EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.3.2023

COM(2023) 174 final

2023/0087(NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2022/1369 glede podaljšanja obdobja zmanjšanja povpraševanja pri ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu ter okrepitve poročanja in spremljanja njihovega izvajanja

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

V preteklem letu je pri dobavi plina iz Rusije v EU prišlo do motenj, ki so bile nameren poskus, da se energija uporabi kot politično orožje. Rusija je že več let glavna dobaviteljica plina v EU. V preteklosti se je EU za več kot 40 % oskrbe s plinom zanašala na Rusijo. Dobava plina se od februarja 2022 stalno zmanjšuje. Januarja 2023 je dobava plina prek plinovodov iz Rusije znašala manj kot 10 % uvoza plina v EU. Dvanajst držav članic je aktiviralo prvo ali drugo stopnjo krize v skladu s skupno klasifikacijo EU, kot je predvideno v Uredbi (EU) 2017/1938 o zanesljivosti oskrbe s plinom. Ta šok pri dobavi že močno vpliva na raven in nestanovitnost cen plina in električne energije, inflacijo, splošno finančno in makroekonomsko stabilnost EU ter na vse državljane.

Medtem je EU sicer dejavno diverzificirala vire oskrbe, da bi nadomestila močno zmanjšanje uvoza ruskega plina, vendar obstaja realna možnost, da bo preostala dobava plina iz Rusije kadar koli v celoti in dolgotrajno motena. EU mora biti na to pripravljena in sprejeti preventivne ukrepe za ublažitev učinkov morebitnih večjih motenj v oskrbi. Velika večina državljanov EU (84 %) se strinja, da bi morala EU čim prej zmanjšati svojo odvisnost od ruskih virov energije. Poleg tega jih 81 % meni, da so sprejeli ukrepe za zmanjšanje lastne porabe energije ( 1 ).

Zato je Komisija 20. julija 2022 predlagala uredbo Sveta o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu, ki jo je Svet nato sprejel 5. avgusta 2022 kot Uredbo (EU) 2022/1369. Države članice so si zadnje mesece vestno prizadevale in sprejele ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu za 15 %, kot je predvideno v navedeni uredbi. To je privedlo do učinkovitega zmanjšanja povpraševanja po plinu po vsej EU za 19 % med avgustom 2022 in januarjem 2023.

Kljub doseženemu zmanjšanju povpraševanja in diverzifikaciji oskrbe še vedno obstajajo hude težave pri oskrbi z energijo, ki lahko vplivajo na konkurenčnost EU in splošne gospodarske razmere. Tveganja vključujejo morebitno povečanje povpraševanja po utekočinjenem zemeljskem plinu v Aziji, kar lahko zmanjša razpoložljivost plina na svetovnem trgu, vremenske razmere, ki lahko vplivajo na proizvodnjo hidroenergije in jedrske energije ter zahtevajo večje zatekanje k proizvodnji električne energije iz plina, in nekatere druge motnje v oskrbi s plinom, ki lahko vplivajo na polnjenje podzemnih skladišč plina, ki je potrebno za varnejšo zimo 2023–2024. Poleg tega v sezoni polnjenja 2023 v nasprotju s predhodno ni mogoče računati na 60 milijard kubičnih metrov ruskega plina iz plinovoda, kolikor ga je bilo leta 2022 še vedno uvoženo v EU.

Mednarodna agencija za energijo v svojem poročilu z dne 12. decembra 2022 ocenjuje, da bi lahko prišlo do pomanjkanja plina v letu 2023, če se ukrepi, ki so že bili sprejeti v Uniji, ne dopolnijo z dodatnimi ukrepi za nadomestitev ali varčevanje s plinom. Poleg tega je Komisija pripravila spremno poročilo o pregledu Uredbe (EU) 2022/1369 v skladu z njenim členom 9, v katerem je analizirala doseženo zmanjšanje povpraševanja, tveganja in možne scenarije glede ponudbe in pomanjkanja do konca naslednje zime 2 . Ugotovitve iz poročila so pokazale, da je potrebno nadaljnje 15-odstotno zmanjšanje povpraševanja do konca marca 2024, da se zagotovi, da lahko države članice izpolnijo cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč iz Uredbe (EU) 2022/1032 ter da se zagotovi zadostnost ponudbe in povpraševanja za zimo 2023–2024, kar je nujno za zanesljivost oskrbe s plinom. Brez nadaljnjega zmanjšanja povpraševanja bi se skladišča plina ob koncu zime 2023–2024 izpraznila, kar bi lahko privedlo do pomanjkanja plina in motenj v oskrbi.

Poročilo na podlagi člena 9 poleg tega kaže, da se lahko le s podaljšanjem za 12 mesecev zagotovi zadostno polnjenje čez poletje. Scenariji s krajšimi obdobji zmanjšanja povpraševanja ne bi zadostovali za zagotovitev zanesljivosti oskrbe ob koncu zime 2023–2024. Na drugi strani bi podaljšanje obdobja zmanjšanja od avgusta do marca pomenilo premalo časa za polnjenje skladišč do ustrezne ravni 90 % in bi povzročilo hude težave z zanesljivostjo oskrbe proti koncu naslednje zime. Že samo zaradi hladnega vremena bi se skladišča do 31. marca 2024 skoraj popolnoma izpraznila. Druga možnost bi bilo podaljšanje od aprila do oktobra, pri čemer bi se skladišča do 31. marca 2024 skoraj popolnoma izpraznila tudi brez nizkih temperatur in brez uresničitve drugih negativnih tveganj, ki so dodatno analizirana v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. Z drugimi besedami, podaljšanja, krajša od 12 mesecev, lahko privedejo do paničnih nakupov, medsebojnega tekmovanja evropskih akterjev, visokih cen in morebitnega pomanjkanja.

Daljše 12-mesečno obdobje od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 bi zmanjšalo možnost nenadnih velikih porastov cen in s tem omejilo stroške nakupov plina za države članice za iste količine. Poleg tega 12-mesečno podaljšanje obdobja zmanjšanja omogoča več prožnosti za upoštevanje različnih okoliščin držav članic. Medtem ko nekatere države članice lažje zmanjšajo povpraševanje poleti (na začetku obdobja), druge lažje zmanjšajo povpraševanje pozimi (proti koncu obdobja). Krajše obdobje zmanjšanja te prožnosti ne bi omogočalo. Poleg tega bi 12-mesečno obdobje zmanjšanja omogočilo prožnost med sektorji: ker je povpraševanje v gospodinjstvih poleti majhno, bi podaljšanje od aprila do oktobra nesorazmerno obremenilo industrijo in manj prožni energetski sektor, ki je odvisen od razpoložljivosti alternativnih virov energije.

Zato je treba glede na tveganja v zvezi z dobavo iz Rusije, vremenskimi razmerami in dogajanjem na svetovnem trgu plina v letu 2023 podaljšati zmanjšanje povpraševanja v enakem obsegu po izteku obdobja iz Uredbe (EU) 2022/1369 in pred začetkom sezone polnjenja ter to zmanjšanje nadaljevati v obdobju 12 mesecev, tj. do 31. marca 2024.

Poleg zagotavljanja zanesljivosti oskrbe bi zmanjšanje povpraševanja olajšalo gospodarske težave z zmanjšanjem nestanovitnosti cen, obenem pa olajšalo tudi pritisk na napetem trgu s plinom. Čeprav so bili v letu 2022 preprečeni najhujši gospodarski učinki, so svetovni trgi plina v letu 2023 še vedno pod velikim pritiskom. Cene plina so leta 2022 dosegle rekordno visoke cene, pri čemer je najvišja cena 26. avgusta presegala 320 EUR/MWh, zdaj pa so nižje od 45 EUR/MWh. Vendar so cene plina še vedno dvakrat višje od običajnih cen iz preteklosti.

Enak duh solidarnosti, kot je prevladoval pri sprejemanju in uporabi Uredbe (EU) 2022/1369, bi se moral nadaljevati. Pravni okvir za zanesljivost oskrbe s plinom, določen z Uredbo (EU) 2017/1938, še vedno ne zadostuje za odpravo dolgotrajnih motenj, ki bi lahko privedle do neusklajenih ukrepov držav članic, kar bi lahko ogrozilo zanesljivost oskrbe v sosednjih državah članicah ter dodatno obremenilo industrijo Unije, njene potrošnike in delovanje notranjega trga. Medtem ko so nekatere države članice bolj izpostavljene motnjam kot druge, bi morebitne težave z oskrbo s plinom ali pomanjkanje plina škodovale gospodarstvom vseh držav članic. Kot je navedeno v sporočilu „Varčujmo s plinom za varno zimo“ z dne 20. julija 2022, je za državljane in industrijo vseh držav članic ceneje, da se v duhu solidarnosti nadaljuje zmanjšanje povpraševanja, namesto da bi se pozneje soočali z neusklajenimi omejitvami. Zmanjšanje bi bilo v obliki nadaljevanja sedanjega in ne bi bilo kumulativno. Pomenilo bi nadaljevanje 15-odstotnega zmanjšanja v obdobju od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 v primerjavi z referenčnim obdobjem od 1. aprila 2017 do 31. marca 2022, zato bi bilo enako in sorazmerno z zmanjšanjem, predvidenim v sedanji uredbi. To zmanjšanje bi znašalo 60 milijard kubičnih metrov, ki se v obdobju od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 ne bodo porabile.

Ministri in ministrice EU za energijo so na neformalni seji Sveta za energijo 27. februarja 2023 razpravljali o pripravah na naslednjo zimo in čas po njej. V tej razpravi je bilo izpostavljeno široko razumevanje velikih dolgotrajnih tveganj za oskrbo s plinom, povezanih z Rusijo in svetovnim trgom utekočinjenega zemeljskega plina, pri čemer je lahko zaradi okrevanja azijskega gospodarstva po pandemiji COVID-19 na voljo manjša količina plina. Poleg tega ni mogoče prezreti groženj za kritično plinsko infrastrukturo za oskrbo EU.

Zato predlagana uredba podaljšuje uporabo Uredbe (EU) 2022/1369 do 31. marca 2024 in določa podaljšano obdobje zmanjšanja od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024, da se zagotovi nadaljnje zmanjševanje povpraševanja v sezoni polnjenja skladišč plina poleti 2023 in pozimi 2023–2024. Obdobje zmanjšanja povpraševanja in referenčno obdobje se ustrezno prilagodita, prav tako pa tudi datum iz člena 5(5) v zvezi s preseganjem ravni napolnjenosti skladišč in datum pregleda iz člena 9, da se zagotovi skladnost s podaljšanim obdobjem.

Obveznost spremljanja in poročanja o porabi plina za oceno doseženega zmanjšanja povpraševanja iz člena 8(1), se je povečala z enkrat na dva meseca na vsak mesec, saj so za sprejemanje učinkovite odločitve o predlogu za razglasitev pripravljenosti na ravni Unije potrebni ažurni podatki. Poleg tega se glede na to, da na ravni EU ni na voljo dovolj podrobnih podatkov za določanje, v kolikšni meri je bilo doseženo zmanjšanje povpraševanja, predlaga, da se v poročanje vključi razčlenitev porabe plina po sektorjih. To bi moralo olajšati razumevanje narave doseženega zmanjšanja povpraševanja, tj. ali gre pri zmanjšanju povpraševanja za prihranek, nadomestitev ali uničenje povpraševanja, in bi omogočilo oblikovanje bolj ciljno usmerjenih priporočil v luči ohranjanja konkurenčnosti industrije EU na svetovni ravni.

 •Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagani instrument določa začasne, sorazmerne in izredne ukrepe. Dopolnjuje obstoječe zadevne pobude in zakonodajo EU, ki zagotavlja, da imajo državljani koristi od zanesljive oskrbe s plinom in da so odjemalci zaščiteni pred večjimi motnjami v oskrbi.

Logično gradi na obstoječih pobudah, kot so REPowerEU, predlog svežnja ukrepov za razogljičenje trga vodika in plina ter pobuda „Varčujmo s plinom za varno zimo“. Predlagana pobuda v celoti dopolnjuje zakonodajo EU o zanesljivosti oskrbe s plinom, s katero se je že vzpostavil celovit niz pravil za boljšo zaščito državljanov in podjetij pred prekinitvami oskrbe. Z Uredbo (EU) 2017/1938 so bili med drugim uvedeni načrti za izredne razmere, v skladu s katerimi se morajo države članice pripraviti na različne stopnje krize in načrtovati ukrepe, ki se lahko sprejmejo v primeru stopnje pripravljenosti na nacionalni ravni. Poleg tega dopolnjuje Uredbo Sveta (EU) 2022/2576 o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina. Vzpostavljeni so solidarnostni mehanizmi, ki zagotavljajo čezmejno sodelovanje držav članic, da se v primeru motenj v oskrbi zagotovi oskrba z energijo za tiste odjemalce v regiji, ki jo najbolj potrebujejo.

Po neupravičeni in neizzvani ruski invaziji na Ukrajino je EU oblikovala načrt REPowerEU, da bi čim prej, najpozneje pa do leta 2027, odpravila odvisnost EU od ruskih fosilnih goriv. V ta namen načrt REPowerEU določa ukrepe, povezane s prihranki energije in energijsko učinkovitostjo, ter predlaga pospešeno uvajanje čiste energije, ki bi nadomestila fosilna goriva v gospodinjstvih, industriji in pri proizvodnji električne energije. V tem okviru predlagana pobuda temelji na orodjih, ki jih EU že ima na voljo, in je v celoti skladna s cilji iz načrta REPowerEU.

Z Uredbo (EU) 2022/1032 so bile uvedene obveznosti skladiščenja v odziv na rusko invazijo a Ukrajino, kjer lahko pomanjkanje ponudbe in visoke cene izhajajo ne le iz izpada infrastrukture ali izrednih vremenskih razmer, temveč tudi iz geopolitičnih sprememb, ki lahko vodijo do daljših ali nenadnih motenj v oskrbi. Obveznosti polnjenja skladišč iz Uredbe (EU) 2022/1032 prispevajo k ohranjanju zanesljivosti oskrbe s plinom za zimo 2022–2023 in tudi druge zime po njej.

Sporočilo „Varčujmo s plinom za varnejšo zimo“, sprejeto 20. julija 2022, določa orodja, ki jih EU že ima na voljo za usklajeno zmanjšanje povpraševanja, in nadaljnje ukrepe, ki so potrebni, da bo EU pripravljena na popolne ali delne motnje oskrbe. Predlagana pobuda je odziv na povišana tveganja, ki so posledica ruske vojne proti Ukrajini, in v celoti dopolnjuje obstoječa pravila o zanesljivosti oskrbe. Podaljšuje uporabo pravil iz Uredbe (EU) 2022/1369 za usklajeno zmanjšanje povpraševanja in podaljšuje veljavnost določb o razglasitvi pripravljenosti na ravni Unije. Čeprav Komisija že ima možnost, da razglasi izredne razmere na ravni Unije, bi bilo treba podaljšati tudi možnost razglasitve pripravljenosti na ravni Unije. Sedanje stanje kaže, da je takšna stopnja pripravljenosti lahko koristna za zagotavljanje, da vse države članice sprejmejo potrebne preventivne ukrepe v izogib izrednim razmeram pri oskrbi z energijo.

Ta predlog za podaljšanje uporabe Uredbe (EU) 2022/1369, ki omogoča usklajeno pripravljenost na krize z uvedbo boljših pravil za usklajevanje za zmanjšanja povpraševanja in z ustvarjanjem možnosti za uvedbo obveznih zmanjšanj povpraševanja po plinu po vsej Uniji, zato dopolnjuje obstoječe določbe in nedavne pobude v energetskem sektorju, ohranja zanesljivost oskrbe s plinom ter zagotavlja usklajevanje ukrepov za zmanjšanje povpraševanja po EU.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga tega instrumenta je člen 122(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

Trenutno pomanjkanje oskrbe s plinom pomeni hudo težavo pri oskrbi z energentom v skladu s členom 122 PDEU. EU še ni v celoti nadomestila oskrbe s plinom iz Rusije in je trenutno od ruskega plina odvisna v obsegu, manjšem od 10 % uvoza plina. Vendar bi popolna zaustavitev tega uvoza povzročila nezadostno raven zalog novembra in popolno izpraznjenost skladišč v EU v zimski sezoni, zaradi česar bi bila EU izpostavljena hudim tveganjem za zanesljivost oskrbe. Poleg tega trenutne izjemno visoke cene, ki so dvakrat višje od cen iz preteklosti, izpostavljajo potrebo po takojšnjem ukrepanju za nadaljnje znižanje cen plina v Evropi in ohranitev svetovne konkurenčnosti gospodarstva EU. Zato so voditelji in voditeljice EU ter Komisija ugotovili, da je nujno potrebno nadaljevanje ukrepov za bolj usklajeno in takojšnje ukrepanje, da bi bili bolje pripravljeni na morebitne nadaljnje motnje v oskrbi s plinom skozi leto. Ukrepi, ki jih je treba nadaljevati v okviru instrumenta za omejeno obdobje, vsem državam članicam omogočajo, da se v duhu solidarnosti usklajeno pripravijo na morebitno nadaljnje pomanjkanje oskrbe. Časovno omejeno podaljšanje in ciljno usmerjene spremembe ukrepov iz Uredbe (EU) 2022/1369, bodo EU in državam članicam tudi omogočili, da ocenijo učinek teh ukrepov ter predlagajo in sprejmejo trajne spremembe rednega pravnega okvira za zanesljivost oskrbe s plinom, kot je določen v Uredbi (EU) 2017/1938. Zato je utemeljeno, da predlagani instrument temelji na členu 122(1) PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ukrepi, za katere se v okviru te pobude načrtuje nadaljnjo uporabo, so povsem skladni z načelom subsidiarnosti. Zaradi obsega in znatnega učinka nadaljnjih zmanjšanj dobave plina s strani Rusije je potrebno ukrepanje na ravni EU. Potreben je nadaljnji usklajen pristop z zmanjšanjem povpraševanja po vsej Uniji v duhu solidarnosti, da se čim bolj zmanjša tveganje morebitnih večjih motenj v zimskih mesecih, ko bo poraba plina večja in ko se bodo morale države članice delno zanašati na plin, shranjen v sezoni polnjenja zmogljivosti.

Ker gre za krizo v oskrbi s plinom s čezmejni učinki, kakršne doslej še ni bilo, in zaradi ravni povezanosti notranjega energetskega trga EU je ukrepanje na ravni Unije še naprej upravičeno, saj države članice tveganja hudih gospodarskih težav, ki bi bile posledica povišanj cen ali znatnih motenj v oskrbi, ne morejo zadovoljivo in usklajeno obravnavati same. Samo nadaljevanje ukrepov EU, ki temeljijo na duhu solidarnosti med državami članicami, lahko zagotovi, da motnje v oskrbi ne bodo povzročile trajne škode za državljane in gospodarstvo.

Zaradi njegovega obsega in učinkov se lahko ta ukrep lažje izvede na ravni Unije, zato lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji.

•Sorazmernost

Pobuda je skladna z načelom sorazmernosti. Spada v področje uporabe člena 122(1) PDEU. Ukrep politike je sorazmeren z razsežnostjo in naravo opredeljenih težav ter doseganjem zastavljenih ciljev.

Glede na geopolitične razmere brez primere ter veliko grožnjo za državljane in gospodarstvo EU je jasno, da je potrebno nadaljnje usklajeno ukrepanje. Zato predlog ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev, ki so določeni v tem instrumentu. Ukrepi, za katere se predlaga nadaljnjo uporabo, se štejejo za sorazmerne in v največji možni meri temeljijo na obstoječih pristopih, kot so obstoječe stopnje krize in načrti za izredne razmere, pripravljeni v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938.

Ta predlog določa končni rezultat, ki ga je treba doseči s postopkom za določitev pravno zavezujoče obveznosti zmanjšanja povpraševanja po energiji za države članice, hkrati pa daje državam članicam popolno avtonomijo pri izbiri najučinkovitejših sredstev za izpolnjevanje te obveznosti v skladu z njihovimi nacionalnimi posebnostmi in ukrepi, ki so že predvideni v nacionalnih načrtih za izredne razmere.

•Izbira instrumenta

Glede na razsežnost energetske krize in obseg njenih socialnih, gospodarskih in finančnih posledic Komisija meni, da je primerno ukrepati z uredbo, ki ima splošno področje uporabe in se lahko začne takoj neposredno uporabljati. To bi privedlo do hitrega, enotnega in vseevropskega mehanizma sodelovanja.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.POVZETEK SPREMEMB

Glede na ugotovitve iz poročila na podlagi člena 9 so predlagane spremembe ciljno usmerjene in omejene, da bi se zmanjšanje povpraševanja po izteku obdobja iz Uredbe (EU) 2022/1369 podaljšalo do konca naslednje zime:

V členu 2 se predlaga, da se v Uredbi (EU) 2022/1369 referenčno obdobje, na podlagi katerega se meri zmanjšanje, spremeni z obdobja od 1. avgusta 2017 do 31. marca 2022 na obdobje od 1. aprila 2017 do 31. marca 2022.

V členu 3 se obdobje od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023, v katerem lahko države članice prostovoljno zmanjšajo svojo porabo plina, nadomesti z obdobjem od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024.

V členu 5 se obdobje od 1. avgusta 2022 do 31. marca 2023, v katerem morajo države članice obvezno zmanjšati svojo porabo plina v primeru razglasitve pripravljenosti na ravni Unije s strani Sveta na predlog Komisije, nadomesti z obdobjem od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024.

V členu 8 se dvomesečno poročanje o doseženem zmanjšanju povpraševanja nadomesti z mesečnim poročanjem o zmanjšanju povpraševanja pri proizvodnji električne energije in toplote, v industriji, v gospodinjstvih in pri storitvah v skladu z obstoječimi opredelitvami in pravili Eurostata.

V členih 9 in 10 se datum pregleda, ki ga opravi Komisija, oziroma obdobje uporabe Uredbe prilagodita tako, da se podaljšata do 31. marca 2024. Obstoječe določbe člena 5, ki priznavajo posebne nacionalne okoliščine v primeru obveznega zmanjšanja povpraševanja v primeru pripravljenosti na ravni Unije, se še naprej uporabljajo. To velja zlasti za izjeme za države članice, ki niso neposredno povezane s povezanim plinskim sistemom, možnost, da se upošteva plin, porabljen kot surovina v referenčnem obdobju, možnost omejitve zmanjšanja v primeru nizke izvozne zmogljivosti, ki se že maksimalno uporablja, in nazadnje za primer tveganja krize pri oskrbi z električno energijo, tudi kadar sistem električne energije ni več sinhroniziran s sistemom tretje države.

2023/0087 (NLE)

Predlog

UREDBA SVETA

o spremembi Uredbe (EU) 2022/1369 glede podaljšanja obdobja zmanjšanja povpraševanja pri ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu ter okrepitve poročanja in spremljanja njihovega izvajanja

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 122(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Cilj Uredbe Sveta (EU) 2022/1369( 3 ) je prostovoljno in po potrebi obvezno zmanjšanje povpraševanja po plinu v Uniji, olajšanje polnjenja skladišč in zagotovitev boljše pripravljenosti na morebitne nadaljnje motnje v oskrbi. Uredba (EU) 2022/1369 je bila sprejeta na podlagi člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) zaradi skorajšnje krize pri oskrbi s plinom, ki jo je februarja 2022 povzročila neizzvana in neupravičena invazija Rusije na Ukrajino, in potrebe, da se Unija odzove z začasnimi ukrepi v duhu solidarnosti med državami članicami.

(2)V skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2022/1369 si morajo države članice po najboljših močeh prizadevati za zmanjšanje porabe plina za 15 % od avgusta 2022 do marca 2023. Če bi se prostovoljni ukrepi za zmanjšanje povpraševanja izkazali za nezadostne za obravnavanje resnih težav pri oskrbi, je bil Svet pooblaščen, da na predlog Komisije v skladu s členom 4 Uredbe (EU) 2022/1369 razglasi pripravljenost na ravni Unije, ki bi sprožila obvezno zmanjšanje povpraševanja. Države članice so si zadnje mesece v duhu solidarnosti vestno prizadevale in sprejele ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po plinu za 15 %. To je že privedlo do več kot 15-odstotnega dejanskega zmanjšanja povpraševanja po plinu po vsej Uniji med avgustom 2022 in januarjem 2023.

(3)Vendar še vedno obstajajo hude težave z zanesljivostjo oskrbe z energijo. Svetovne razmere na trgu plina se od februarja 2022 niso izboljšale in Unija je kljub zmanjšanju povpraševanja, doseženemu v skladu z Uredbo (EU) 2022/1369, še naprej odvisna od določenih količin ruskega plina, da lahko zadosti skupnemu povpraševanju po plinu. Omejevanje oskrbe državljanov Unije z energijo se je v preteklem letu preprečilo z učinkovitimi ukrepi za ponovno polnjenje skladišč in zmanjšanje povpraševanja. Vendar je v 11 državah članicah v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938 še vedno razglašena stopnja zgodnjega opozarjanja, v eni pa stopnja pripravljenosti. Ker so cene plina še vedno izjemno visoke in se svetovna ponudba od avgusta 2022, ko je bila sprejeta Uredba (EU) 2022/1369, ni izboljšala, je treba nujno podaljšati ukrepe, ki so pomagali zajeziti krizo, zlasti nadaljnje zmanjševanje povpraševanja. Prenehanje ukrepov za zmanjšanje povpraševanja bi privedlo do sprememb krhkih stabilnih razmer, ki jih je EU dosegla do zdaj, in poslabšala odpornost na verjeten prihodnji potek dogodkov, kot je popolna ustavitev uvoza iz Rusije. Zato je nujno, da se prepreči izpostavljenost Unije pomanjkanju plina in veliki nestanovitnosti njegovih cen.

(4)Zaradi znatnega zmanjšanja uvoza ruskega plina prek plinovodov v preteklem letu je zmogljivost Unije za ponovno polnjenje skladišč trenutno znatno omejena, tudi v primerjavi s stanjem poleti 2022. Čeprav se je energetska kriza začela že lani, je Unija leta 2022 lahko uvozila približno 60 milijard kubičnih metrov plina iz Rusije za potrebe polnjenje skladišč, vključno s tranzitom prek plinovoda NordStream 1; vendar je Rusija poleti 2022 prekinila in sčasoma popolnoma ustavila oskrbo s plinom prek tega plinovoda, ki je bil septembra 2022 poškodovan zaradi sabotaže do te mere, da trenutno ne more prenašati plina in ga tudi v bližnji prihodnosti ne bo. Glede na trenutne ravni uvoza plina prek plinovodov bo Unija prek njih prejela največ 20 milijard kubičnih metrov ruskega plina, če ta nezanesljivi uvoz plina ne bo popolnoma prekinjen. Zato obstaja resno tveganje, da bo v prihajajočem zimskem obdobju 2023–2024 v Uniji prišlo do pomanjkanja oskrbe s plinom.

(5)Te hude težave še poslabšujejo številna dodatna tveganja in novi dejavniki, vključno s (i) ponovnim povečanjem azijskega povpraševanja po UZP, ki zmanjšuje razpoložljivost plina na svetovnem trgu s plinom, (ii) vremenskimi razmerami, ki so se v zadnjem času še poslabšale, kar je vplivalo na skladiščenje električne energije iz hidroelektrarn in proizvodnjo jedrske energije zaradi nizkih vodostajev, (iii) novim tehničnim razvojem, ki povečuje negotovost glede razpoložljivosti obstoječe proizvodnje jedrske energije in zahteva večjo uporabo proizvodnje električne energije iz plina, ter (iv) nadaljnjimi morebitnimi motnjami v oskrbi s plinom, vključno s popolno ustavitvijo uvoza plina iz Rusije.

(6)Te vztrajne in nove hude težave vplivajo na zadostitev povpraševanju po plinu v Uniji, zlasti na pravočasno in učinkovito polnjenje podzemnih skladišč za zimo 2023–2024, ter na ustreznost razmerja med ponudbo in povpraševanjem v tej naslednji zimi.

(7)Komisija je v skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/1369 pregledala navedeno uredbo in rezultate povzela v poročilu Svetu. V poročilu so analizirani različni scenariji, s podaljšanjem prizadevanj za zmanjšanje povpraševanja na podlagi Uredbe in brez njega, vključno s sedemmesečnim podaljšanjem od aprila do oktobra 2023, osemmesečnim podaljšanjem od avgusta 2023 do marca 2024 in enoletnim podaljšanjem od aprila 2023 do marca 2024. V poročilu je ugotovljeno, da bi brez nadaljnjega zmanjševanja povpraševanja raven napolnjenosti skladišč do konca oktobra 2023 dosegla le 69 milijard kubičnih metrov, kar je precej pod ciljem 90 % (89,4 milijarde kubičnih metrov) za 1. november iz Uredbe (EU) 2017/1938, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/1032, in da bi bila skladišča do februarja 2024 v celoti izpraznjena.

(8)Kar zadeva različne scenarije, ocenjene v poročilu, bi bila v primeru sedemmesečnega podaljšanja od aprila do oktobra 2023 skladišča zadostno napolnjena do konca poletja 2023 (95 milijard kubičnih metrov do konca oktobra 2023, s čimer bi se dosegel 90-odstotni cilj). Ker pa je povpraševanje po plinu, tudi med običajno zimo, dvakrat večje kot poleti, bi bila skladišča do konca naslednje zime skoraj v celoti izpraznjena (9 milijard kubičnih metrov do konca marca 2024). To povzroča izredno resne pomisleke glede zanesljivosti oskrbe in zelo otežuje zadostno polnjenje skladišč za naslednjo zimo. V primeru osemmesečnega podaljšanja od avgusta 2023 do marca 2024 bi bila skladišča napolnjena prepočasi, saj bi do konca oktobra 2023 dosegla le 80 milijard kubičnih metrov, znatno pod ciljno vrednostjo, raven napolnjenosti skladišč pa bi do konca prihodnje zime padla pod 30 % (pod 28 milijard kubičnih metrov), kar bi povzročilo resne pomisleke glede zanesljivosti oskrbe in otežilo zadostno polnjenje skladišč za naslednjo zimo. Samo v primeru enoletnega podaljšanja z nadaljevanjem 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja od aprila 2023 do marca 2024 bi lahko ravni skladiščenja dosegle cilj 90-odstotne napolnjenosti do 1. novembra, tj. 89,4 milijarde kubičnih metrov do 1. novembra 2023, države članice pa bi bile dobro na poti, da dosežejo svoj cilj za 1. maj, pri čemer bi bilo do konca marca 2024 43 milijard kubičnih metrov skladiščenih na ravni EU.

(9)Glede na navedeno je v poročilu ugotovljeno, da je potrebno nadaljevati s 15-odstotnim zmanjšanjem povpraševanja za obdobje 12 mesecev do konca marca 2024 za zagotovitev, da lahko države članice izpolnijo cilj 90-odstotne napolnjenosti skladišč iz Uredbe (EU) 2017/1938, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2022/1032, kar je nujno za zanesljivost oskrbe s plinom, in da se prepreči morebitna vrzel v oskrbi naslednjo zimo.

(10)Čeprav se lahko države članice same odločijo, kateri ukrepi so primernejši za zagotovitev izpolnjevanja ciljev glede napolnjenosti skladišč, tega ni mogoče doseči brez ukrepov za zmanjšanje povpraševanja. V poročilu je dejansko ugotovljeno, da na trgu ne bi bilo zadostne količine plina za izpolnitev obveznosti v vseh državah članicah. To pomeni, da države članice ne morejo vse fizično napolniti skladišč do ustrezne ravni, kar povzroča hude težave za zanesljivost oskrbe na koncu zime 2023–2024.

(11)V poročilu je navedeno tudi, da je treba v obdobju od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 zmanjšati porabo plina v obsegu, sorazmernem z zmanjšanjem iz Uredbe (EU) 2022/1369. Potrebno podaljšanje zmanjšanja bi ustrezalo 15-odstotnemu zmanjšanju za obdobje od 1. aprila 2023 do marca 2024 v primerjavi z referenčnim obdobjem od 1. aprila 2017 do 31. marca 2022. Podaljšanje ukrepov za zmanjšanje povpraševanja in podaljšanje obdobja zmanjšanja bi tudi omogočilo prožnost trgu pri omejevanju nestanovitnosti cen plina in preprečevanju povišanj cen, kot so bila zabeležena v letu 2022.

(12)Glede na trenutno močno uravnoteženost ponudbe in povpraševanja lahko celo zmerne motnje izjemno vplivajo na trg s plinom. Obveznost polnjenja skladišč plina velja, razen če se razglasijo izredne razmere na ravni Unije ali regionalni ravni v skladu z Uredbo (EU) 2017/1938. Zato bi nenadna motnja v višini 10 % uvoza prek plinovodov v Unijo bodisi privedla do drastičnih izoliranih ukrepov držav članic za izpolnjevanje obveznosti polnjenja skladišč bodisi povzročila razglasitev izrednih razmer na ravni Unije ali regionalni ravni, razen če se prostovoljno usklajeno zmanjševanje povpraševanja nadaljuje. Tako podaljšano usklajeno zmanjšanje povpraševanja v vseh državah članicah v duhu solidarnosti je bistveno za to, da se skladiščne zmogljivosti ponovno napolnijo na učinkovit način z minimalnimi motnjami na trgu, kar je še vedno nujno za zanesljivost oskrbe s plinom pred zimo 2023–2024.

(13)Podaljšanje pomeni nujen ukrep v odziv na vztrajne in nove hude težave pri oskrbi z energijo, ki vključujejo tveganje skorajšnje krize in zaradi katerih je treba prilagoditi obdobja zmanjšanja povpraševanja po plinu, da bi se podaljšalo obdobje prostovoljnega zmanjšanja povpraševanja po plinu ter zagotovila možnost razglasitve pripravljenosti na ravni Unije in sprožilo ustrezno obvezno zmanjšanje povpraševanja po plinu po marcu 2023.

(14)Zaradi trenutne krize je celotna Unija izpostavljena tveganju pomanjkanja energije in visokih cen energije. Ker je Unija enotni trg, bi imelo pomanjkanje plina v eni državi članici hude posledice v vseh drugih državah članicah zaradi fizičnega pomanjkanja oskrbe s plinom, nestanovitnosti cen ali motenj v industrijskih verigah kot posledice morebitnih omejitev v določenih industrijskih sektorjih v državi članici. Poleg tega lahko vse države članice v duhu solidarnosti prispevajo k nadaljnjemu zmanjševanju tveganja pomanjkanja energije in zajezijo nestanovitnost cen plina tako, da vse zmanjšajo svoje povpraševanje. Potencialen pozitivni učinek tega duha solidarnosti se je v zadnjem letu celo znatno povečal z razvojem novih zmogljivosti za medsebojno povezovanje z vzhodom in dodatnih zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki bolje povezujejo države članice z obrati za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina, tako fizično kot virtualno.

(15)Nujno je treba ukrepati, saj se sezona za polnjenje skladišč začne aprila 2023. Glede na vztrajne in nove hude težave, opisane zgoraj, bi, če se usklajeno zmanjšanje povpraševanja ne bi pravočasno podaljšalo pred začetkom polnjenja skladišč, to neposredno vplivalo na potek polnjenja skladišč in/ali tržne pogoje, ki vplivajo na zanesljivost oskrbe in nestanovitnost cen.

(16)Člen 122(1) PDEU Svetu omogoča, da, na predlog Komisije in v duhu solidarnosti med državami članicami, odloči o ukrepih, ki ustrezajo gospodarskim razmeram, zlasti ob hudih težavah pri oskrbi z nekaterimi proizvodi, zlasti na področju energetike. Glede na navedeno trenutna kriza pri oskrbi s plinom, tj. energentom, predstavlja tak položaj. Zato so za odziv na trenutne razmere v duhu solidarnosti med državami članicami potrebni začasno podaljšanje in ciljno usmerjene spremembe ukrepov, sprejetih na podlagi Uredbe (EU) 2022/1369. Zato je utemeljeno, da predlagani instrument temelji na členu 122(1) PDEU.

(17)V skladu s členom 8 Uredbe (EU) 2022/1369 morajo države članice Komisiji vsaka dva meseca, najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi, poročati o doseženem zmanjšanju povpraševanja prek Eurostata. Vendar so izkušnje pokazale, da dvomesečno obdobje poročanja ne zadostuje za zagotovitev najnovejših podatkov, da bi se lahko sprejela učinkovita odločitev o predlogu za razglasitev pripravljenosti na ravni Unije. Zato bi morale države članice poročati o svoji porabi plina za oceno doseženega zmanjšanja povpraševanja vsak mesec. Da bi bili ukrepi za zmanjšanje povpraševanja bolj osredotočeni, bi morala spremljanje porabe plina na ravni držav članic in Unije ter izvajanje te uredbe temeljiti na poročanju, ki vključuje razčlenitev porabe plina na proizvodnjo električne energije in toplote, gospodinjstva ter storitve v skladu z opredelitvami in pravili iz Uredbe (ES) št. 1099/2008 o statistiki energetike.

(18)V skladu s členom 9 Uredbe (EU) 2022/1369 mora Komisija izvesti pregled, na podlagi katerega lahko predlaga podaljšanje obdobja uporabe te uredbe. Da bi se upoštevalo zdaj predlagano podaljšanje uporabe Uredbe (EU) 2022/1369, bi bilo treba za nov datum pregleda določiti 1. marec 2024.

(19)Podaljšani in spremenjeni ukrepi za zmanjšanje povpraševanja bi morali biti začasni in ostati v veljavi do konca naslednje zime. Na podlagi novega pregleda, ki ga bo treba izvesti do 1. marca 2024, bi morala imeti Komisija možnost, da po potrebi predlaga podaljšanje obdobja njihove uporabe.

(20)Uredba (EU) 2022/1369 bi se zato morala uporabljati do 31. marca 2024. Spremembe Uredbe (EU) 2022/1369 bi morale začeti veljati do 1. aprila 2023, saj je to potrebno, da se zagotovi nadaljevanje 15-odstotnega zmanjšanja povpraševanja za obdobje 12 mesecev od aprila 2023 do konca marca 2024 ter da se gospodarskim subjektom, državam članicam in Komisiji omogoči sprejetje potrebnih ukrepov za doseganje navedenega cilja.

(21)Uredbo (EU) 2022/1369 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2022/1369

Uredba (EU) 2022/1369 se spremeni:

(1)v členu 2 se točki 5 in 6 nadomestita z naslednjim:

(a)„(5) ‚referenčna poraba plina‘ pomeni količino povprečne porabe plina v zadevni državi članici v referenčnem obdobju; za države članice, v katerih se je poraba plina v obdobju od 1. aprila 2021 do 31. marca 2022 povečala za vsaj 8 % v primerjavi s povprečno porabo plina v referenčnem obdobju, „referenčna poraba plina“ pomeni le količino porabe plina v obdobju od 1. aprila 2021 do 31. marca 2022;

(b)(6) ‚referenčno obdobje‘ pomeni obdobje od 1. aprila 2017 do 31. marca 2022;“;

(2)člen 3 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Prostovoljno zmanjšanje povpraševanja

Države članice si po najboljših močeh prizadevajo zmanjšati porabo plina v obdobju od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 za vsaj 15 % v primerjavi s svojo povprečno porabo plina v obdobju od 1. aprila 2017 do 31. marca 2022 (v nadaljnjem besedilu: prostovoljno zmanjšanje povpraševanja). Za navedene ukrepe prostovoljnega zmanjšanja povpraševanja se uporabljajo členi 6, 7 in 8.“;

(3)v členu 5 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Za namene obveznega zmanjšanja povpraševanja je poraba plina, dokler je razglašena pripravljenost na ravni Unije, v vsaki državi članici v obdobju od 1. aprila 2023 do 31. marca 2024 (v nadaljnjem besedilu: obdobje zmanjšanja) za 15 % nižja glede na njeno referenčno porabo plina. Za namene obveznega zmanjšanja povpraševanja se upoštevajo vsa zmanjšanja povpraševanja, ki so jih države članice dosegle v obdobju pred razglasitvijo pripravljenosti na ravni Unije.“;

(4)v členu 8 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organ vsake države članice spremlja izvajanje ukrepov za zmanjšanje povpraševanja na svojem ozemlju. Države članice Komisiji vsak mesec in najpozneje do 15. dne v mesecu, ki sledi, poročajo o porabi plina (v terajoulih, TJ). Države članice v svoje poročanje vključijo razčlenitev zmanjšanja povpraševanja po plinu po sektorjih, vključno s povpraševanjem po plinu za naslednje sektorje:

(a)    vložek za proizvodnjo električne energije in toplote;

(b)    poraba končne energije v industriji;

(c)    poraba končne energije v gospodinjstvih in pri storitvah.

V tem odstavku se uporabljajo opredelitve pojmov in pravila iz Uredbe (ES) št. 1099/2008 o statistiki energetike.

KSP pomaga Komisiji pri spremljanju prostovoljnega in obveznega zmanjšanja povpraševanja.“;

(5)v členu 9 se „1. maja 2023“ nadomesti s „1. marca 2024“;

(6)v členu 10 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:

„Uporablja se do 31. marca 2024.“

Člen 2

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati 1. aprila 2023.

Uporablja se do 31. marca 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    https://europa.eu/eurobarometer/surveys/detail/2872

(2)    Poročilo Komisije Svetu o pregledu Uredbe (EU) 2022/1369 (COM(2023) 173) in priloženi delovni dokument služb Komisije (SWD (2023) 63).

(3)    UREDBA SVETA (EU) 2022/1369 z dne 5. avgusta 2022 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu (UL L 206, 8.8.2022, str. 1).