, in deseta v smislu digitalnih znanj in spretnosti 9 . Leta 2020 je bila letna trgovina z blagom in storitvami med EU in Republiko Korejo ocenjena na več kot 120 milijard EUR. Pogajanja o pravilih o digitalni trgovini s Singapurjem in Republiko Korejo imajo velik potencial za ustvarjanje novih priložnosti za podjetja in potrošnike EU. Olajšala bodo poslovanje podjetij EU v teh državah, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij, ter okrepila zaupanje potrošnikov EU v spletno okolje.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Pobuda temelji na Pogodbi o Evropski uniji (PEU), ki določa, da bi se morala EU zavzemati za „spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini“.

Temelji tudi na strategiji EU za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji iz septembra 2021, ki priznava, da je regija v ospredju digitalnega gospodarstva, in predlaga vzpostavitev digitalnih partnerstev z Republiko Korejo, Singapurjem in Japonsko 10 .

Pobuda je skladna s pregledom trgovinske politike, ki ga je Komisija predstavila februarja 2021, v katerem je napovedala, da namerava okrepiti dvostransko sodelovanje in preučiti močnejše okvire za sodelovanje pri digitalnih vprašanjih, povezanih s trgovino, s podobno mislečimi partnerji ter poglobiti regulativne dialoge s podobno mislečimi partnerji 11 .

Skladna je s sporazumi o prosti trgovini, ki so že okrepili in liberalizirali dvostranske trgovinske odnose med Evropsko unijo in Republiko Korejo ter Evropsko unijo in Singapurjem, vendar ne določajo celovitih pravil o digitalni trgovini.

Predlog je skladen z digitalnima partnerstvoma in načeli digitalne trgovine, vzpostavljenimi z Republiko Korejo in Singapurjem, ter nadgrajuje ti partnerstvi in načela, ki kažejo visoko stopnjo konvergence med pristopi EU in teh držav k digitalni trgovini. Pobuda ne omejuje sedanjega ali prihodnjega sodelovanja med EU in navedenima državama v okviru digitalnih partnerstev.

Pobuda upošteva dosedanji napredek v tekočih pogajanjih o e-trgovanju med članicami STO.

EU v pogajanjih o prosti trgovini sistematično predlaga ambiciozna regulativna pravila o digitalni trgovini. Predlagane pogajalske smernice temeljijo na enakem pristopu, kot ga uporablja EU pri pogajanjih o sporazumih o prosti trgovini, nazadnje tudi z Združenim kraljestvom pri sporazumu o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, s Čilom pri naprednem okvirnem sporazumu med EU in Čilom ter z Novo Zelandijo pri sporazumu o prosti trgovini med EU in Novo Zelandijo.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Pravila, predlagana v pogajalskih smernicah, temeljijo na zakonodaji EU o notranjem trgu na področju digitalne trgovine in so z njo popolnoma usklajena. Predlagane pogajalske smernice potrjujejo tudi, da bi moralo biti vsako pravilo ali zaveza, o kateri se dogovori EU, v skladu s pravnim okvirom EU in bi morala ohraniti politični prostor, potreben za izvajanje digitalne strategije EU.

Predlagane pogajalske smernice so skladne z Evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih, ki so jo Evropski parlament, Svet in Evropska komisija podpisali 15. decembra 2022 in jo želi EU spodbujati v svojih mednarodnih trgovinskih odnosih 12 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 218(3) PDEU določa, da Komisija predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o odobritvi začetka pogajanj in imenovanju pogajalca Unije. V skladu s členom 218(4) PDEU lahko Svet pogajalcu da smernice in določi posebni odbor, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

V skladu s členom 5(3) PEU se načelo subsidiarnosti ne uporablja na področjih, ki so v izključni pristojnosti EU. Skupna trgovinska politika v skladu s členom 3 PDEU spada na področje izključne pristojnosti EU.

•Sorazmernost

Ta pobuda ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje zadevnih ciljev politike.

•Izbira instrumenta

Priporočilo Komisije za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj je v skladu s členom 218(3) PDEU, ki določa, da Komisija predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o odobritvi začetka pogajanj.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Ni relevantno.

•Posvetovanja z deležniki

Sodelovanje deležnikov na področju digitalne trgovine v zvezi z Republiko Korejo in Singapurjem je potekalo v okviru priprave digitalnih partnerstev in načel digitalne trgovine ter pogajanj o njih.

Nadaljnje javno posvetovanje o tej pobudi ni bilo potrebno, saj so ključna načela, na katerih temeljijo predlagana pogajanja, že vključena v načela digitalne trgovine z Republiko Korejo in Singapurjem ter ustrezajo pravilom, ki jih je EU vključila tudi v svoje obstoječe sporazume o prosti trgovini z Združenim kraljestvom, Čilom in Novo Zelandijo in katerim sledi tudi v pogajanjih o e-trgovanju v okviru STO. Nadaljnji vsebinski elementi, ki se lahko pojavijo med pogajanji, niso vnaprej znani.

Komisija se redno posvetuje z deležniki, med drugim v okviru dialoga s civilno družbo 13 .

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Ocena učinka ni bila opravljena, saj bodo predvidena pravila o digitalni trgovini olajšala dvostranske trgovinske odnose, ki so bili že liberalizirani in okrepljeni z obstoječima sporazumoma o prosti trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem, pri čemer je še posebej težko izmeriti gospodarski učinek pobude v primerjavi z obstoječimi razmerami. Takšni sporazumi o prosti trgovini že vključujejo celovite določbe o dostopu do trga za trgovino z blagom in storitvami, zato bo pobuda vplivala predvsem na zagotavljanje dodatne pravne varnosti gospodarskim subjektom, ki se ukvarjajo z digitalno trgovino v liberaliziranih sektorjih. Poleg tega ima EU le malo izbire, saj so predvidena pravila za pogajanja zelo podobna tistim, ki so že vključena v sporazume o prosti trgovini, sklenjene med EU in Združenim kraljestvom, med EU in Čilom ter med EU in Novo Zelandijo, pa tudi tistim, ki jim EU sledi v okviru večstranskih pogajanj o digitalni trgovini v STO. Morebitnih dodatnih vsebinskih predlogov drugih strani ni mogoče predhodno opredeliti in oceniti. Pobudo spremlja delovni dokument služb Komisije, ki opisuje okvir, v katerem bodo potekala pogajanja, in poudarja vse večji pomen digitalne trgovine ter prizadevanja držav po svetu za razvoj mednarodnih pravil na tem področju. V njem so predstavljeni tudi različni pristopi k pravilom o digitalni trgovini, ki so jih sprejeli Evropska unija, Republika Koreja in Singapur.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Pobuda v celoti spoštuje Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 8 o varstvu osebnih podatkov.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Pobuda nima proračunskih posledic.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Namen določb je Svetu priporočiti sprejetje sklepa o odobritvi začetka pogajanj in imenovanju pogajalca Unije. Svet lahko pogajalcu da smernice.

Priporočilo

SKLEP SVETA

o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 218(3) in (4) Pogodbe,

ob upoštevanju priporočila Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Evropska unija in Republika Koreja oziroma Evropska unija in Singapur imata tesne in dinamične gospodarske odnose. Republika Koreja in Singapur sta tesna strateška partnerja Evropske unije v indijsko-pacifiški regiji in pomembna trgovinska partnerja Evropske unije v Aziji. Evropska unija ima od leta 2011 sklenjen sporazum o prosti trgovini z Republiko Korejo, od leta 2019 pa sporazum o prosti trgovini s Singapurjem. Ta sporazuma o prosti trgovini določata znatne zaveze za trgovino z blagom in storitvami med pogodbenicami, vendar ne vključujeta celovitih pravil o digitalni trgovini.

(2)Evropska unija si v skladu s strategijo Evropske unije za sodelovanje v indijsko-pacifiški regiji iz septembra 2021 prizadeva za tesnejše sodelovanje z Republiko Korejo in Singapurjem na področju digitalne trgovine. Evropska unija in Republika Koreja sta 28. novembra 2022 sklenili digitalno partnerstvo, 30. novembra 2022 pa sta se dogovorili o nezavezujočih načelih digitalne trgovine. Evropska unija in Singapur sta 1. februarja 2023 sklenila digitalno partnerstvo, 31. januarja 2023 pa sta se dogovorila o nezavezujočih načelih digitalne trgovine.

(3)Načela digitalne trgovine, dogovorjena z Republiko Korejo in Singapurjem, kažejo visoko stopnjo konvergence s pristopom Evropske unije k digitalni trgovini.

(4)Evropska unija se je o pravilih o digitalni trgovini dogovorila v okviru več dvostranskih pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih s tretjimi državami. Evropska unija sodeluje tudi v več pogajanjih, v okviru katerih se razvijajo pravila o digitalni trgovini, in v tekočih pogajanjih o elektronskem trgovanju v okviru STO. Zato je primerno, da se Komisijo pooblasti za začetek pogajanj o zavezujočih pravilih o digitalni trgovini, ki so skladna s temi sporazumi in sledijo istim ciljem, ki jih namerava Evropska unija doseči v tekočih pogajanjih –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Komisija je pooblaščena, da se v imenu Unije pogaja o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem.

Člen 2

Pogajalske smernice za pogajanja o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem, naslovljene na Komisijo, so določene v dodatku k sklepu.

Člen 3

Pogajanja se vodijo v posvetovanju [s/z] [ime posebnega odbora vstavi Svet].

Člen 4

Ta sklep je naslovljen na Komisijo.

V Bruslju,

(1)    Mednarodno se pogosto uporablja kot sopomenka za „e-trgovanje“.

(2)    Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), Ocene svetovnega e-trgovanja v letu 2019 in predhodna ocena vpliva COVID-19 na spletno maloprodajo v letu 2020 (Estimates of global e-commerce 2019 and preliminary assessment of Covid-19 Impact on online retail 2020), maj 2021, www.unctag.org  – 26,7 bilijona USD s povprečnim menjalnim tečajem USD/EUR 1,2093 v letu 2019.

(3)    Skupna izjava o elektronskem trgovanju z dne 25. januarja 2019, WT/L/1056 .

(4)    Junija 2020 so Singapur, Čile in Nova Zelandija podpisale sporazum o partnerstvu v digitalnem gospodarstvu (DEPA). Koreja je za sodelovanje v DEPA zaprosila septembra 2021, Kitajska je za sodelovanje zaprosila oktobra 2021, Kanada pa maja 2022. Glej na primer tudi sporazum o digitalnem gospodarstvu med Singapurjem in Avstralijo (veljati je začel decembra 2020), sporazum o digitalnem gospodarstvu med Singapurjem in Združenim kraljestvom (veljati je začel junija 2022) ter sporazum o digitalnem partnerstvu med Singapurjem in Korejo (podpisan 21. novembra 2022).

(5)    Sporazum o trgovini in sodelovanju med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velika Britanija in Severna Irska na drugi strani (UL L 149, 30.4.2021, str. 10); Evropska komisija, EU-Čile: besedilo sporazuma, https://policy.trade.ec.europa.eu , Evropska komisija, EU-Nova Zelandija: besedilo sporazuma, https://policy.trade.ec.europa.eu/ .

(6)    Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (UL L 127, 14.5.2011, str. 1); Sporazum o prosti trgovini med Evropsko unijo in Republiko Singapur (UL L 294, 14.11.2019, str. 3).

(7)    Okvirni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Korejo na drugi strani (UL L 20, 13.1.2013, str. 2).

(8)    Svetovni gospodarski forum, Poročilo o svetovni konkurenčnosti, 2020, www.weforum.org .

(9)    Prav tam.

(10)    JOIN(2021) 24 final z dne 16. septembra 2021.

(11)    COM(2021) 66 final z dne 18. februarja 2021.

(12)    Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje 2023/C 23/01 (UL C 23, 23.1.2023, str. 1).

(13)    Evropska komisija, trgovinska srečanja EU s civilno družbo, http://trade.ec.europa.eu/ .

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.4.2023

COM(2023) 230 final

PRILOGA

k

priporočilu sklepa Sveta

o odobritvi začetka pogajanj o pravilih o digitalni trgovini z Republiko Korejo in Singapurjem

{SWD(2023) 85 final}

DODATEK

SMERNICE ZA POGAJANJA O PRAVILIH O DIGITALNI TRGOVINI Z REPUBLIKO KOREJO IN SINGAPURJEM

1.NARAVA IN PODROČJE UPORABE DOLOČB

(1)Cilj pogajanj je vzpostaviti pravila o trgovini z blagom in storitvami, ki jih omogočajo elektronska sredstva („digitalna trgovina“) med Republiko Korejo in EU ter med Singapurjem in EU. Takšna pravila bi morala olajšati dvostranske trgovinske odnose med Evropsko unijo in Republiko Korejo ter med Evropsko unijo in Singapurjem. Ti odnosi so se že okrepili in liberalizirali s sporazumoma o prosti trgovini, sklenjenima med EU in obema državama. Pravila bi morala biti skladna s pravili iz teh sporazumov o prosti trgovini in temeljiti na visoki stopnji konvergence pri vprašanjih digitalne trgovine, ki se odraža v načelih digitalne trgovine, ki sta jih EU in Republika Koreja podpisali novembra 2022, EU in Singapur pa januarja 2023. Ta načela so ključni rezultati digitalnih partnerstev, ki ju je EU sklenila z obema državama.

(2)Cilj pogajanj je okrepiti dvostransko digitalno trgovino, olajšati poslovanje podjetij, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji, zlasti z okrepitvijo zaupanja potrošnikov v spletno okolje in ustvarjanjem novih priložnosti za spodbujanje vključujoče rasti in razvoja.

(3)Cilj pogajanj je tudi podpreti odprte digitalne trge, ki so konkurenčni, pregledni, pravični in brez neupravičenih ovir za mednarodno trgovino in naložbe.

(4)Pravila bi morala temeljiti na obstoječih pravilih in obveznostih Svetovne trgovinske organizacije (STO). Upoštevati in, kjer je to mogoče in ustrezno, nadgraditi bi morala nedavna in tekoča trgovinska in naložbena pogajanja na dvostranski in večstranski ravni.

(5)Unija bo v pogajanjih spodbujala pravice in načela iz Evropske deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje, ki so jo 15. decembra 2022 razglasili Evropski parlament, Svet in Evropska komisija.

2.PREDLAGANA VSEBINA PRAVIL IN OBVEZ

(1)V pogajanjih bi bilo treba razviti pravila o vidikih digitalne trgovine. Njihov cilj bi moral biti izboljšati pogoje za digitalno trgovino v korist podjetij in potrošnikov v Evropski uniji ter povečati udeležbo mikro, malih in srednjih podjetij v globalnih vrednostnih verigah.

(2)Pogajanja bi morala potekati na odprt način. Zato lahko zajemajo kateri koli vidik digitalne trgovine, o katerem se dogovorijo strani, udeležene v pogajanjih.

(3)Glede na medsektorsko naravo digitalne trgovine lahko pogajanja zajemajo vprašanja, kot so:

(a)lažje opravljanje elektronskih transakcij (npr. elektronski podpisi, elektronska avtentikacija),

(b)carine na elektronske prenose in preneseno vsebino,

(c)zaupanje potrošnikov (npr. varstvo potrošnikov na spletu, neželena elektronska komunikacija),

(d)čezmejni pretok podatkov na podlagi zaupanja, zahteve glede lokalizacije podatkov in varstvo osebnih podatkov,

(e)zaupanje podjetij (npr. zaščita računalniške izvorne kode, prisilni prenos tehnologije),

(f)izboljšan dostop do elektronskega trgovanja (npr. dostop do interneta, spletnih vsebin in javnih podatkov ali obveznosti spletnih posrednikov in dostop do njih),

(g)ukrepi za olajševanje trgovine, ki zadevajo elektronsko trgovanje (npr. brezpapirno trgovanje, izdajanje e-računov), ob ustreznem upoštevanju sporazuma STO o olajševanju trgovine,

(h)vidiki pravic intelektualne lastnine, povezani z elektronskim trgovanjem, vključno s poslovnimi skrivnostmi,

(i)preglednost ter

(j)sodelovanje (npr. med stranmi, udeleženimi v pogajanjih, organi za varstvo potrošnikov).

(4)Vsako pravilo ali obveza, o kateri se dogovori Evropska unija, bi morala biti v skladu s pravnim okvirom EU in bi morala ohraniti regulativno avtonomijo, ki je potrebna za izvajanje in razvoj podatkovnih in digitalnih politik EU.

(5)Zlasti se Evropska unija ne sme strinjati s pravili ali obvezami, ki bi lahko vplivali na njen pravni okvir o kibernetski varnosti, zlasti na visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Evropski uniji.

(6)Glede na vse večjo digitalizacijo trgovine in pomen mednarodnih prenosov podatkovnih tokov za čezmejno trgovino in naložbe mora biti pristop Evropske unije v teh pogajanjih skladen s pristopom, ki se v zvezi s tem uporablja pri sklenjenih in po potrebi nedavnih in tekočih pogajanjih o dvostranskih in večstranskih trgovinskih in naložbenih sporazumih. Rezultat pogajanj bi morala biti zlasti pravila za čezmejni pretok podatkov, ki bi obravnavala neupravičene zahteve glede lokalizacije podatkov, pri čemer pogajanja ne bi smela zadevati pravil EU o varstvu osebnih podatkov ali vplivati nanje, zlasti pa bi morala biti v skladu s pravnim okvirom EU o varstvu osebnih in neosebnih podatkov.

(7)Evropska unija in njene države članice morajo obdržati možnost, da ohranijo in razvijajo svojo zmogljivost za določanje in izvajanje kulturnih in avdiovizualnih politik za namene ohranjanja svoje kulturne raznolikosti. Evropska unija se ne sme strinjati s pravili ali obvezami za avdiovizualne storitve. Evropska unija ne sme prevzeti obvez o opravljanju storitev ali izvajanju dejavnosti v okviru izvajanja javnih pooblastil.

(8)Poleg tega se Evropska unija ne sme strinjati s pravili ali obvezami, ki bi lahko vplivali na njen pravni okvir o varstvu pravic intelektualne lastnine.

(9)Pravila in obveze Evropski uniji, njenim državam članicam in njenim nacionalnim, regionalnim in lokalnim organom ne bi smeli preprečevati urejanja gospodarske dejavnosti v javnem interesu, da se uresničijo legitimni cilji javnih politik, kot so varstvo in spodbujanje javnega zdravja, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, zagotavljanje integritete in stabilnosti finančnega sistema Unije, varstvo zasebnosti in osebnih podatkov ter spodbujanje in zaščita kulturne raznolikosti. Visoko kakovost javnih storitev v Evropski uniji bi bilo treba ohranjati v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije, zlasti Protokolom št. 26 o storitvah splošnega pomena, pri čemer bi bilo treba upoštevati pridržke Evropske unije na tem področju, tudi v skladu s Splošnim sporazumom o trgovini s storitvami (GATS).