Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023PC0031

    Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 in razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013

    COM/2023/31 final

    Bruselj, 20.1.2023

    COM(2023) 31 final

    2023/0008(COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 in razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013

    (Besedilo velja za EGP)

    {SEC(2023) 38 final} - {SWD(2023) 11 final} - {SWD(2023) 12 final} - {SWD(2023) 13 final} - {SWD(2023) 14 final} - {SWD(2023) 15 final}


    OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

    1.OZADJE PREDLOGA

    Razlogi za predlog in njegovi cilji

    Pravočasna, zanesljiva, podrobna in primerljiva evropska statistika je potrebna za razvoj in izvajanje politik in dejavnosti v korist EU na področjih, ki so v njeni pristojnosti, kot je določeno v členih 2 in 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Komisija v skladu s členom 159 PDEU spremlja demografske razmere v EU in o njih poroča. Institucije EU pa potrebujejo natančne in primerljive podatke o prebivalstvu za upravne in postopkovne namene, npr. za glasovanje s kvalificirano večino v Svetu. Te statistike so tudi pomemben prispevek k javnim raziskavam, saj omogočajo vpogled in obveščanje družbe o razvoju dogodkov. Ocene prebivalstva so potrebne tudi za pridobitev statističnih kazalnikov na prebivalca. Statistika o prebivalstvu je podlaga za projekcije prebivalstva za dolgoročne gospodarske in proračunske projekcije EU ter gospodarsko, socialno in kohezijsko politiko EU na splošno. Z njo se javnost zlahka poistoveti, saj opisuje dejstva in dogodke, ki zadevajo vsakega posameznika.

    V okviru te pobude evropska statistika o prebivalstvu (ESOP) pomeni uradno statistiko na ravni EU o prebivalstvu, demografskih dogodkih in migracijah ter različne kazalnike, ki temeljijo na tej statistiki. Eurostat objavlja statistiko s teh področij od leta 1960, ko je bila uvedena prva raziskava o številu in strukturi aktivnega prebivalstva v takratnih državah članicah. Od takrat se statistika o prebivalstvu pripravlja predvsem na podlagi rezultatov neposrednih popisov prebivalstva med popisi in interpolacije vmesnih obdobij z informacijami o spremembah prebivalstva iz upravnih sistemov registracije prebivalstva (o številu rojstev, smrti in migracij). Sedanji prehod s tradicionalnih terenskih popisov na kombinirane ali celo v celoti na registrih temelječe popise zmanjšuje breme priprave za širšo javnost, saj zbiranje teh statističnih podatkov temelji predvsem na upravnihih virih podatkov.

    Do leta 2007 so države članice prostovoljno posredovale vse podatke o prebivalstvu. To je privedlo do nedoslednosti in nepopolnosti ali nepravočasnosti, kot je razvidno iz nedavne ocene stanja 1 . Člen 338 PDEU zavezuje zakonodajalca, da sprejme ukrepe za pripravo uradne statistike, kadar je to potrebno za politike EU. Danes statistika o prebivalstvu temelji na pravnem okviru, ki je bil sprejet med letoma 2007 in 2013. Najprej so bile z Uredbo (ES) št. 862/2007 2 določene zahteve za statistiko o migracijah v skladu z akcijskim načrtom za zbiranje in analizo statistike Skupnosti na področju migracij 3 . V členu 3 Uredbe so zajete statistike o priseljevanju na ozemlja in odseljevanju z ozemelj države članice, vključno s tokovi z ozemlja ene države članice na ozemlje druge države članice in tokovi med državo članico in ozemljem tretje države, statistike o državljanstvu in državi rojstva oseb, ki običajno prebivajo na ozemlju držav članic, ter statistike o pridobitvi državljanstva 4 . Potem so bila z Uredbo (ES) št. 763/2008 5 določena skupna pravila za zagotavljanje celovitih popisnih podatkov o prebivalstvu in stanovanjih v EU vsakih deset let. S tem se je zagotovilo zbiranje podrobnih podatkov o vnaprej določenih demografskih, socialnih in ekonomskih razmerah ljudi, družin in gospodinjstev ter o nacionalnih, regionalnih in lokalnih stanovanjskih razmerah. Nazadnje so bila v Uredbi (EU) št. 1260/2013 6 določena skupna pravila za evropske demografske podatke, vključno z zahtevami za podatke o stanju prebivalstva in ključnih dogodkih, kot so rojstva in smrti. Uredba (EU) št. 1260/2013 tudi zavezuje države članice, da Komisiji (Eurostatu) posredujejo usklajene podatke o skupnem številu prebivalcev na nacionalni ravni, ki se uporabljajo kot ponderji za glasovanje s kvalificirano večino v Svetu.

    Ocena, ki jo je opravila Komisija, je pokazala, da je sedanji pravni okvir treh zgoraj omenjenih aktov na splošno znatno izboljšal evropsko statistiko o prebivalstvu. Dodana vrednost EU se je znatno povečala, izpolnjene pa so tudi vse politične in institucionalne potrebe EU po statistiki o prebivalstvu. Vendar je ocena pokazala tudi zmanjšano pomembnost, skladnost, doslednost in primerljivost podatkov in statistik o prebivalstvu v državah članicah ter njihovo nadaljnje zmanjševanje, kar negativno vpliva na sprejemanje odločitev, ki temeljijo na teh podatkih in statistikah. Zato je potrebna nova pravna podlaga, ki bo zagotovila dolgoročni okvir za razvoj, ki je potreben za nadaljnjo uskladitev evropske statistike o prebivalstvu. Okvir bi moral biti tudi dovolj prožen, da bi se lažje prilagajal spreminjajočim se potrebam politike in izkoristil priložnosti, ki izhajajo iz novih virov podatkov. Obstajajo tudi potencialne možnosti za upravno poenostavitev in vključevanje postopkov namesto sedanjega razdrobljenega stanja na tem področju. Ta pobuda je zato vključena v delovni program Komisije za leto 2022 kot program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).

    Kot je navedeno v oceni, so statistični podatki o prebivalstvu EU, vključno z demografskimi in migracijskimi dogodki ter informacijami o družinah, gospodinjstvih in stanovanjskih razmerah, ključni za oblikovanje politike, ki temelji na dokazih. Kakovostni statistični podatki o vseh državah članicah so bistveni za številna področja politike in pobude EU. Poleg zgoraj navedenih dolgotrajnih primerov uporabe so v štirih od šestih prednostnih nalog Komisije v obdobju 2019–2024 7 opredeljene jasne potrebe po specifičnih statistikah o prebivalstvu EU kot podatkovnih dokazih za naslednje politike: evropski zeleni dogovor, spodbujanje evropskega načina življenja, nova spodbuda za evropsko demokracijo in gospodarstvo za ljudi. Tudi v končnih predlogih Konference o prihodnosti Evrope 8 je ugotovljeno, da si mora EU še naprej prizadevati za zbiranje takšnih podatkov.

    V okviru ocene, podprte s posvetovanjem z deležniki, so bile ugotovljene tudi različne velike vrzeli v sedanjem statističnem okviru, zlasti nezadostne geografske in statistične podrobnosti ter redkost in maloštevilnost statističnih rezultatov. Ugotovitve ocene so bile podprte s posvetovanjem z deležniki, ki je vključevalo institucionalne in druge poklicne uporabnike na ravni EU in drugih ravneh. V oceni učinka so bile možnosti politike za to pobudo ocenjene glede na njihovo zmožnost zapolnitve teh vrzeli. Ta zakonodajni predlog temelji na podrobnih ugotovitvah ocene in ocene učinka, da bi učinkovito in sorazmerno odpravil te vrzeli.

    Leta 2014 je Komisija (Eurostat) ob podpori nacionalnih statističnih uradov (NSU) držav članic začela posodabljati socialno statistiko, da bi zadovoljila nove statistične potrebe. Na podlagi tega je bil z Uredbo (EU) 2019/1700 9 sprejet skupni pravni okvir za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci oseb in gospodinjstev. Ta okvir je temeljnega pomena za postavitev trdnih temeljev na evropski ravni za zbiranje podatkov iz vzorcev. Pobuda o evropski statistiki o prebivalstvu je drugi ključni element tega postopka posodobitve. Zgodnja podpora pobude na visoki ravni v evropskem statističnem sistemu (ESS) je bila izražena v memorandumu iz Budimpešte iz leta 2017 10 , v katerem so bili potrjeni ukrepi za prožno odzivanje na spreminjajoče se potrebe, nadaljnje usklajevanje konceptov in opredelitev ter razširitev letnega zbiranja podatkov, vključno s podatki o migracijah in geografskimi podrobnostmi.

    Na podlagi ugotovitev ocene in ocene učinka ta zakonodajni predlog vsebuje ambiciozne elemente za okrepitev povezav med vsemi socialnimi statistikami EU, ki temeljijo na osebah in gospodinjstvih, ter njihove splošne skladnosti. Predlog vsebuje določbe, katerih cilj je razviti usklajeno opredelitev prebivalstva na podlagi zanesljivih statističnih konceptov za vse rezultate in olajšati dostop do razpoložljivih virov podatkov, kar bo izboljšalo postopke priprave in splošno kakovost socialne statistike. Predlog vsebuje tudi določbe za večjo uskladitev statistike o prebivalstvu in meddržavnih migracijah s statistiko upravnih in sodnih dogodkov v zvezi z azilom, zakonitimi in nezakonitimi migracijami v skladu s členi 4, 5, 6 in 7 Uredbe (ES) št. 862/2007.

    2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

    Pravna podlaga

    Pravna podlaga tega predloga je člen 338(1) PDEU, ki zagotavlja pravno podlago za evropsko statistiko. Evropski parlament in Svet v skladu z rednim zakonodajnim postopkom sprejemata ukrepe za pripravo statistike, kadar je taka statistika potrebna, da lahko EU izpolnjuje svojo vlogo. V členu 338 so določene zahteve za pripravo evropske statistike in je navedeno, da mora biti skladna s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti, ne da bi pretirano obremenjevali podjetja, organe ali javnost. 

    Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

    ESS zagotavlja infrastrukturo za statistične informacije. Sistem je zasnovan tako, da izpolnjuje potrebe več uporabnikov v demokratičnih družbah.

    Med glavnimi merili, ki jih mora izpolnjevati evropska statistika, sta usklajenost in primerljivost. Primerljivost je zelo pomembna za statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, saj ima ključno vlogo pri podpiranju gospodarske, socialne in kohezijske politike, ki temelji na dokazih. Države članice ne morejo doseči potrebne usklajenosti in primerljivosti brez jasnega evropskega okvira v obliki zakonodaje EU, ki določa skupne statistične koncepte, oblike poročanja in zahteve glede kakovosti.

    Države članice, ki delujejo neodvisno druga od druge, cilja predlaganega ukrepa ne morejo zadovoljivo doseči. Ukrep se lahko učinkoviteje sprejme na ravni Unije na podlagi pravnega akta Unije, s katerim se bo zagotovila primerljivost statističnih informacij na statističnih področjih iz predlaganega akta. Zbiranje podatkov pa lahko izvajajo države članice.

    Sorazmernost

    Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti na naslednji način.

    Zagotovil bo kakovost in primerljivost evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih, zbrane z uporabo enakih načel v vseh državah članicah. Zagotovil bo tudi, da bo evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih ostala ustrezna in prilagojena potrebam uporabnikov. Z uredbo bo priprava statistike stroškovno učinkovitejša, pri tem pa bodo upoštevane posebne značilnosti statističnih sistemov držav članic.

    V skladu z načelom sorazmernosti je predlagana uredba omejena na najmanj, kar je potrebno za dosego njenega cilja, in ne presega tistega, kar je nujno za ta namen.

    Izbira instrumenta

    Predlagani instrument: uredba.

    Zaradi ciljev in vsebine predloga je uredba najprimernejši instrument. Pomembne politike EU, kot so gospodarska, socialna in kohezijska politika, so neločljivo odvisne od primerljive, usklajene in kakovostne evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih. To lahko najbolje zagotovimo z uredbami, ki se neposredno uporabljajo v državah članicah in jih zato ni treba najprej prenesti v nacionalno zakonodajo.

    3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

    Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

    Komisija je v okviru te pobude ocenila sedanji pravni okvir za evropsko statistiko o prebivalstvu, ki ga sestavljajo uredbi (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013 ter člen 3 Uredbe (ES) št. 862/2007 in njihovi izvedbeni ukrepi. Pozitivno je, da je ocena pokazala, da je sedanji pravni okvir na splošno znatno izboljšal evropsko statistiko o prebivalstvu. Tako se je na primer znatno povečala dodana vrednost EU in izpolnjene so vse aktualne potrebe politike/institucij EU po statistiki o prebivalstvu, ki so bile znane pred prejšnjim posegom (okoli leta 2005). Vendar ima sedanji pravni okvir naslednje štiri pomanjkljivosti.

    Ena od pomanjkljivosti sedanjega pravnega okvira je, da ne zagotavlja v celoti dovolj skladnih, primerljivih in popolnih statistik.

    Čeprav okvir vsebuje skupne opredelitve ključnih statističnih konceptov, so države članice pri njihovem izvajanju pogosto prilagodljive. Predvsem uporabljajo tri konceptualno različne opredelitve populacijske osnove (običajno prebivališče, registrirano prebivališče, zakonito prebivališče), ki so dovoljene, pri čemer včasih uporabljajo različne opredelitve za različne podatkovne nize. S tem se je zmanjšala primerljivost in skladnost statističnih podatkov o prebivalstvu iz različnih držav članic, kar škodi dodani vrednosti zbirk podatkov za EU.

    Nekatere podatkovne vrzeli se trenutno zapolnjujejo s podatki, ki jih prostovoljno posredujejo države članice. Posledica tega je nepopolna statistika na ravni EU, ki morda ni skladna z obvezno statistiko. Zaradi tega je prostovoljna statistika stroškovno manj učinkovita glede na dodano vrednost EU, zato je nujno in pomembno, da v prihodnosti postane obvezna. Prostovoljne zbirke so lahko na začetku koristne pri razvoju novih statistik, vendar je za njihovo polno izvajanje kot uradne evropske statistike potrebna jasna pravna podlaga.

    Pomanjkljivost sedanjega pravnega okvira je tudi v tem, da ne zagotavlja zadostne razpoložljivosti podatkov o prebivalstvu v smislu pravočasnosti in pogostosti objavljanja podatkov.

    Obstoječa zakonodaja zajema le letno statistiko o demografiji in migracijah. V skladu z veljavno zakonodajo je treba večino letnih podatkovnih nizov zagotoviti le v 12 mesecih po koncu referenčnega obdobja, desetletne podatkovne nize o popisu pa je treba zagotoviti le v 27 mesecih po koncu leta popisa. Te pogostosti in ustrezni roki ne dosegajo pričakovanj uporabnikov in v večini držav članic ne ustrezajo nacionalnim statističnim publikacijam ali drugim posredovanjem mednarodnih statistik. V okviru obstoječe zakonodaje zakonskih rokov in pogostosti ni mogoče izboljšati, na primer tako, da bi zajeli druge večletne statistike o prebivalstvu in stanovanjih ali medletne statistike o prebivalstvu (tj. zbrane več kot enkrat v določenem letu), kot so nedavno pripravljene statistike o presežni umrljivosti zaradi COVID-19.

    Še ena pomanjkljivost je, da okvir ne zajema značilnosti in podrobnosti tem ali skupin prebivalstva, ki so v zadnjem desetletju postale politično in družbeno pomembne.

    Obstoječa zakonodaja se namreč osredotoča na potrebe po podatkih za prednostne naloge politike v času oblikovanja zakonodaje. Prednostne naloge so se sčasoma spremenile, tako da razpoložljive statistike o prebivalstvu ne zajemajo več v zadostni meri značilnosti, tem ali skupin prebivalstva, pomembnih za politiko. Vrzeli, ugotovljene med posvetovanjem z deležniki, se nanašajo zlasti na značilnosti politično pomembnih tem in skupin. Primeri vključujejo podatke o stanovanjih za evropski zeleni dogovor, migrantih in mobilnosti v EU, mestnem in podeželskem prebivalstvu ter ranljivih manjšinskih skupinah. Obstajajo tudi vrzeli, povezane z nezadostno geografsko podrobnostjo statističnih podatkov, vključno s funkcionalnimi tipologijami in georeferenciranimi podatki za povezovanje mest in podeželja ter čezmejno analizo.

    Poleg tega okvir ni dovolj prožen, da bi se lahko prilagodil spreminjajočim se potrebam politike ali da bi državam članicam ali EU omogočil uporabo novih virov.

    Obstoječa zakonodaja namreč ni dovolj prožna, da bi se lahko prilagodila novim statističnim potrebam. Novi viri podatkov v državah članicah in na ravni EU (zlasti upravni podatki, vključno s sistemi interoperabilnosti, in podatki v zasebni lasti) ponujajo možnosti za izboljšanje stroškov in pravočasnosti, vendar sedanja zakonodaja ne podpira njihovega sprejetja.

    Nazadnje so bile pri ocenjevanju ugotovljene odvečnosti v zvezi s skladnostjo, izvrševanjem in spremljanjem v zvezi s programom REFIT. Razlog za to je, da je veljavna zakonodaja razpršena na tri pravne akte, ki niso bili oblikovani skupaj. Učinkovitost na ravni EU se v sedanjih razmerah, v katerih države članice prostovoljno pripravljajo številne, vendar nepopolne podatkovne nize (z visoko, vendar ne celotno popolnostjo po državah članicah), znatno zmanjšuje.

    Posvetovanja z deležniki

    Strategija posvetovanja 11 je opredelila profile ključnih deležnikov v treh glavnih skupinah (ponudniki izvornih podatkov, kot so imetniki upravnih podatkov in drugih ustreznih virov podatkov, pripravljavci statistike, predvsem NSU, in uporabniki statistike) o dejavnostih posvetovanja. Posvetovanje je vključevalo javna in ciljno usmerjena posvetovanja, ciljno usmerjene delavnice, posvetovanja s strokovnimi skupinami, razgovore s ključnimi deležniki in teoretične raziskave.

    Posvetovanje z deležniki je uspešno doseglo predvidene skupine deležnikov, razen ponudnikov upravnih podatkov in medijskih organizacij. Glede na tehnično naravo teme se je štelo, da je splošno sodelovanje dajalcev podatkov zadostno za podporo vzporedni oceni in oceni učinka evropske statistike o prebivalstvu.

    V okviru posvetovanja je bila podprta pobuda Komisije in bilo je potrjeno, da so se zadeve na področju demografije, meddržavnih migracij in prebivalstva ter statistike popisa stanovanj od prejšnjega posredovanja politike bistveno izboljšale. Ugotovljene pa so bile tudi statistične vrzeli in nove statistične potrebe, ki jih sedanji pravni okvir ne more zadovoljiti.

    Vsi deležniki so potrdili potrebo po načrtovanju statističnih izboljšav, čeprav se niso vedno strinjali s stopnjo ambicioznosti teh izboljšav. Pripravljavci statistike so bili glede tega nekoliko bolj konservativni kot uporabniki statistike.

    Statistične teme, za katere so se vse skupine deležnikov strinjale, da so prednostne, so bile boljša statistika o migracijah, večja geografska podrobnost ter bolj pravočasna in pogostejša statistika. Vsi deležniki so priznali, da je uskladitev populacijske osnove zelo pomembna, nekateri pripravljavci statistike pa so spremembam nasprotovali.

    Glavne statistične teme, glede katerih so se mnenja pripravljavcev in uporabnikov razlikovala, so se nanašale na podatke o enakosti in obvezno zbiranje obstoječih prostovoljnih podatkov. V manjši meri so se mnenja pripravljavcev in uporabnikov razhajala glede statistike o stanovanjih, zakonitih splavih in umrljivosti dojenčkov.

    Zbiranje in uporaba strokovnega znanja

    Komisija svoje ustrezne strokovne skupine redno poziva, naj ji svetujejo in prispevajo k napredku pri ocenjevanju in oceni učinka. O napredku je bil obveščen tudi Odbor za evropski statistični sistem 12 . Tri strokovne skupine so (register strokovnih skupin Komisije 13 ):

    delovna skupina za popis prebivalstva in stanovanj ( E01544 ) in njena podskupina, projektna skupina za prihodnost popisov;

    delovna skupina za statistiko o prebivalstvu ( E03076 );

    evropski direktorji socialnih statistik ( E01552 ).

    Komisija je izvedla vzporedno oceno in oceno učinka ob podpori študije izvajalca, ki jo je izvedla družba ICF SA iz Belgije. Podporna študija je za oceno zagotovila ekonomsko analizo in analizo subsidiarnosti ter študije primerov o opredelitvah prebivalstva. Za oceno učinka je zagotovila kvantitativno analizo stroškov in metodološko podporo za ocenjevanje in razvrščanje možnosti politike. Izvajalec je podpiral tudi različne dejavnosti posvetovanja z deležniki, vključno z odprtim javnim posvetovanjem, ciljnim posvetovanjem z NSU in več tematskimi delavnicami s specifičnimi skupinami deležnikov.

    Ocena učinka

    Ocena učinka za to pobudo 14 , o kateri je Odbor za regulativni nadzor razpravljal na uradni seji 16. marca 2022, je prejela pozitivno mnenje s pridržki 15 . Revidirano različico poročila o oceni učinka, v kateri so bile odpravljene pomanjkljivosti, ugotovljene v mnenju, je medresorska usmerjevalna skupina potrdila na sestanku 16. junija 2022.

    Splošni cilj, opredeljen v oceni učinka, je bolje odgovoriti na potrebe uporabnikov ter posodobiti in povečati ustreznost, usklajenost in skladnost evropske statistike o prebivalstvu. To je mogoče razdeliti na štiri specifične cilje za odpravo zgoraj opisanih pomanjkljivosti, in sicer za:

    (1)zagotovitev popolne, skladne in primerljive evropske statistike o prebivalstvu;

    (2)zagotovitev pravočasne in pogostejše statistike za izpolnjevanje potreb uporabnikov;

    (3)zagotovitev statistike, ki je dovolj izčrpna v smislu ustreznih tem ter dovolj podrobna v smislu značilnosti in razčlemb;

    (4)spodbujanje pravnih okvirov in okvirov za zbiranje podatkov, ki so dovolj prožni za prilagajanje podatkovnih nizov spreminjajočim se potrebam politike in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinašajo novi viri podatkov.

    Možnosti politike se razvijajo z združevanjem podrobnih ukrepov politike, ki obravnavajo specifične cilje, glede na štiri značilnosti: usklajevanje statistike, pri katerem je glavni poudarek na opredelitvi populacijske osnove; vključevanje statističnih postopkov; statistični rezultati; prožnost okvira.

    Možnost A je osnovni scenarij z ločenimi statističnimi postopki in zakonodajo, omejeno uskladitvijo opredelitve prebivalstva in brez novih statističnih rezultatov.

    Glavni značilnosti možnosti B.1 in B.2 sta vse bolj ambiciozna nadgradnja statističnih rezultatov in večja prožnost okvira, vendar omejena uskladitev populacijske osnove.

    Možnosti C.1 in C.2 sta enaki kot možnosti B.1 in B.2, vendar z ambicioznejšim poskusom uskladitve populacijske osnove. Možnosti B.2 in C.2 vključujeta obsežnejšo nadgradnjo statističnih rezultatov in večjo prožnost okvira kot možnosti B.1 in C.1.

    Možnosti D.1 in D.2 pa bi vključevali popolno uskladitev in obsežno nadgradnjo rezultatov ter zadostno prožnost za prihodnji razvoj statistike, da bi zadostili novim potrebam. Možnost D.2 vključuje tudi uvedbo statističnega registra prebivalstva v vseh državah članicah.

    Stroški vseh možnosti so čim bolj količinsko opredeljeni na podlagi naslednjih meril: (i) stopnje usklajenosti populacijske osnove; (ii) nadgradnje statističnih rezultatov in (iii) vključevanja statističnih postopkov na podlagi nacionalnih statističnih registrov prebivalstva. Nazadnje so bile koristi podrobno opisane, vendar večine zaradi njihove pogosto posredne ali razpršene narave ni bilo mogoče količinsko opredeliti, zato so bile ocenjene kvalitativno.

    Ker koristi niso bile količinsko opredeljene, ni bilo mogoče neposredno razvrstiti možnosti. Vendar je ocena učinkovitosti kvalitativno pokazala, da nobena od možnosti ni očitno stroškovno učinkovitejša od katere koli druge. Prinašajo pa vedno večje koristi (neposredno za uporabnike statističnih podatkov in posredno za celotno družbo) ob vedno večjih stroških (predvsem za pripravljavce statistik, tj. nacionalne sisteme za pripravo statistik). To se odraža v veliki razliki med pripravljavci in uporabniki statistik, saj so se pripravljavci osredotočili na stroške, medtem ko so bili uporabniki bolj pozorni na koristi. Vendar ocena jasno kaže, da imajo ambiciozni ukrepi za izpolnitev potreb po podatkih za prednostne naloge politike EU svojo ceno v obliki dodatnih sredstev, potrebnih za pripravljavce statistike, ki so v primerjavi s sedanjimi osnovnimi stroški znatna (do približno 10 % pri možnosti D.2). Le najbolj ambiciozni možnosti D.1 in D.2 namreč vsebujeta daljnosežne ukrepe za obravnavanje potreb ključnih področij politike EU, kot so povezovanje mest in podeželja, evropski zeleni dogovor ter temeljne pravice in nediskriminacija. Poleg tega samo možnost D.2 vključuje statistične registre prebivalstva, da bi bila statistična priprava učinkovitejša in bi tako pripomogla k doseganju ciljev ambicioznih rezultatov.

    Zato je bila na splošno najprimernejša možnost D.2. Je najambicioznejša v smislu količine pripravljene statistike in prožnosti okvira, najboljši rezultat pa dosega s podobno ambiciozno poenostavitvijo in vključevanjem sistemov priprave statistike ter trajnostnim dolgoročnim povečanjem učinkovitosti. Vendar ostajajo negotovosti glede subsidiarnosti in sorazmernosti, poleg tega pa bo uvedba interoperabilnih statističnih registrov prebivalstva v vseh državah članicah povzročila precejšnje stroške prilagajanja. Zato bi bil smiseln tudi alternativni (konservativni) pristop, ki bi dajal prednost možnosti C.2, če bi se bolj upoštevala sorazmernost in učinkovitost možnosti D.2 – to bi bilo sprejemljivejše tudi za pripravljavce statistik kot ključne deležnike za izvajanje.

    Najopaznejša odstopanja tega zakonodajnega predloga od najprimernejših možnosti iz ocene učinka so manjše ambicije glede podatkov o enakosti in vzpostavitve statističnih registrov prebivalstva v državah članicah. V zvezi s slednjim je v oceni učinka omenjen poseben dvom o sorazmernosti in subsidiarnosti zahteve po takšnih statističnih registrih v vseh državah članicah. Predlog zato sledi možnosti C.2, tj. se bolj osredotoča na vidike statističnih infrastruktur, ki so usmerjene v rezultate, ne da bi določil postopkovne omejitve. Tudi strokovnjaki NSU, ki so bili vključeni v posvetovanje, so močno naklonjeni takšnemu pristopu, ki je usmerjen v rezultate. Predlog bi še vedno okrepil pravno podlago in spodbudil razvoj inovativnih rešitev, ki bi omogočile izmenjavo podatkov med državami članicami za reševanje čezmejnih vprašanj kakovosti, povezanih s prostim gibanjem državljanov EU. Zlasti so izrecno podprte tehnologije za boljše varovanje zasebnosti, da se izmenjava podatkov izvaja v celoti v skladu z zakonodajo EU o varstvu osebnih podatkov (glej „Temeljne pravice“ spodaj).

    Ustreznost in poenostavitev predpisov

    Najprimernejša možnost D.2 ali C.2 bo verjetno ustvarila nekaj možnosti za morebitne prihranke stroškov, pomembne za program REFIT, zaradi poenostavitve, racionalizacije in vključevanja statističnih postopkov. Poenostavitve se pričakujejo zlasti pri izmenjavi podatkov med lastniki izvornih podatkov in NSU, pri regulativnih prilagoditvah spreminjajočim se potrebam po podatkih za NSU in Eurostat ter pri postopkih prenosa podatkov iz NSU na Eurostat. Uporabniki bodo imeli koristi od poenostavljenega in centraliziranega dostopa do statističnih podatkov na spletišču Eurostata.

    V skladu z najprimernejšo možnostjo C.2 ta predlog ne zahteva statističnih registrov prebivalstva, krepi pa pravne in tehnične predpogoje za izmenjavo podatkov med državami članicami. Izmenjava podatkov z uporabo sodobnih tehnologij lahko dolgoročno ponudi učinkovitejše in uspešnejše rešitve za zagotavljanje statistične kakovosti.

    Temeljne pravice

    V oceni učinka sta bila ugotovljena dva glavna vira morebitnih posrednih učinkov na temeljne pravice. Po eni strani so različne skupine deležnikov v okviru posvetovanja z deležniki izrazile pomisleke glede morebitnih večjih tveganj za varstvo osebnih podatkov, povezanih z izboljšano in posodobljeno statistično infrastrukturo, ki učinkovito povezuje vse vrste ustreznih virov in omogoča izmenjavo podatkov med državami članicami. Po drugi strani pa bi večja razpoložljivost in boljša kakovost statističnih podatkov o družbenih pojavih (vključno z boljšimi podatki o socialno-ekonomskih značilnostih ranljivih skupin ali o razlogih za diskriminacijo) izboljšali politike temeljnih pravic.

    V tem predlogu so te ugotovitve upoštevane, saj so predlagane sorazmerne in ciljno usmerjene izboljšave ustreznih statističnih rezultatov, pri čemer se upoštevajo načela in pravne posledice zakonodaje EU o varstvu osebnih podatkov iz uredb (EU) 2016/679 16 in (EU) 2018/1725 17 .

    4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

    Predlog ne vključuje financiranja rednega zbiranja podatkov, predvideva pa sofinanciranje EU ustreznih prizadevanj za posodobitev, vključno s pilotnimi študijami in študijami izvedljivosti v državah članicah. Komisija (Eurostat) se prav tako zavezuje, da bo razvila varno infrastrukturo za izmenjavo podatkov. Poleg tega bo treba povečati človeške in operativne (IT) vire Komisije (Eurostata), da bo mogoče obvladovati povečano delovno obremenitev, povezano z regulacijo, spremljanjem in pripravo, ki jo bo povzročilo znatno povečanje zbiranja podatkov.

    Splošne finančne posledice predloga so časovno neomejene. Ocenjene proračunske posledice v prvih desetih letih po začetku veljavnosti uredbe so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga.

    5.DRUGI ELEMENTI

    Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

    Predlagano uredbo naj bi Evropski parlament in Svet sprejela leta 2023, kmalu zatem pa naj bi bili sprejeti izvedbeni ukrepi Komisije. Uredba se bo neposredno uporabljala v vseh državah članicah EU, pri čemer ne bo potreben načrt za izvedbo.

    Od držav članic se pričakuje, da bodo na podlagi nove uredbe Komisiji podatke začele zagotavljati leta 2026.

    V skladu z oceno učinka se bo izvajanje sprejete uredbe redno spremljalo in ocenjevalo. Ocena učinka vsebuje tudi ureditev spremljanja, vključno s predlogi za kazalnike, ki se bodo uporabljali.

    Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

    Predlagana uredba vzpostavlja nov okvir za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih. Vključuje sedanje statistike o demografiji, migracijah in popisih ter določa, da morajo države članice zagotoviti statistike o treh področjih (demografija, stanovanja, družine in gospodinjstva), 11 povezanih temah in 23 podrobnih temah. Te je treba podpreti s členi o predmetu urejanja, opredelitvi pojmov, statistični populaciji in enotah, periodičnosti in referenčnih časih, virih podatkov in metodah, vključno s specifičnimi sredstvi za ponovno uporabo upravnih virov podatkov, statistični zaupnosti, specifikacijah kakovosti, izmenjavi podatkov, pilotnih študijah in študijah izvedljivosti ter morebitnih finančnih prispevkih.

    Ključni vidik opredelitev je, da se s tem predlogom reši strukturna težava v sedanji zakonodaji, ugotovljena v oceni: neusklajenost opredelitve populacijske osnove. Novi predlog temelji na skupni opredelitvi prebivalstva na podlagi statističnega koncepta običajnega prebivališča, brez privzetih izjem. Poleg tega se izrecno spodbujajo znanstvene metode statističnega ocenjevanja (kot so „življenjski znaki“ ali „stopnja bivanja“), da se omogoči izvajanje opredelitve na podlagi upravnih virov podatkov. Doseganje usklajene opredelitve prebivalstva, ki bi se pravilno izvajala v vseh državah članicah, bi znatno izboljšalo primerljivost in skladnost evropske statistike o prebivalstvu v skladu s prednostnimi možnostmi iz ocene učinka.

    Podrobnosti o zahtevah glede podatkov bi bile določene v izvedbenih aktih, vendar predlagana uredba omogoča spremembo seznama podrobnih tem ter njihove periodičnosti in referenčnih časov z uporabo delegiranih aktov. Predlog predvideva tudi možnost odzivanja na prihodnje zahteve po podatkih z ad hoc zbiranjem podatkov. Predlagana uredba zahteva tudi, da se po potrebi začnejo izvajati pilotne študije in študije izvedljivosti, ter ponuja potencialno sofinanciranje za nadaljnjo posodobitev sistemov priprave statistike in preizkušanje novih tem. Ta Komisiji podeljena izvedbena in delegirana pooblastila ter možnost izvedbe pilotnih študij/študij izvedljivosti se predlagajo zato, da se ohrani določena prožnost novega okvira za obravnavanje nastajajočih potreb uporabnikov in priložnosti iz novih virov podatkov v daljšem časovnem obdobju v prihodnosti.

    Poleg tega je v členu o izmenjavi podatkov opisano, kako se lahko v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 18 zaupni podatki izmenjujejo za specifične namene statistike o prebivalstvu. Po eni strani so prejšnje izkušnje pokazale, da je čezmejno sodelovanje med NSU, ki temelji na posameznih evidencah, potrebno za učinkovito reševanje vprašanj kritja, povezanih s prostim gibanjem državljanov EU. Po drugi strani pa Uredba (EU) 2016/679 strogo omejuje izmenjavo podatkov v tem kontekstu na podlagi šestih načel, vključno z omejitvijo namena, najmanjši obseg podatkov ter celovitostjo in zaupnostjo. Da bi se omogočila učinkovita izmenjava podatkov za namene kakovosti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, ta predlog zahteva preizkušanje in uporabo tehnologij za boljše varovanje zasebnosti, ki izvajajo vgrajen najmanjši obseg podatkov. Komisija (Eurostat) mora vzpostaviti tudi varno infrastrukturo za lažjo izmenjavo podatkov in hkrati zagotoviti tehnično celovitost in zaupnost obdelave podatkov.

    Nazadnje, del predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 ima tri različne namene:

    (1)zmanjšati statistični obseg s črtanjem člena 3, katerega statistične teme so prenesene v novi okvir ESOP;

    (2)dodati več pravnih sredstev za statistične organe glede pravočasne in ponovne uporabe upravnih virov podatkov za namene navedene uredbe v skladu z razširjenimi sredstvi, dodanimi v sam predlog ESOP;

    (3)zagotoviti, da so seznami držav in ozemelj, ki se uporabljajo za namene navedene uredbe, usklajeni s seznami, ki se uporabljajo v novem okviru ESOP.

    Za zagotovitev doslednosti je treba s predlogom ESOP spremeniti Uredbo (ES) št. 862/2007, ker so statistične teme premaknjene iz navedene uredbe v novi okvir ESOP. Za ta pristop obstajajo pomembni statistični in metodološki razlogi:

    „migracija“, kot je trenutno zajeta v členu 3(1), točke (a) do (c), Uredbe (ES) št. 862/2007, se nanaša na temeljni demografski koncept migracije ljudi v drugo državo, tj. del tokov, ki spreminjajo demografsko ravnovesje v državi. Namen predloga ESOP je, prvič, uvesti enotno, skladno pravno podlago za vse elemente demografskega ravnovesja. To bi moralo zajemati vse tokove, vključno s ključnimi dogodki (rojstva, smrti), pa tudi migracijske tokove in stanja – v smislu spremembe prebivališča iz ene države v drugo;

    „pridobitev in izguba državljanstva“, ki je trenutno zajeta v členu 3(1), točka (d), Uredbe (ES) št. 862/2007, je statistična tema, ki je po naravi tesno povezana z demografskim ravnovesjem, saj dopolnjuje ključne dogodke s spremembami (prihodi in odhodi) populacije državljanov, ki prebivajo v državi.

    Vse druge spremembe, predlagane k Uredbi (ES) št. 862/2007 (sprememba naslova, črtanje odstavkov vsebine v členu 1 in opredelitev pojmov v členu 2), so posledica zmanjšanega področja uporabe navedene uredbe.

    2023/0008 (COD)

    Predlog

    UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 in razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013

    (Besedilo velja za EGP)

    EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

    ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 338(1) Pogodbe,

    ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

    po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

    ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

    ob upoštevanju mnenja Odbora regij 20 ,

    v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

    ob upoštevanju naslednjega:

    (1)Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih je potrebna za oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje politik Unije, zlasti tistih, ki obravnavajo demografske spremembe, zeleno in digitalno preobrazbo, spodbujanje energijske učinkovitosti, ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030 Združenih narodov (ZN).

    (2)Statistika o prebivalstvu je pomemben imenovalec za vrsto kazalnikov politike in se v skladu z Uredbo (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta 21 uporablja kot referenca v evropski statistiki, zlasti za zagotavljanje vzorčnih okvirov za izvajanje reprezentativnih raziskav oseb in gospodinjstev.

    (3)Svet za ekonomske in finančne zadeve redno pooblašča Odbor za ekonomsko politiko za ocenitev dolgoročne vzdržnosti in kakovosti javnih financ na podlagi projekcij prebivalstva, ki jih pripravlja Eurostat. Projekcije prebivalstva se uporabljajo tudi za analizo politik v okviru evropskega semestra. Komisija (Eurostat) bi morala imeti na voljo vse potrebne statistike za pripravo in objavo projekcij prebivalstva v skladu z informacijskimi potrebami Unije.

    (4)V skladu s členom 175(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) bi morala Komisija vsaka tri leta Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročati o napredku pri doseganju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Regionalni in lokalni podatki, vključno s podatki za različne teritorialne tipe, kot so obmejne regije, mesta in njihova funkcionalna mestna območja, velemestne regije, podeželske regije, gorske in otoške regije, so potrebni za pripravo teh poročil ter redno spremljanje demografskega razvoja in morebitnih prihodnjih demografskih izzivov na ozemljih Unije.

    (5)V skladu s členom 16(4) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) se kvalificirana večina članov Sveta med drugim opredeli na podlagi prebivalstva držav članic. V ta namen morajo države članice v skladu s členom 4(1) Uredbe (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 22 trenutno Komisiji (Eurostatu) posredovati podatke o celotnem prebivalstvu na nacionalni ravni.

    (6)Leta 2017 je Odbor za evropski statistični sistem potrdil memorandum iz Budimpešte, v katerem je navedeno, da sta potrebni letna statistika o številu in nekaterih socialnih, ekonomskih in demografskih značilnostih prebivalstva ter izboljšana statistika o migracijah. Za spoštovanje načel enakosti in nediskriminacije svojih državljanov pri vseh dejavnostih ter pravic posameznih državljanov iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 23 ter členov 10 in 19 PDEU Unija potrebuje zanesljive in primerljive statistike. V Uredbi (EU) 2019/1700 je določen okvir za zbiranje podatkov iz vzorcev, ki omogoča zbiranje podatkov o enakosti in nediskriminaciji, če je to izvedljivo na vzorcih, ter analizo nekaterih vidikov enakosti in diskriminacije s pripravo socialno-ekonomskih kazalnikov in informacij o izkušnjah z diskriminacijo. Poleg tega Agencija Evropske unije za temeljne pravice in Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) izvajata posebne študije in namenske raziskave, ki lahko še povečajo razpoložljivost statističnih podatkov o enakosti na ravni EU. Prihodnje sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, Eurostatom in temi agencijami bi bilo treba okrepiti, da se izpolnijo vse večje zahteve uporabnikov po zanesljivih in celovitih podatkih o enakosti in raznolikosti v Uniji.

    (7)Da bi se dosegli cilji evropskega zelenega dogovora, so za razvoj in vrednotenje učinkovitih politik potrebni izboljšane statistike o rabi energije in učinkovitosti stanovanj, podrobni geografski podatki o razporeditvi prebivalstva ter poglobljene študije o razmerju med prebivalstvom in stanovanji. Zaradi pandemije COVID-19 je nastala potreba po zanesljivi, pogostejši in pravočasni statistiki o smrti v Uniji. Medtem ko so bile potrebe po podatkih izpolnjene s prostovoljnim zbiranjem podatkov, ki so jih države članice posredovale Komisiji (Eurostatu), Unija potrebuje ustrezen mehanizem za obvezno zbiranje takih podatkov v okviru evropskega statističnega sistema (ESS) s potrebno pogostostjo, pravočasnostjo in podrobnostjo.

    (8) Ekonomsko-socialni svet Združenih narodov na predlog Statistične komisije Združenih narodov vsakih deset let sprejme resolucije o popisu svetovnega prebivalstva in stanovanj ter pozove države članice ZN, naj izvedejo popise prebivalstva in stanovanj v skladu z mednarodnimi in regionalnimi priporočili ter ohranijo celovitost, zanesljivost, natančnost in vrednost rezultatov popisov prebivalstva in stanovanj. Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi morala upoštevati ta priporočila.

    (9)Z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 24 je bil vzpostavljen pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike na podlagi skupnih statističnih načel. Navedena uredba določa merila kakovosti ter odgovarja na potrebo po čim manjšem bremenu poročanja za dajalce podatkov ter prispeva k splošnejšemu cilju za zmanjšanje upravnih bremen. Novi pravni okvir za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih bi moral izvajati merila kakovosti iz navedene uredbe in omogočiti zmanjšanje bremen z učinkovito in uspešno ponovno uporabo razpoložljivih virov podatkov, vključno z upravnimi podatki.

    (10)Ocena obstoječe statistike 25 o popisih prebivalstva in stanovanj v Uniji, statistik o mednarodnih migracijskih tokovih, stanju migrantov in pridobitvah državljanstva ter demografske statistike kaže, da je sedanji pravni okvir, ki ga sestavljajo uredbe (ES) št. 862/2007 26 , (ES) št. 763/2008 27 in (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, omogočil znatno splošno izboljšanje statistike v primerjavi z letom 2005 brez sedanjega veljavnega pravnega okvira. Vendar je ta okvir lahko premalo skladen in primerljiv, kar bi bilo treba odpraviti.

    (11)Razvijajoče se demografske razmere in nedavni migracijski trendi ustvarjajo zahteve po bolj pravočasni, pogostejši in podrobnejši evropski statistiki o prebivalstvu, ključnih dogodkih in stanovanjih, vključno s podrobnostmi o temah ali skupinah, ki so v zadnjem desetletju postale politično in družbeno pomembne. Poleg tega obstoječi pravni okvir ni dovolj prožen, da bi se lahko prilagodil spreminjajočim se potrebam politike in omogočil uporabo novih virov na nacionalni ravni in ravni Unije. Poleg tega je struktura obstoječega pravnega okvira v obliki treh ločenih uredb, ki so bile sprejete v različnih časovnih obdobjih, povzročila notranje neskladnosti statistik. Ker se bo Uredba (EU) št. 1260/2013 prenehala uporabljati 31. avgusta 2028, je potrebna nova pravna podlaga za demografsko statistiko, zbrano v skladu z navedeno uredbo. Zato je treba sedanji pravni okvir nadomestiti z novim, skladnejšim in prožnejšim, ki bi moral spremeniti ustrezne dele Uredbe (ES) št. 862/2007 ter razveljaviti uredbi (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013.

    (12)V členu 3 Uredbe (ES) št. 862/2007 je zajeta statistika o državi državljanstva in kraju rojstva prebivalstva s prebivališčem (stanje migrantov), o spremembah prebivališča med državami (mednarodni migracijski tokovih) in pridobitvi državljanstva prebivalstva s prebivališčem, medtem ko se drugi statistični podatki iz te uredbe nanašajo na upravne in sodne postopke v zvezi z zakonodajo o priseljevanju in mednarodno zaščito. Statistika iz člena 3 je zato tesno povezana in bi morala biti skladna s statističnimi podatki o prebivalstvu s prebivališčem in njegovih demografskih spremembah iz uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013. Za zagotovitev notranje skladnosti bi bilo treba te statistike vključiti v enotno pravno podlago in črtati člen 3 Uredbe (ES) št. 862/2007.

    (13)Hitro spreminjanje nekaterih značilnosti prebivalstva in stanovanj, zlasti v zvezi z demografskimi pojavi in pojavi migracij, ter ustrezna potreba po hitrem usmerjanju in prilagajanju politik pomeni, da morajo biti statistični podatki pravočasno na voljo kmalu po referenčnem obdobju. Periodičnost in pravočasnost statistik bi bilo zato treba konkretno izboljšati.

    (14)Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 28 določa mrežno metodologijo za opredelitev teritorialnih tipologij, ki temelji na porazdelitvi prebivalstva na mreži z velikostjo celic 1 km2. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1799 29 kot začasni neposredni statistični ukrep, ki spremlja popis prebivalstva in stanovanj leta 2021, določa ključne rezultate popisa na vseevropski mreži z velikostjo celic 1 km2. Pravni okvir bi moral zagotoviti nadaljnje izkazovanje georeferencirane statistike o prebivalstvu, ki temelji na mrežah, in njeno razširitev na statistiko o stanovanjih.

    (15)Teritorialne enote in statistične mreže bi bilo treba opredeliti v skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003.

    (16)Za geokodiranje lokacije bi bilo treba uporabiti temo statističnih enot v skladu s Prilogo III k Direktivi 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta 30 .

    (17)Sedanji pravni okvir za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih je treba posodobiti, da se zagotovi ustrezna vključitev trenutno ločenih statističnih postopkov v skupni okvir, ki ESS omogoča učinkovito odzivanje na nove informacijske potrebe Unije in spodbujanje statističnih inovacij. Statistični rezultati se morajo izboljšati, da bi ostali ustrezni zaradi demografskih, migracijskih, socialnih in gospodarskih sprememb v družbi.

    (18)Okrepljeno redno (letno in medletno) statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, ki temelji na upravnih virih, bi bilo treba dopolniti z informacijami iz usklajenih popisov prebivalstva in stanovanj v Uniji, ki se v skladu z načeli in priporočili ZN izvajajo vsakih deset let. Prav tako pomembno je, da so popisi prebivalstva in stanovanj edinstvena priložnost, da je uradna statistika vidna tako z vidika delovanja kot rezultatov.

    (19)Popisi Unije bi morali postati stroškovno učinkovitejši s polno uporabo bogatega niza upravnih podatkov, ki so na voljo v državah članicah, ali kombinacije različnih virov, vključno z viri, povezanimi z internetom stvari in zagotavljanjem digitalnih storitev. Uporabljati bi jih bilo treba tudi za ponovno vzpostavitev demografskega izhodišča in vključiti raziskave o pokritosti upravnih virov podatkov.

    (20)Države članice in Komisija (Eurostat) bi morale imeti stalni dostop do najširših možnih podatkovnih nizov, da bi lahko kakovostno in stroškovno učinkovito pripravile evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih. V zvezi s tem je ključnega pomena, da nacionalni statistični organi pridobijo pravočasni dostop in da lahko takoj uporabijo upravne podatke, ki jih imajo javne uprave na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, v skladu s členom 17a Uredbe (ES) št. 223/2009. Statistika o energijski učinkovitosti stavb lahko na primer temelji na upravnih podatkih v zvezi z izdajanjem energetskih izkaznic stavb v skladu z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta 31 . Nacionalne statistične urade je treba vključiti tudi v odločitve v zvezi z oblikovanjem in preoblikovanjem ustreznih upravnih virov podatkov, da se zagotovi njihova nadaljnja ponovna uporaba za pripravo uradne statistike.

    (21)V zadnjih letih so bile na ravni Unije razvite celovite podatkovne zbirke in sistemi interoperabilnosti, povezani s prebivališčem, ključnimi dogodki, državljanstvom ter migracijskim in čezmejnim gibanjem prebivalstva, kot so bili npr. vzpostavljeni z uredbami (EU) 910/2014 32 , (EU) 2018/1724 33 , (EU) 2019/817 34 in (EU) 2019/818 35 Evropskega parlamenta in Sveta. Zagotavljajo dragocene informacije, ki jih je mogoče ponovno uporabiti za pripravo in zagotavljanje kakovosti evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih.

    (22)V zvezi s tem je bistvenega pomena, da se Komisiji (Eurostatu) omogoči ponovna uporaba teh podatkov samo za statistične namene ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov in zasebnosti podatkov, kot je določeno v Uredbi (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 36 . To bi moralo veljati zlasti za statistične podatke, shranjene v centralnem registru za poročanje in statistiko (CRRS) v skladu z namenom CRRS, določenim v členu 39(1) Uredbe (EU) 2019/817 kot tudi v členu 39(1) Uredbe (EU) 2019/818 in v skladu z uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih statistični podatki se hranijo v CRRS. Glede na to, da naj bi CRRS zagotavljal medsistemske statistične podatke in analitično poročanje za namene politike, delovanja in kakovosti podatkov, bi morala Komisija (Eurostat) sodelovati z Agencijo Evropske unije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA), kolikor je to mogoče, z namenom zagotavljanja zahtevane evropske statistike.

    (23)Podatki v zasebni lasti lahko izboljšajo pokritost in pravočasnost evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih ter njeno sposobnost odzivanja na krize ali omogočijo statistične inovacije. Takšni podatki lahko dopolnijo obstoječo demografsko statistiko in statistiko o migracijah, prinesejo statistične inovacije in celo služijo za pripravo zgodnjih ocen. Nacionalni statistični uradi in drugi pristojni nacionalni organi ter Komisija (Eurostat) bi morali imeti dostop do teh podatkov in jih uporabljati.

    (24)Za zagotovitev kakovosti in primerljivosti evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih, je bistveno tudi, da se skupne opredelitve prebivalstva uporabljajo in izvajajo usklajeno. Za dosledno, zanesljivo in stroškovno učinkovito izvajanje enotne usklajene populacijske osnove ob zagotavljanju pravočasnih rezultatov je treba uporabljati statistične metode in tehnike modeliranja, kot so „življenjski znaki“ in „stopnja bivanja“.

    (25)Države članice bi morale predložiti potrjene elektronske podatke in metapodatke v ustrezni tehnični obliki, ki jo določi Komisija. Mednarodne standarde, kot je pobuda za izmenjavo statističnih podatkov in metapodatkov (SDMX), ter statistične ali tehnične standarde, pripravljene v Uniji, kot so standardi za metapodatke in potrjevanje ali načela evropskega interoperabilnega okvira, bi bilo treba uporabljati v obsegu, ki je pomemben za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih. V skladu s členom 12 Uredbe (ES) št. 223/2009 je Odbor za ESS potrdil standarde ESS za metapodatke in poročila o kakovosti. Navedeni standardi naj bi prispevali k uskladitvi zagotavljanja kakovosti in poročanja v skladu s to uredbo, zato bi jih bilo treba uvesti.

    (26)Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi morala izpolnjevati merila kakovosti glede ustreznosti, natančnosti, pravočasnosti in točnosti, dostopnosti in jasnosti, primerljivosti in skladnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009. Njeno kakovost bi bilo treba izboljšati v skladu z razvojem potreb Unije. Ustrezni rezultati ocene kakovosti, ki jo opravi Komisija (Eurostat), bi morali biti javno dostopni uporabnikom statistike. Dostop do te statistike bi moral biti brezplačen in enostaven prek podatkovnih zbirk Komisije (Eurostata) na njenem spletišču in v njenih publikacijah.

    (27)Uredba (ES) št. 223/2009 vsebuje pravila o zagotavljanju podatkov s strani držav članic Komisiji (Eurostatu) in o njihovi uporabi, tudi o prenosu in varstvu zaupnih podatkov. Ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, bi morali zagotoviti, da se zaupni podatki zagotavljajo in uporabljajo izključno za statistične namene v skladu s členoma 21 in 22 navedene uredbe.

    (28)Komisija (Eurostat) mora spoštovati statistično zaupnost podatkov, ki jih zagotovijo države članice v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009. V zvezi s statistiko o prebivalstvu, zbrano v skladu s to uredbo, bi bilo treba razviti usklajen pristop za zagotavljanje visoke kakovosti evropskih agregatov in preprečevanje razkritja zaupnih podatkov v statističnih rezultatih ter se čim bolj izogniti prikrivanju podatkov.

    (29)Viri podatkov, ki so na voljo na nacionalni ravni, ne morejo vedno natančno zajeti pojavov, povezanih s prostim gibanjem oseb v Uniji, dostopom oseb do čezmejnih storitev v zvezi z demografsko pomembnimi dogodki in uveljavljanjem pravic oseb do nakupa in lastništva stanovanjskih nepremičnin, ki se uporabljajo kot primarna, počitniška in sekundarna nastanitev po vsej Uniji. Obstajajo tudi asimetrije v dvostranskih migracijskih tokovih in težave pri merjenju skupin prebivalstva, na primer med migranti, brezdomci ali prebivalci brez državljanstva. Zato bi bilo treba okrepiti izmenjavo podatkov za pripravo statistik o prebivalstvu in migracijah ter zagotavljanje njihove kakovosti in jo obravnavati kot še en vir podatkov. Takšna okrepljena izmenjava podatkov lahko zajema širok razpon ustreznih podatkov, od podatkov, ki očitno ne omogočajo neposredne ali posredne identifikacije statističnih enot, do podatkov, za katere bi lahko veljale zahteve glede statistične zaupnosti. Države članice bi morale v svojem interesu in interesu drugih držav članic sodelovati pri dejavnostih izmenjave podatkov, vključno s pilotnimi projekti za oceno inovativnih varnih rešitev. Komisija (Eurostat) bi morala vzpostaviti tudi varno infrastrukturo za lažjo izmenjavo takšnih podatkov in hkrati zagotoviti vse potrebne zaščitne ukrepe.

    (30)Kadar izmenjava podatkov vključuje obdelavo osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 37 ali Uredbo (EU) 2018/1725, bi bilo treba v celoti uporabljati načela omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve shranjevanja ter celovitosti in zaupnosti. Prednost pred neposrednim prenosom podatkov bi morali imeti zlasti mehanizmi za izmenjavo podatkov, ki temeljijo na tehnologijah za izboljšanje zasebnosti in so posebej zasnovani za izvajanje teh načel.

    (31)Izmenjava zaupnih podatkov se lahko izvede le na podlagi zahtevka, ki utemeljuje potrebo po izmenjavi teh podatkov v skladu s poglavjem V Uredbe (ES) št. 223/2009.

    (32)Dolgoročno bi morala skupna prizadevanja v evropskem statističnem sistemu za ublažitev čezmejnih vprašanj kakovosti statističnih podatkov, kot je dvojno štetje prebivalcev Unije, ki uživajo pravico do prostega gibanja, čim bolj izkoristiti enotne digitalne identifikatorje, določene na ravni Unije z Uredbo (EU) št. 910/2014

    (33)Ta uredba ne posega v uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 ter Direktivo 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta 38 . Slednji uredbi se v okviru njunega področja uporabe uporabljata za obdelavo osebnih podatkov v skladu s to uredbo.

    (34)Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih bi se morala razvijati tako, da bi upoštevala nove potrebe po podatkih, ki izhajajo iz spreminjajočih se prednostnih nalog politike, ter spremembe demografskih, migracijskih, socialnih ali gospodarskih razmer v Uniji. Komisija (Eurostat) bi morala po potrebi izvesti pilotne študije, v katerih bi ocenila izvedljivost zadevnih prilagoditev, pri čemer bi morala upoštevati vidike, kot so stroški in upravne obremenitve držav članic ter razpoložljivost ustreznih virov podatkov.

    (35)Da bi se upoštevali demografski, ekonomski in socialni trendi ter tehnološki razvoj, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembo seznama, opisa, periodičnosti in referenčnih časov podrobnih tem, ki jih zajema evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih, posodobitev periodičnosti in referenčnih časov v Prilogi k tej uredbi ter določitev informacij, ki jih morajo države članice predložiti ad hoc. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 39 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki se nanašajo na pripravo delegiranih aktov.

    (36)V skladu s finančno uredbo, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 40 ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 41 , (Euratom, ES) št. 2185/96 42 in (EU) 2017/1939 43 se finančni interesi Unije zaščitijo s sorazmernimi ukrepi, ki vključujejo ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti, med drugim goljufij, z izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi z naložitvijo upravnih sankcij. Zlasti je v skladu z uredbama (Euratom, ES) št. 2185/96 in (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) pooblaščen za izvajanje upravnih preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali kakršnega koli drugega nezakonitega ravnanja, ki škodi finančnim interesom Unije. Evropsko javno tožilstvo (EJT) je v skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 pooblaščeno za preiskovanje in pregon kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot je določeno v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 44 . V skladu s finančno uredbo mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, Komisiji, uradu OLAF in Računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop ter, za tiste države članice, ki so vključene v okrepljeno sodelovanje na podlagi Uredbe (EU) 2017/1939, EJT podeliti potrebne pravice in dostop ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

    (37)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe glede opredelitve zahtev za podatke in metapodatke, tehničnih oblik in postopkov za zagotavljanje podatkov in metapodatkov ter vsebine in strukture poročil o kakovosti bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 45 .

    (38)Kadar bi izvajanje te uredbe ali delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, zahtevalo velike prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice za zagotavljanje podatkov s periodičnostjo manj kot deset let, bi morala Komisija v ustrezno utemeljenih primerih in za omejeno obdobje imeti možnost zadevnim državam članicam odobriti odstopanja.

    (39)Ker cilja te uredbe, namreč sistematične vzpostavitve evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi skladnosti in primerljivosti lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe za doseganje navedenega cilja v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 PEU. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

    (40)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal dne [xxx].

    (41)Opravljeno je bilo posvetovanje z Odborom za evropski statistični sistem –

    SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

    Člen 1
    Predmet urejanja

    Ta uredba določa skupni pravni okvir za razvoj, pripravo in razširjanje evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih.

    Člen 2
    Opredelitev pojmov

    Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

    (1)„državljanstvo“ pomeni posebno pravno vez med fizično osebo in njeno državo, pridobljeno ob rojstvu ali z naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, poroko, posvojitvijo ali na kakšen drug način v skladu z nacionalno zakonodajo;

    (2)„običajno prebivališče“ pomeni kraj, v katerem oseba običajno preživi svoj dnevni počitek, ne glede na začasno odsotnost za namene rekreacije, počitnic, obiskov pri prijateljih in sorodnikih, poslov, zdravljenja ali verskega romanja. Kot običajni prebivalci določenega geografskega območja se upoštevajo samo osebe, ki:

    (a)so v 12 mesecih pred referenčnim datumom in vključno z njim večino časa živele v kraju svojega običajnega prebivališča ali

    (b)so prišle v kraj običajnega prebivališča v 12 mesecih pred referenčnim datumom in vključno z njim ter nameravajo ali pričakujejo, da bodo tam ostale večino časa vsaj 12 mesecev po prihodu;

    (3)„življenjski znaki“ pomeni vse informacije, ki kažejo na dejansko prisotnost in običajno prebivališče osebe na zadevnem ozemlju. Pridobijo se lahko iz katerega koli ustreznega vira ali njihove kombinacije, vključno z digitalnimi sledmi, ki se nanašajo na osebo;

    (4)„stopnja bivanja“ pomeni delež števila oseb, ki so v izbranem časovnem obdobju prispele v zadevni kraj in so tam ostale vsaj 12 mesecev, glede na skupno število oseb, ki so v istem časovnem obdobju prispele v isti kraj;

    (5)„mednarodna migracija“ pomeni dogodek, s katerim oseba uredi svoje običajno prebivališče na območju države članice ali tretje države za čas, s tem da je prej običajno prebivala v drugi državi članici ali tretji državi;

    (6)„priseljenec“ pomeni osebo, ki se je v referenčnem obdobju odločila za mednarodno migracijo in si v državi poročevalki uredila novo običajno prebivališče;

    (7)„odseljenec“ pomeni osebo, ki se je v referenčnem obdobju odločila za mednarodno migracijo, da bi si uredila novo običajno prebivališče zunaj države poročevalke, pred tem pa je imela običajno prebivališče v državi poročevalki;

    (8)„notranja migracija“ pomeni dogodek, s katerim oseba spremeni svoje običajno prebivališče na ozemlju države poročevalke;

    (9)„bivalni prostor“ pomeni začasno ali stalno zgradbo, zavetišče ali prenočišče, v katerem prebiva ena ali več oseb, ne glede na to, ali je zasnovano ali namenjeno bivanju ljudi;

    (10)„stanovanje“ pomeni prostor na fiksni lokaciji, ki je namenjen stalnemu bivanju ljudi, vendar ni namenjen institucionalnemu ali skupinskemu bivanju;

    (11)„stavba, namenjena bivanju“ pomeni stalno zgradbo, ki jo sestavlja eno ali več običajnih stanovanj ali ki je namenjena institucionalnemu ali skupinskemu bivanju.

    (12)„gospodinjstvo“ pomeni skupino dveh ali več oseb, ki si delijo bivalne prostore ali druge posebne vire, ali posameznika, ki ni del nobenega drugega gospodinjstva;

    (13)„družina“ pomeni skupino dveh ali več oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu in so povezane s starševstvom ali zakonsko, registrirano ali sporazumno partnersko zvezo;

    (14)„upravne evidence“ pomeni podatke, ki jih pripravi nestatistični vir, običajno register, ki ga vodi javni organ, katerega glavni cilj ni priprava statistike;

    (15)„področje“ pomeni enega ali več podatkovnih nizov, ki zajemajo določene teme;

    (16)„tema“ pomeni vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, pri čemer posamezna tema zajema več podrobnih tem;

    (17)„podrobna tema“ pomeni podrobno vsebino informacij, ki jih je treba zbrati o statističnih enotah, povezanih s temo, pri čemer posamezna podrobna tema zajema eno ali več spremenljivk;

    (18)„podatkovni niz“ pomeni statistiko v obliki ene ali več spremenljivk, organiziranih v strukturirani obliki;

    (19)„popis prebivalstva in stanovanj“ pomeni podrobne desetletne podatkovne nize in metapodatke, ki jih je treba zagotoviti v skladu s to uredbo;

    (20)„statistična enota“ pomeni enega člana množice subjektov, tj. oseb, predmetov ali dogodkov, o katerih se zbirajo podatki in na koncu pripravljajo statistike;

    (21)„spremenljivka“ pomeni značilnost statistične enote, ki lahko prevzame več kot en sklop vrednosti;

    (22)„razčlemba“ pomeni vnaprej določen diskretni, izčrpni in medsebojno izključujoči niz vrednosti, ki se lahko pripišejo spremenljivkam, značilnim za statistične enote;

    (23)„nacionalna raven“ pomeni ozemlje države članice;

    (24)„regionalna raven“ pomeni raven NUTS3, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1059/2003;

    (25)„lokalna raven“ pomeni raven lokalne upravne enote, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1059/2003;

    (26)„raven mreže“ pomeni statistično mrežo, kot je določena v Uredbi (ES) št. 1059/2003;

    (27)„okviri“ pomenijo kateri koli seznam, gradivo ali pripomoček, ki razmejuje in opredeljuje elemente ciljne populacije. Glede na uporabo lahko okvir omogoča dostop do elementov in/ali zagotavlja njihove dodatne značilnosti;

    (28)„referenčni datum“ pomeni trenutek v času, na katerega se nanaša statistika;

    (29)„referenčno obdobje“ pomeni časovno obdobje, na katerega se nanaša statistika ali dogodki;

    (30)„referenčni čas“ pomeni referenčni datum ali referenčno obdobje, odvisno od tega, ali gre za statistiko dogodkov ali statistiko drugih statističnih enot;

    (31)„metapodatki“ pomeni informacije, ki so potrebne, da se statistika uporablja in razlaga, ter ki podatkovne nize opisujejo na strukturiran način;

    (32)„predhodno preverjeni podatkovni nizi“ pomeni podatkovne nize, ki jih države članice preverijo na podlagi dogovorjenih skupnih pravil v zvezi s potrjevanjem;

    (33)„poročilo o kakovosti“ pomeni poročilo, v katerem so posredovane informacije o kakovosti statističnega produkta ali postopka.

    Člen 3
    Populacijska osnova

    1.Za namene te uredbe je populacijska osnova sestavljena iz vseh oseb, ki imajo na referenčni datum običajno prebivališče v Uniji v določeni ozemeljski enoti države članice na nacionalni, regionalni, lokalni ravni ali ravni mreže.

    2.Populacijska osnova vključuje vse osebe z običajnim prebivališčem, ne glede na državljanstvo ali ne glede na to, ali oseba je ali je bila prej brez državljanstva, in ne glede na to, ali so ji ustrezni organi dovolili stalno ali začasno prebivanje.

    3.Populacijska osnova izključuje osebe, ki imajo običajno prebivališče zunaj ozemlja države članice, ne glede na kraj rojstva ali državljanstvo in ne glede na kakršne koli družinske, socialne, ekonomske ali premoženjske povezave, ki jih ima oseba z državo članico.

    4.Osebam brez običajnega prebivališča se kot kraj običajnega prebivališča pripiše kraj, v katerem se nahajajo na referenčni datum.

    5.Države članice uporabljajo opredelitev običajnega prebivališča iz te uredbe za vse podatkovne nize, ki se Komisiji (Eurostatu) posredujejo v skladu s to uredbo ter za nacionalno, regionalno, lokalno raven in raven mreže.

    6.Pri uporabi opredelitve običajnega prebivališča države članice uporabljajo:

    (a)en ali kombinacijo virov podatkov iz člena 9(1);

    (b)metode ocenjevanja, kot so „življenjski znaki“ za popravek dejanske prisotnosti v domnevnem kraju običajnega prebivališča v večini časa v 12 mesecih, ki se končajo z referenčnim datumom, in „stopnja bivanja“ za oceno števila oseb, ki nameravajo ali naj bi ostale večino časa v 12 mesecih po prihodu.

    Člen 4
    Statistične enote

    Statistični podatki iz te uredbe se zberejo za naslednje statistične enote:

    (a)osebe;

    (b)ključne dogodke;

    (c)družine;

    (d)gospodinjstva;

    (e)stavbe, namenjene bivanju, bivalne prostore in stanovanja.

    Člen 5
    Statistične zahteve

    1.Evropska statistika o prebivalstvu in stanovanjih zajema naslednja področja:

    (a)demografijo;

    (b)stanovanja;

    (c)družine in gospodinjstva.

    2.Statistika na področjih iz odstavka 1 se organizira v podatkovne nize, ki sledijo temam in podrobnim temam, kot je določeno v Prilogi.

    3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo seznama podrobnih tem iz Priloge. Delegirani akti se sprejmejo najmanj 12 mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega časa.

    4.Komisija pri izvajanju pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov v skladu z odstavkom 3 tega člena zagotovi, da ti akti državam članicam in anketirancem ne nalagajo znatnega in nesorazmernega bremena. Izvedljivost vsake nove podrobne teme se oceni s pilotnimi študijami, ki jih izvedejo Komisija (Eurostat) in države članice v skladu s členom 14.

    5.Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev tehničnih lastnosti podatkovnih nizov in metapodatkov, ki jih je treba predložiti Komisiji (Eurostatu). Navedeni izvedbeni akti določajo naslednje tehnične elemente, kadar je ustrezno:

    (a)nazive spremenljivk, njihove tehnične specifikacije in razčlembe;

    (b)podrobne specifikacije statističnih enot in metapodatkov;

    (c)statistične klasifikacije, ki bodo uporabljene;

    (d)roke za predložitev;

    (e)tehnične oblike za predložitev podatkovnih nizov in metapodatkov;

    (f)vsebino, strukturo, periodičnost, načine in roke za predložitev poročil o kakovosti ter dodatne specifikacije, kadar je to potrebno in upravičeno.

    Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2) vsaj 12 mesecev pred začetkom ustreznega referenčnega časa, razen za popis prebivalstva in stanovanj, za katerega se izvedbeni akti sprejmejo vsaj 24 mesecev pred začetkom leta, v katerem je referenčni datum.

    Člen 6
    Periodičnost in referenčni časi

    1.Države članice pripravijo evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih četrtletno, vsakih šest mesecev, letno in večletno ter v okviru desetletnega popisa prebivalstva in stanovanj.

    2.Leta, ki se končajo z „1“, so referenčna leta za desetletni popis prebivalstva in stanovanj.

    3.Leta, ki se končajo z „1“, „5“ in „8“, so referenčna leta za večletne statistike.

    4.Periodičnost in referenčni čas (referenčno obdobje ali referenčni datum) za vsako podrobno temo sta določena v Prilogi.

    5.Prvi referenčni datum, za katerega je treba zagotoviti letne statistične podatke na temo „stanje prebivalstva“, je 31. december 2025. Prvi referenčni čas, za katerega je treba zagotoviti katero koli drugo statistiko v skladu s to uredbo, je leto 2026.

    6.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo Priloge s posodobitvijo periodičnosti in referenčnih časov.

    Člen 7
    Zahteve glede ad hoc statistike

    1.Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo ad hoc podatkovne nize in metapodatke.

    2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe v skladu s členom 17 z določitvijo podatkovnih nizov in metapodatkov, ki jih države članice predložijo ad hoc, kadar se priprava dodatnih statistik šteje za potrebno za obravnavanje dodatnih statističnih potreb na podlagi te uredbe.

    3.Navedeni delegirani akti določajo:

    (a)podrobne teme, ki se zagotovijo v okviru podatkovnih nizov ad hoc, in razloge za te dodatne statistične potrebe;

    (b)referenčne čase.

    4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz odstavka 2, začenši z referenčnim letom 2027 in nato najmanj vsaki dve leti med posameznim ad hoc zbiranjem podatkov.

    5.Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev tehničnih lastnosti podatkovnih nizov ad hoc in metapodatkov iz odstavka 2. Navedeni izvedbeni akti določajo naslednje tehnične elemente, kadar je ustrezno:

    (a)nazive spremenljivk, njihove tehnične specifikacije in razčlembe;

    (b)podrobne specifikacije statističnih enot in metapodatkov;

    (c)statistične klasifikacije, ki bodo uporabljene;

    (d)roke za predložitev.

    Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2) najpozneje 12 mesecev pred začetkom referenčnega časa.

    Člen 8
    Podatkovni nizi in metapodatki, ki jih je treba predložiti Komisiji

    1.Države članice predložijo predhodno preverjene podatkovne nize in metapodatke v tehnični obliki, ki jo določi Komisija (Eurostat). Za pošiljanje podatkovnih nizov in metapodatkov Komisiji (Eurostatu) se uporabijo storitve enotne vstopne točke.

    2.Kadar države članice objavijo statistike, ki jih zahteva ta uredba, na nacionalni ravni pred roki, določenimi v skladu s členoma 5(5) in 7(5), jih predložijo Komisiji (Eurostatu) na naslednji način:

    (a)statistiko s četrtletno in šestmesečno periodičnostjo najpozneje en delovni dan po nacionalni objavi;

    (b)statistiko z letno periodičnostjo najpozneje tri delovne dni po nacionalni objavi;

    (c)statistiko z večletno in desetletno periodičnostjo najpozneje do sedem delovnih dni po nacionalni objavi.

    3.Države članice Komisiji (Eurostatu) predložijo:

    (a)revidirane podatkovne nize in metapodatke, če se revizija izvede po prvotni predložitvi podatkovnih nizov, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo;

    (b)revidirane podatkovne nize in metapodatke za ustrezne časovne vrste, če se revizija opravi na podatkovnih nizih, ki so bili predloženi Komisiji (Eurostatu) pred začetkom uporabe te uredbe.

    Revidirani podatkovni nizi in metapodatki se predložijo v rokih iz odstavka 2 tega člena in se dopolnijo s poročanjem o kakovosti v skladu s členom 12.

    Člen 9
    Viri podatkov in metode

    1.Države članice in Komisija (Eurostat) uporabljajo enega ali kombinacijo naslednjih virov podatkov, če omogočajo pripravo statistik, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz člena 12:

    (a)upravne vire podatkov;

    (b)statistična raziskovanja ali druge zbirke statističnih podatkov;

    (c)drugi vir, vključno s podatki v zasebni lasti;

    (d)ponovno uporabo podatkov, pridobljenih s izmenjavo podatkov med nacionalnimi statističnimi organi in Komisijo (Eurostatom) v okviru evropskega statističnega sistema.

    2.Države članice ocenijo in spremljajo kakovost svojih virov podatkov, vključno z upravnimi evidencami in drugimi uporabljenimi ustreznimi viri.

    3.Države članice neprekinjeno razvijajo inovativne vire in metode ter jih uporabljajo za izboljšanje statistik, zbranih v skladu s to uredbo, pod pogojem, da omogočajo pripravo statistik, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti iz člena 12.

    4.Statistični podatki, zbrani na podlagi te uredbe, temeljijo na statistično zanesljivih in dobro dokumentiranih metodah ob upoštevanju mednarodnih priporočil in dobrih praks, kot so „življenjski znaki“, „stopnja bivanja“, in drugih znanstveno utemeljenih statističnih metod ocenjevanja, ki se uporabljajo za zbiranje podatkov o prebivalstvu z običajnim prebivališčem v državah članicah.

    5.Države članice na zahtevo zaradi ocene statistične kakovosti Komisiji (Eurostatu) predložijo rezultate ocene virov podatkov, dokumentacijo o metodah in potrebna pojasnila.

    Člen 10
    Pravočasni dostop in ponovna uporaba upravnih podatkov

    1.Nacionalni organi, odgovorni za upravne vire podatkov, pomembne za namene te uredbe, omogočijo ponovno uporabo teh podatkov v času in s pogostostjo, ki zadostujeta za pripravo in predložitev statističnih podatkov v rokih in v skladu s specifičnimi zahtevami glede kakovosti v skladu s to uredbo. Pravočasen dostop do upravnih evidenc in načini njegovega delovanja se vključijo v sporazume o sodelovanju, ki se sklenejo med navedenimi nacionalnimi organi in nacionalnimi statističnimi organi.

    2.Za namene te uredbe se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogoči pravočasen dostop do ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, tudi na podlagi uredb (EU) št. 910/2014 in (EU) 2018/1724, ter statističnih podatkov, shranjenih v CRRS, v skladu z uredbama (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 ter uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih statistični podatki so shranjeni v CRRS. V ta namen Komisija (Eurostat) še naprej sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije, da bi določila prilagojene statistične podatke in metapodatke, ki se v skladu s pravom Unije zahtevajo za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, operativne načine za njihovo zagotavljanje ter potrebne spremljajoče fizične in logične zaščitne ukrepe, če je to mogoče.

    Člen 11
    Seznami držav in ozemelj

    1.Kadar podatkovni nizi vključujejo informacije po državah ali ozemljih, države članice za namene te uredbe in Uredbe (ES) št. 862/2007 uporabijo specifične razčlembe.

    2.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ali posodobi sezname držav in ozemeljskih enot, ki se uporabljajo za razčlembe statističnih podatkov, zbranih v skladu s to uredbo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2) te uredbe. Ti seznami se določijo v skladu z merili iz Uredbe (ES) št. 1059/2003.

    3.Izvedbeni akti, ki spreminjajo več kot tretjino kategorij razčlembe držav ali ozemelj, se začnejo uporabljati ne prej kot 12 mesecev po začetku njihove veljavnosti.

    Člen 12
    Zahteve glede kakovosti in poročanje o kakovosti

    1.Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti predloženih podatkovnih nizov in metapodatkov.

    2.Države članice sprejmejo ustrezne in učinkovite ukrepe za:

    (a)izvajanje pravil v zvezi s populacijsko osnovo iz člena 3 te uredbe, ki je enotno in neodvisno od uporabljenih virov podatkov;

    (b)zajetje ali oceno težko dosegljivih skupin prebivalstva;

    (c)nadziranje izčrpnosti in natančnosti zajete populacije v skladu s členom 3 te uredbe;

    (d)določitev okvirov, ki so primerni za namene te uredbe in člena 12 Uredbe (EU) 2019/1700;

    (e)preprečitev morebitnih tveganj prenizkega ali dvojnega štetja, povezanega s prostim gibanjem oseb v Uniji, dostopom oseb do čezmejnih storitev, povezanih s ključnimi dogodki, in pravicami oseb do čezmejnega nakupa, lastništva in uporabe stanovanjskih nepremičnin v Uniji;

    (f)zmanjšanje asimetrije migracijskih tokov;

    (g)predložitev Komisiji (Eurostatu) vseh podatkov, ki so potrebni za zagotavljanje popolnosti objavljene evropske statistike.

    3.Države članice Komisiji (Eurostatu) prvič do 31. marca 2027 in nato vsako leto, ki se konča z „0“, „3“ ali „7“, pošljejo poročilo o kakovosti, v katerem opišejo kakovost predloženih statistik in statističnih postopkov za podatkovne nize, predložene v tem obdobju, vključno zlasti o uporabljenih virih podatkov in metodah, uporabi konceptov in opredelitev ter s tem povezanih možnih učinkih na kakovost izbranih virov podatkov, popravkih podatkov ter njihovih razlogih in učinkih, metodah nadzora razkritja statističnih podatkov, ter podrobno opišejo, kako so izpolnjena merila kakovosti iz odstavka 2 in ali so bili ukrepi iz odstavka 3 učinkoviti.

    4.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi praktično ureditev za poročila o kakovosti in njihove vsebine. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

    5.Države članice v najkrajšem možnem času obvestijo Komisijo (Eurostat) o vseh pomembnih informacijah ali spremembah v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi vplivale na kakovost predložene statistike.

    6.Države članice Komisiji (Eurostatu) na zahtevo predložijo dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti statistike.

    Člen 13
    Izmenjava podatkov

    1.Pristojni nacionalni organi različnih držav članic ter pristojni nacionalni organi in Komisija (Eurostat) si izmenjujejo podatke izključno za namene razvoja in priprave evropske statistike, ki jo ureja ta uredba, ter za izboljšanje njene kakovosti.

    2.Zaradi varne izmenjave podatkov v ESS se sprejmejo vsi potrebni zaščitni ukrepi v zvezi s fizičnim in logičnim varstvom podatkov. Komisija (Eurostat) vzpostavi varno infrastrukturo za lažjo izmenjavo podatkov iz odstavka 1. Pristojni nacionalni organi za statistiko iz te uredbe lahko to infrastrukturo za varno izmenjavo podatkov uporabljajo za namene iz odstavka 1.

    3.Kadar gre za zaupne podatke v smislu člena 3, točka 7, Uredbe (ES) št. 223/2009 ali osebne podatke v skladu z uredbama (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, je izmenjava takih podatkov dovoljena in lahko poteka prostovoljno, če:

    (a)temelji na zahtevku, ki utemeljuje potrebo po izmenjavi podatkov v vsakem posameznem primeru, zlasti glede vprašanj kakovosti, ki jih je treba posebej obravnavati;

    (b)po možnosti temelji na tehnologijah za izboljšanje zasebnosti, ki so posebej zasnovane za izvajanje načel uredb (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725, zlasti glede omejitve namena, najmanjšega obsega podatkov, omejitve shranjevanja, celovitosti in zaupnosti;

    (c)ne posega v poglavje V Uredbe (ES) št. 223/2009.

    4.Komisija (Eurostat) in države članice s pilotnimi študijami preizkusijo in ocenijo primernost ustreznih tehnologij za krepitev zasebnosti za izmenjavo podatkov.

    5.Kadar se v pilotnih študijah iz odstavka 4 tega člena opredelijo učinkovite in varne rešitve za izmenjavo podatkov za namene iz odstavka 1, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije za izmenjavo podatkov ter ukrepe za zaupnost in varnost informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

    Člen 14
    Pilotne študije in študije izvedljivosti

    1.Kadar je to potrebno in primerno za namene te uredbe, Komisija (Eurostat) začne izvajati pilotne študije in študije izvedljivosti, katerih cilj je:

    (a)ocena razpoložljivosti virov podatkov in njihove kakovosti, vključno z javnimi in zasebnimi podatki v državah članicah in na ravni Unije;

    (b)razvoj in ocena izvedljivosti izvajanja novih tem, podrobnih tem, statističnih enot, spremenljivk in njihovih razčlemb;

    (c)razvoj novih metodologij in statističnih tehnik za izboljšanje kakovosti;

    (d)zmanjšanje asimetrije migracijskih tokov;

    (e)preizkus in ocena primernosti ustreznih tehnologij za krepitev zasebnosti za varno izmenjavo podatkov v ESS v skladu s členom 13(4);

    2.Države članice lahko sodelujejo v navedenih študijah, vendar skupaj s Komisijo (Eurostatom) zagotovijo reprezentativnost teh študij na ravni Unije.

    3.Rezultate navedenih študij oceni Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami. Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami pripravi poročila o ugotovitvah navedenih študij.

    Člen 15
    Financiranje

    1.Nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 se lahko dodelijo finančni prispevki iz proračuna Unije za:

    (a)razvoj in izvajanje novih ali izboljšanih virov podatkov, metodologij, izmenjave podatkov, statističnih enot, tem, podrobnih tem, spremenljivk in njihovih razčlemb;

    (b)sodelovanje držav članic v reprezentativnih pilotnih študijah in študijah izvedljivosti iz člena 14 te uredbe.

    2.Finančni prispevek Unije ne presega 90 % upravičenih stroškov.

    Člen 16
    Zaščita finančnih interesov Unije

    Kadar tretja država sodeluje v ukrepih, ki se financirajo na podlagi te uredbe, po odločitvi, sprejeti na podlagi mednarodnega sporazuma ali na podlagi katerega koli drugega pravnega instrumenta, odgovornemu odredbodajalcu, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Računskemu sodišču in EJT podeli potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti. V primeru OLAF take pravice vključujejo pravico do izvajanja preiskav, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, kot je določeno v Uredbi (EU, Euratom) št. 883/2013.

    Člen 17
    Izvajanje prenosa pooblastila

    1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

    2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(3), 6(6) in 7(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [Urad za publikacije: vstaviti točen datum začetka veljavnosti Uredbe].

    3.Prenos pooblastila iz členov 5(3), 6(6) in 7(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

    4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

    5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

    6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5(3), 6(6) in 7(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

    Člen 18
    Postopek odbora

    1.Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ki je bil ustanovljen s členom 7 Uredbe (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

    2.Pri sklicih na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

    Člen 19
    Odstopanja

    1.Kadar uporaba te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na njeni podlagi, zahteva večje prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice, lahko Komisija z izvedbenimi akti državi članici odobri odstopanja za največ dve leti.

    2.Komisija pri odobritvi odstopanj upošteva primerljivost statistik držav članic ter pravočasen izračun zahtevanih reprezentativnih in zanesljivih evropskih agregatov. Komisija pri odobritvi odstopanj zagotovi tudi, da se zahteve v zvezi s statistiko, metapodatki in kakovostjo, ki jih zajema ta uredba in so bile prej zajete v Uredbi (EU) št. 1260/2013 ali členu 3 Uredbe (ES) št. 862/2007, nadaljujejo brez prekinitve.

    3.Država članica Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo za odstopanje v dveh mesecih od datuma začetka veljavnosti zadevnega akta.

    4.Komisija izvedbene akte iz odstavka 1 tega člena sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

    Člen 20
    Spremembe Uredbe (ES) št. 862/2007

    Uredba (ES) št. 862/2007 se spremeni:

    (1)naslov se nadomesti z naslednjim: „Uredba (ES) št. 862/2007 z dne 11. julija 2007 o evropskih statistikah o azilu in upravnem in sodnem postopku v zvezi z zakonodajo o priseljevanju ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih“;

    (2)v členu 1 se črtata točki (a) in (b);

    (3)v členu 2(1) se črtajo točke (a), (b), (c), (f) in (g);

    (4)člen 3 se črta;

    (5)vstavi se naslednji člen 9c:

    „Člen 9c
    Pravočasni dostop in ponovna uporaba upravnih podatkov

    1.Nacionalni organi, odgovorni za upravne vire podatkov, pomembne za namene te uredbe, omogočijo ponovno uporabo teh podatkov v času in s pogostostjo, ki zadostujeta za pripravo in predložitev statističnih podatkov v rokih in v skladu s specifičnimi zahtevami glede kakovosti v skladu s to uredbo. Pravočasen dostop do upravnih evidenc in načini njegovega delovanja se vključijo v sporazume o sodelovanju, ki se sklenejo med navedenimi nacionalnimi organi in nacionalnimi statističnimi organi.

    2.Za namene te uredbe se Komisiji (Eurostatu) na zahtevo omogoči pravočasen dostop do ustreznih podatkov in metapodatkov iz podatkovnih zbirk in sistemov interoperabilnosti, ki jih vzdržujejo organi in agencije Unije, tudi na podlagi uredb (EU) št. 910/2014 in (EU) 2018/1724, ter statističnih podatkov, shranjenih v CRRS, v skladu z uredbama (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818 ter uredbami, s katerimi se vzpostavijo sistemi, katerih statistični podatki so shranjeni v CRRS. V ta namen Komisija (Eurostat) še naprej sodeluje z ustreznimi organi in agencijami Unije, da bi določila prilagojene statistične podatke in metapodatke, ki se v skladu s pravom Unije zahtevajo za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih, operativne načine za njihovo zagotavljanje ter potrebne spremljajoče fizične in logične zaščitne ukrepe, če je to mogoče.“

    (6)vstavi se naslednji člen 10 a:

    „Člen 10 a
    Seznami držav in ozemelj

    Seznami držav in ozemelj iz člena 11 [Urad za publikacije: vstaviti pravilno sklicevanje na to uredbo] se uporablja za zbiranje statističnih podatkov v skladu s to uredbo, da se zagotovi primerljivost podatkov, specifičnih za posamezne države in ozemlja, v evropski statistiki. Države članice te sezname prvič uporabijo za zbiranje statističnih podatkov, ki jih je treba zbrati v skladu s to uredbo, in sicer od posredovanja podatkov za referenčno leto 2026.“

    Člen 21
    Razveljavitev

    Uredbi (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013 se razveljavita z učinkom od 1. januarja 2026, brez poseganja v obveznosti iz navedenih pravnih aktov, kar zadeva referenčna obdobja, ki se v celoti ali delno iztečejo pred navedenim datumom.

    Sklicevanja na razveljavljeni uredbi se štejejo za sklicevanja na to uredbo.

    Člen 22
    Začetek veljavnosti in uporaba

    Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

    Uporablja se od 1. januarja 2026.

    Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

    V Bruslju,

    Za Evropski parlament    Za Svet

    predsednica    predsednik

    OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

    1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

    1.1.Naslov predloga/pobude

    1.2Zadevna področja

    1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

    1.4.Cilji

    1.4.1.Splošni cilji

    1.4.2Specifični cilji

    1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

    1.4.4.Kazalniki smotrnosti

    1.5.Utemeljitev predloga/pobude

    1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

    1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

    1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

    1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

    1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

    1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

    1.7.Načrtovani načini upravljanja

    2.UKREPI UPRAVLJANJA

    2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

    2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

    2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

    2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

    2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

    2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

    3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

    3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

    3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

    3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

    3.2.2.Ocenjeni rezultati, financirani z odobritvami za poslovanje

    3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

    3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

    3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

    3.3.Ocenjene posledice za prihodke

    OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

    1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

    1.1.Naslov predloga/pobude

    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 in razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013

    1.2.Zadevna področja 

    3403 – Priprava statističnih informacij

    1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

     nov ukrep 

     nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 46  

     podaljšanje obstoječega ukrepa 

     združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

    1.4.Cilji

    1.4.1.Splošni cilji

    Splošni cilj tega predloga je bolje odgovoriti na potrebe uporabnikov ter posodobiti in povečati ustreznost, usklajenost in skladnost evropske statistike o prebivalstvu.

    1.4.2.Specifični cilji

    Splošni cilj je razčlenjen v štiri specifične cilje:

    1) zagotovitev popolne, skladne in primerljive evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih;

    2) zagotovitev pravočasne in pogostejše statistike za izpolnjevanje potreb uporabnikov;

    3) zagotovitev statistike, ki je dovolj izčrpna v smislu ustreznih tem ter dovolj podrobna v smislu značilnosti in razčlemb;

    4) spodbujanje pravnih okvirov in okvirov za zbiranje podatkov, ki so dovolj prožni za prilagajanje podatkovnih nizov razvijajočim se potrebam politike in priložnostim, ki jih prinašajo novi viri.

    1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

    Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

    Pričakovani rezultati so:

    – boljša usklajenost in primerljivost evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih zaradi uporabe enotne populacijske osnove in razvoja statističnih infrastruktur;

    – integrirani statistični procesi ter izogibanje podvajanju in odvečnostim;

    – boljši statistični rezultati v smislu statističnih spremenljivk, razčlembe in ozemeljskih podrobnosti v skladu s sedanjimi in nastajajočimi političnimi in družbenimi potrebami;

    – bolj pravočasna in pogostejša statistika;

    – prilagodljivost pravnega okvira novih potrebam podatkov.

    Predlog je v skladu s cilji poenostavitve programa REFIT, zlasti ker poenostavlja tri uredbe v en sam regulativni okvir. Omogočanje izmenjave podatkov med podjetji in vlado za namene evropske statistike o prebivalstvu ne ustvarja „neto vložka“ za podjetja, ki bi bil pomemben v skladu z načelom „za enega sprejetega se eden odpravi“.

    1.4.4.Kazalniki smotrnosti

    Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

    Smotrnost novega pravnega okvira za evropsko statistiko o prebivalstvu in stanovanjih se bo spremljala in ocenjevala glede na specifične cilje.

    V fazi izvajanja novega pravnega okvira bo Komisija (Eurostat) še naprej organizirala redna srečanja strokovnih skupin s partnerskimi nacionalnimi statističnimi uradi v ESS, da bi razpravljala o vseh morebitnih vprašanjih in jih pojasnila, s čimer bo nadaljevala dolgoletno dobro in tesno sodelovanje med Eurostatom in njegovimi partnerji v ESS pri tehničnih in statističnih zadevah. To vključuje skrbno skupno pripravo ključnih izvedbenih aktov, ki urejajo podrobne nove zahteve glede statističnih podatkov in metapodatkov, ki bodo osrednjega pomena za uporabnike in pripravljavce statistik. Načrtuje se, da se bo izvedbena faza zaključila s prvo oceno, ki se bo osredotočila na izvajanje, delovanje in začetne učinke novega pravnega okvira. Da bi pridobili dovolj informacij o smotrnosti, je ta ocena načrtovana v treh do petih letih po začetku veljavnosti novega pravnega okvira.

    Po prehodu v fazo uporabe namerava Komisija (Eurostat) vsakih pet do sedem let oceniti delovanje in učinek zakonodaje.

    Seznam možnih ključnih kazalnikov smotrnosti je naveden v preglednici 11 poročila o oceni učinka (SWD(2023) 11).

    Komisija (Eurostat) pripravi skupne smernice za evropsko statistiko in določi zahteve glede poročanja o kakovosti v zvezi z razvojem, pripravo in izkazovanjem statistik. Poročila o kakovosti, ki jih morajo pripraviti države članice, morajo vključevati specifična preverjanja, ki se nanašajo na navedeno zbiranje podatkov. To bo zagotovilo kakovost statističnih podatkov in metapodatkov.

    1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

    1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

    Predlagana uredba naj bi vzpostavila nov okvir za pripravo statističnih podatkov o prebivalstvu, demografiji, vključno s migracijah, družinah, gospodinjstvih in stanovanjih na celovit način. Sedanje zbiranje podatkov v državah članicah bo usklajeno, poenostavljeno, pospešeno in razširjeno, da bo bolje ustrezalo potrebam politike. Načrtovani prvi referenčni časi za zbiranje podatkov v skladu z novim okvirom so leta 2026.

    Da bi ta novi okvir vzpostavili in izvajali, kot je načrtovano, bi morala Evropski parlament in Svet novo uredbo sprejeti leta 2023, kar bi omogočilo sprejetje izvedbenih aktov o prvih zbirkah podatkov do konca leta 2023, tj. vsaj 12 mesecev pred začetkom prvih referenčnih časov.

    Zbiranje podatkov in metapodatkov za letne in medletne statistike se bo začelo leta 2026, medtem ko bo prvi referenčni čas za desetletno zbiranje podatkov, podobno popisu, v skladu z novim okvirom leta 2031.

    Predlog bo Komisijo (Eurostat) in države članice obvezal, da po potrebi in sorazmerno izvedejo pilotne študije za nadaljnjo posodobitev statistike na podlagi uredbe (ocena novih virov podatkov, tudi virov podatkov v zasebni lasti, in statističnih tem, razvoj novih metodologij in tehnik, vključno s tehnologijami za boljše varovanje zasebnosti za varno izmenjavo podatkov).

    1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

    Težave, ugotovljene v oceni, imajo resnično vseevropski obseg in so jasno povezane z vrzelmi v veljavni zakonodaji EU. Brez nadaljnjih zakonodajnih ukrepov EU se bodo ohranile ali poslabšale. Sedanja zakonodaja EU bo verjetno še naprej manj učinkovita in uspešna pri doseganju svojih ciljev, saj se številne države članice še naprej posodabljajo na nacionalni ravni z vzpostavitvijo statističnih registrov prebivalstva in uporabo novih virov podatkov. Tudi pomembnost se bo verjetno še zmanjšala, saj naj bi se statistični podatki na ravni EU še bolj razlikovali od potreb uporabnikov glede vsebine, želene pogostosti ali pravočasnosti. Brez zakonodajnih ukrepov EU se bodo nacionalni pristopi še bolj razlikovali, kar bo privedlo do manj primerljivih statistik, to pa lahko ogrozi oblikovanje politik na ravni EU.

    Dodana vrednost popolne in primerljive statistike o prebivalstvu in demografske statistike na ravni EU je predvsem v njunem pomembnem prispevku k različnim institucionalnim potrebam in političnim področjem EU, ki so zelo pomembna za številne politične prednostne naloge Komisije (npr. gospodarstvo, ki deluje za ljudi, spodbujanje evropskega načina življenja, nov zagon evropske demokracije). Statistika o prebivalstvu in demografska statistika sta potrebni tudi za vključitev v različne institucionalne naloge in postopke EU, ki jih določata Pogodbi, kot so uteži nacionalnega prebivalstva za določitev 65-odstotne kvote prebivalstva EU za glasovanje s kvalificirano večino v Svetu (člen 16 PEU), dolgoročne gospodarske in proračunske projekcije EU v okviru evropskega semestra (člen 121(6) PDEU, podrobno opisan v Uredbi (EU) št. 1175/2011 47 ) in spremljanje letnih demografskih razmer v EU (člen 159 PDEU).

    Ti podatki so podlaga za politike EU, ki spadajo v skupno pristojnost (npr. socialna politika; ekonomska, socialna in teritorialna kohezija ter območje svobode, varnosti in pravice) in podporne pristojnosti (npr. zdravje, mladina, civilna zaščita in upravno sodelovanje). Statistika o prebivalstvu je temelj drugih evropskih statistik (vzorčne raziskave, nacionalni računi) in se uporablja za izračun kazalnikov na prebivalca. Poleg tega sta statistika o prebivalstvu in demografska statistika zasnovani tako, da ustrezata potrebam številnih uporabnikov za sprejemanje odločitev na vseh ravneh v EU, pa tudi za raziskave in obveščanje širše javnosti.

    1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

    Obvezno zbiranje podatkov z opredeljenimi skupnimi pravili je ključnega pomena za zagotavljanje popolnosti in pravočasnosti statistike prebivalstva na ravni EU; urejanje prostovoljnega zbiranja podatkov, ki so že zdaj zelo popolni, lahko privede do znatnega povečanja učinkovitosti in uspešnosti, saj se lahko z omejenimi dodatnimi stroški ustvari precejšnja dodana vrednost EU.

    Prostovoljno zbiranje podatkov je primeren instrument za poskusno pripravo novih tem ali značilnosti in za spodbujanje postopne zmogljivosti nacionalnih statističnih sistemov za zagotavljanje takšnih novih podatkov. Vendar pa sčasoma postanejo neučinkoviti, saj ponavljajoči se proizvodni stroški sčasoma ne ustvarijo znatne dodane vrednosti EU v smislu popolnosti v državah članicah.

    Ohlapne pravne opredelitve statističnih tem vodijo v izgubo nadzora nad pojmovnim usklajevanjem ter na koncu tudi nad skladnostjo in primerljivostjo. Primer populacijske osnove je pokazal, kako je klavzula o neizpolnjevanju obveznosti, ki je bila prvotno uvedena kot izjema z omejenim področjem uporabe, postala nov dejanski standard.

    Prevelika togost pravnemu okviru onemogoča, da bi ohranil pomen skozi čas. Ta poseg je do danes precej hitro izgubljal na pomenu, in sicer že v obdobju njegovega izvajanja, ker ni bilo mehanizmov prožnosti za prilagajanje zbiranja podatkov spreminjajočim se potrebam ali za izkoriščanje priložnosti, ki so jih prinesli novi viri podatkov, ki so postali dostopni.

    1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

    Kar zadeva sedanji večletni finančni okvir, je predlog skladen s programom Enotni trg, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/690 48 .

    Kar zadeva statistično zakonodajo EU, je predlog skladen z Uredbo (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki. Poleg tega je namenjen vključitvi v Uredbo (EU) 2019/1700 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, s čimer se zaključuje posodobitev evropske socialne statistike.

    1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

    Finančne potrebe predloga bodo pokrite z ustreznimi sklepi o financiranju/letnimi delovnimi programi programa za enotni trg in naslednjega programa, ki vključuje evropsko statistiko.

    1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

     Časovno omejeno

       od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

       finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

     Časovno neomejeno

    izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2022 in 2024,

    ki mu sledi izvajanje v celoti.

    1.7.Načrtovani načini upravljanja 49  

     Neposredno upravljanje – Komisija:

    z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

       prek izvajalskih agencij.

     Deljeno upravljanje z državami članicami.

     Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

    tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

    mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

    EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

    organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

    subjektom javnega prava,

    subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

    subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

    osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

    Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

    Opombe

    2.UKREPI UPRAVLJANJA 

    2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

    Navedite pogostost in pogoje.

    V skladu s predlogom bi morale države članice od marca 2027 dalje vsaka tri leta predložiti poročila o kakovosti vseh podatkov in metapodatkov, zbranih v skladu z Uredbo.

    Poleg tega mora Komisija (Eurostat) v sodelovanju z državami članicami pripraviti poročila o ugotovitvah pilotnih študij, izvedenih na podlagi te uredbe.

    2.2.Sistemi upravljanja in kontrole 

    2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

    Ker je izbrani način upravljanja za ta predlog neposredno upravljanje s strani Komisije, so glavna tveganja povezana z upravljanjem naročil in nepovratnih sredstev.

    Eurostatova strategija kontrole se osredotoča na sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev in transakcije javnih naročil. Temelji na oceni tveganja ter upošteva načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Podpira (i) prepoznavanje in obvladovanje tveganj; (ii) določa okvir za vse vrste dejavnosti kontrole v zvezi s finančnimi transakcijami v Eurostatu; (iii) zagotavlja podporo, da se stopnja odkritih napak pri naknadnih kontrolah sporazumov o dodelitvi nepovratnih sredstev zniža in ohrani na sprejemljivi ravni; (iv) poveča učinkovitost in uspešnost kontrol; in (v) zmanjša upravno breme za upravičence in Eurostat.

    V zvezi z javnimi naročili preventivne kontrole (predhodne kontrole) vključujejo oceno tveganja koncentracije za transakcije javnih naročil in naknadne preglede kakovosti.

    V zvezi z dodelitvami nepovratnih sredstev preventivne kontrole (predhodne kontrole) zajemajo detektivne kontrole (naknadne kontrole), redne ocene pavšalnih zneskov, stroškov na enoto ali pavšalnih zneskov in ad hoc kontrole.

    2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

    Komisija (Eurostat) je razvila strategijo kontrole. Ukrepi in orodja v tej strategiji se v celoti uporabljajo za zagotavljanje statistik na podlagi predlagane uredbe. Vrste sprememb, ki jih uvaja strategija, lahko zmanjšajo verjetnost goljufij in prispevajo k preprečevanju goljufij. Spremembe vključujejo: zmanjšanje kompleksnosti, uporabo stroškovno učinkovitih postopkov spremljanja ter izvajanje predhodnih in naknadnih kontrol na podlagi tveganja. Strategija vsebuje tudi ukrepe za ozaveščanje in usposabljanje o preprečevanju goljufij.

    2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

    Komisija (Eurostat) ima vzpostavljeno strategijo kontrole, katere cilj je na splošno omejiti tveganje neskladnosti pod merilom pomembnosti 2 % v skladu s cilji o notranjem nadzoru in obvladovanju tveganja, določenimi v njenem statističnem programu (program Enotni trg v sedanjem večletnem finančnem okviru). 100 % finančnih transakcij (in torej 100 % proračuna) bo v skladu s finančno uredbo predmet obvezne predhodne kontrole.

    Poleg tega se bodo na podlagi letnih analiz tveganja izvajali pregledi zadevne dokumentacije na podlagi poglobljene analize. Stroški teh pregledov lahko znašajo 4 %–6 % celotnega proračuna, ki ga upravlja Eurostat.

    2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

    Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

    Eurostat je 30. oktobra 2013 sprejel svojo prvo strategijo za boj proti goljufijam za obdobje 2014–2017 v skladu s strategijo Komisije za boj proti goljufijam z dne 24. junija 2011. Sedanja strategija za boj proti goljufijam zajema obdobje 2021–2024.

    Ta strategija določa tri operativne cilje: (i) okrepitev obstoječih ukrepov proti goljufijam; (ii) boljše vključevanje postopkov boja proti goljufijam v Eurostatove ocene tveganja in obvladovanje tveganja ter v revizije, načrtovanje, poročanje in spremljanje ter (iii) krepitev zmogljivosti Eurostata za boj proti goljufijam in ozaveščanja v okviru kulture Komisije za preprečevanje goljufij.

    Strategiji za boj proti goljufijam je priložen akcijski načrt za boj proti goljufijam. V obdobju njene uporabe se izvajanje strategije za boj proti goljufijam spremlja dvakrat letno, poročilo pa se pošlje vodstvu.

    Vsi morebitni prejemniki nepovratnih sredstev so javni organi (nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009). Poleg tega se nepovratna sredstva dodelijo brez razpisov za zbiranje predlogov. Vzpostavljeni so ukrepi za spremljanje in upravljanje nepovratnih sredstev. Upoštevajo specifične postopke za dodelitev nepovratnih sredstev ter vključujejo predhodno in naknadno analizo upravljanja nepovratnih sredstev.

    Z uporabo stroškov na enoto in pavšalnih zneskov v skladu s členom 124(1) finančne uredbe se znatno zmanjša tveganje za napake pri upravljanju nepovratnih sredstev, kar bistveno poenostavlja upravo.

    3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

    3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

    ·Obstoječe proračunske vrstice

    Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

    Razdelek večletnega finančnega okvira

    Proračunska vrstica

    Vrsta
    odhodkov

    Prispevek

    številka  

    dif./nedif. 50

    držav Efte 51

    držav kandidatk 52

    tretjih držav

    po členu 21(2), točka (b), finančne uredbe

    BGUE-BXXXX-03-020500-C1-ESTAT

    Razlika

    DA

    NE

    DA

    NE

    ·Zahtevane nove proračunske vrstice

    Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

    Razdelek večletnega finančnega okvira

    Proračunska vrstica

    Vrsta 
    odhodkov

    Prispevek

    številka  

    dif./nedif.

    držav Efte

    držav kandidatk

    tretjih držav

    po členu 21(2), točka (b), finančne uredbe

    Je ni

    DA/NE

    DA/NE

    DA/NE

    DA/NE

    3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

    3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

       Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

       Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Razdelek
    večletnega finančnega okvira

    1

    Enotni trg, raziskave in inovacije

    GD Eurostat

    leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    Naslednja leta

    SKUPAJ

    • Odobritve za poslovanje

    Proračunska vrstica 53 03 02 05

    obveznosti

    (1a)

    3,889

    3,191

    1,183

    0,000

    8,263

    plačila

    (2a)

    1,296

    2,360

    2,754

    1,853

    8,263

    Proračunska vrstica

    obveznosti

    (1b)

    plačila

    (2b)

    Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov 54

    Proračunska vrstica

    (3)

    SKUPAJ odobritve 
    za GD ESTAT

    obveznosti

    = 1a + 1b + 3

    3,889

    3,191

    1,183

    0,000

    8,263

    plačila

    = 2a + 2b

    + 3

    1,296

    2,360

    2,754

    1,853

    8,263

     



    SKUPAJ odobritve za poslovanje

    obveznosti

    (4)

    3,889

    3,191

    1,183

    0,000

    8,263

    plačila

    (5)

    1,296

    2,360

    2,754

    1,853

    8,263

    • SKUPAJ odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov

    (6)

    SKUPAJ odobritve  
    iz RAZDELKA <1> 
    večletnega finančnega okvira

    obveznosti

    = 4 + 6

    3,889

    3,191

    1,183

    0,000

    8,263

    plačila

    = 5 + 6

    1,296

    2,360

    2,754

    1,853

    8,263

    Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

    • SKUPAJ odobritve za poslovanje (vsi razdelki za poslovanje)

    obveznosti

    (4)

    plačila

    (5)

    SKUPAJ odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov (vsi razdelki za poslovanje)

    (6)

    SKUPAJ odobritve  
    iz razdelkov 1 do 6 
    večletnega finančnega okvira 
    (referenčni znesek)

    obveznosti

    = 4 + 6

    3,889

    3,191

    1,183

    0,000

    8,263

    plačila

    = 5 + 6

    1,296

    2,360

    2,754

    1,853

    8,263





    Razdelek večletnega finančnega  
    okvira

    7

    „Upravni odhodki“

    Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    naslednja leta

    SKUPAJ

    GD Eurostat

    • Človeški viri

    3,656

    3,656

    3,656

    0,000

    10,968

    • Drugi upravni odhodki

    0,100

    0,100

    0,100

    0,000

    0,300

    SKUPAJ GD ESTAT

    3,756

    3,756

    3,756

    0,000

    11,268

    SKUPAJ odobritve 
    iz razdelka 7 
    večletnega finančnega okvira 

    (obveznosti skupaj = plačila skupaj)

    3,756

    3,756

    3,756

    0,000

    11,268

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    Naslednja leta

    SKUPAJ

    SKUPAJ odobritve  
    iz RAZDELKOV 1 do 7 
    večletnega finančnega okvira 

    Obveznosti

    7,645

    6,947

    4,939

    0,000

    19,531

    Plačila

    5,052

    6,116

    6,510

    1,853

    19,531

    3.2.2.Ocenjeni rezultati, financirani z odobritvami za poslovanje 

    Odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Cilji in rezultati

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    SKUPAJ

    REZULTATI

    vrsta 55

    povprečni stroški

    število

    stroški

    število

    stroški

    število

    stroški

    število skupaj

    stroški skupaj

    SPECIFIČNI CILJ št. 1 56

    Zagotovitev popolne, skladne in primerljive evropske statistike o prebivalstvu in stanovanjih

    – Statistika

    0,542

     

    0,713

    0,713

    0,201

     

    1,627

    – Infrastruktura za izmenjavo podatkov

    0,235

     

    0,700

     

    0,002

     

    0,002

     

    0,704

    Seštevek za specifični cilj št. 1

    1,413

    0,715

    0,203

     

    2,331

    SPECIFIČNI CILJ št. 2

    Zagotovitev pravočasne in pogostejše statistike za izpolnjevanje potreb uporabnikov

    – Statistika

    0,542

     

    0,713

    0,713

    0,201

     

    1,627

    Seštevek za specifični cilj št. 2

    0,713

    0,713

    0,201

     

    1,627

    SPECIFIČNI CILJ št. 3:

    Zagotovitev statistike, ki je dovolj izčrpna v smislu ustreznih tem ter dovolj podrobna v smislu značilnosti in razčlemb

    – Statistika

    0,638

     

    0,809

    0,809

    0,297

     

    1,915

    Seštevek za specifični cilj št. 3

    0,809

    0,809

    0,297

     

    1,915

    SPECIFIČNI CILJ št. 4:

    Spodbujanje pravnih okvirov in okvirov za zbiranje podatkov, ki so dovolj prožni za prilagajanje podatkovnih nizov razvijajočim se potrebam politike in priložnostim, ki jih prinašajo novi viri

    – Pilotne študije

    0,288

     

    0,288

     

    0,288

     

    0,288

     

    0,864

    – Novi viri podatkov, metodologija

    0,509

     

    0,665

    0,665

    0,196

     

    1,526

    Seštevek za specifični cilj št. 4

    0,953

    0,953

    0,483

     

    2,389

    SKUPAJ

    3,889

    3,191

    1,183

     

    8,263

    3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

       Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

       Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    SKUPAJ

    RAZDELEK 7 
    večletnega finančnega okvira

    Človeški viri

    3,656

    3,656

    3,656

    10,968

    Drugi upravni odhodki

    0,100

    0,100

    0,100

    0,300

    Seštevek za
    RAZDELEK 7
     
    večletnega finančnega okvira

    3,756

    3,756

    3,756

    11,268

    Odobritve zunaj RAZDELKA 7 57
    večletnega finančnega okvira

    Človeški viri

    Drugi
    upravni odhodki

    Seštevek za odobritve
    zunaj RAZDELKA 7 
    večletnega finančnega okvira

    SKUPAJ

    3,756

    3,756

    3,756

    11,268

    Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

    3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

       Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

       Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

    ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

    Leto 
    2025

    Leto 
    2026

    Leto 
    2027

    • Delovna mesta v skladu s kadrovskim načrtom (uradniki in začasni uslužbenci)

    20 01 02 01 (sedež in predstavništva Komisije)

    20

    20

    20

    20 01 02 03 (delegacije)

    01 01 01 01 (posredne raziskave)

    01 01 01 11 (neposredne raziskave)

    Druge proračunske vrstice (navedite)

    Zunanji sodelavci (v ekvivalentu polnega delovnega časa: EPDČ) 58

    20 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev)

    6

    6

    6

    20 02 03 (PU, LU, NNS, ZU in MSD na delegacijah)

    XX 01 xx yy zz   59

    – na sedežu

    – na delegacijah

    01 01 01 02 (PU, NNS, ZU za posredne raziskave)

    01 01 01 12 (PU, NNS, ZU za neposredne raziskave)

    Druge proračunske vrstice (navedite)

    SKUPAJ

    26

    26

    26

    03 je zadevno področje ali naslov v proračunu.

    Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

    Opis nalog, ki se bodo izvajale:

    Uradniki in začasni uslužbenci

    Metodološko delo za dobro izvajanje konceptov, opredelitev in statističnih metod

    Delo pri pripravi podatkov za sprejem, obdelavo, potrjevanje in objavo podatkov in metapodatkov

    Analize podatkov, publikacije in podpora za uporabnike

    Regulativno statistično sodelovanje

    Mednarodno sodelovanje na področju statistike

    Zunanji sodelavci

    IT in drugo tehnično delo v podporo pripravi in analizi podatkov

    3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

    Predlog/pobuda:

       se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

    Pojasnite zahtevano spremembo ter navedite zadevne proračunske vrstice in ustrezne zneske. V primeru pomembnejših sprememb med programi predložite Excelovo tabelo.

    Finančne potrebe bodo pokrite z odobritvami programa Enotni trg, kot je predvideno v finančnem načrtovanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

       zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

    Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice, ustrezne zneske in instrumente, ki naj bi bili uporabljeni.

       zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

    Pojasnite te zahteve ter navedite zadevne razdelke in proračunske vrstice ter ustrezne zneske.

    3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

    V predlogu/pobudi:

       ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb;

       je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

    odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Leto 
    N 60

    Leto 
    N+1

    Leto 
    N+2

    Leto 
    N+3

    Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)

    Skupaj

    Navedite organ, ki bo sofinanciral predlog/pobudo 

    Sofinancirane odobritve SKUPAJ

     

    3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

       Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

       Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

       za lastna sredstva,

       za druge prihodke.

    navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice    

    v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

    Prihodkovna proračunska vrstica

    Odobritve na voljo za tekoče proračunsko leto

    Posledice predloga/pobude 61

    Leto 
    N

    Leto 
    N+1

    Leto 
    N+2

    Leto 
    N+3

    Vstavite ustrezno število let glede na trajanje posledic (glej točko 1.6)

    Člen ………….

    Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

    Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

    (1)    SWD(2023) 13.
    (2)    Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih ( UL L 199, 31.7.2007, str. 23).
    (3)    Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o opredelitvi akcijskega načrta za zbiranje in analizo statističnih podatkov Skupnosti na področju selitev ( COM(2003) 179 ) .
    (4)    V členu 3 so tako zajete statistike iz Uredbe (ES) št. 862/2007, ki so povezane z demografskimi koncepti prebivalstva z običajnim prebivališčem, vključno z državljani, in njihovimi spremembami zaradi migracijskih tokov. Te statistike so pomemben element demografske bilance, skupaj s statistiko iz Uredbe (EU) št. 1260/2013. Nasprotno pa so v členih 4 do 7 Uredbe (ES) št. 862/2007 zajete statistike o sodnih dogodkih v zvezi z azilom ter zakonitimi in nezakonitimi migracijami državljanov tretjih držav.
    (5)    Uredba (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj ( UL L 218, 13.8.2008, str. 14 ).
    (6)    Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki ( UL L 330, 10.12.2013, str. 39 ).
    (7)     https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024_sl
    (8)    Prihodnost Evrope: Dogovor o končnem sklopu predlogov na plenarni skupščini Konference ( sporočilo za javnost IP/22/2763 ); glej predlog 15 o demografskem prehodu, zlasti točko 10.
    (9)    Uredba (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 ( UL L 261I, 14.10.2019, str. 1 ).
    (10)     https://ec.europa.eu/eurostat/documents/13019146/13237859/FINAL+Budapest+memorandum.pdf/96a6db89-1395-44a5-8a46-85e8c49d576c
    (11)    SWD(2023) 15; glej zbirno poročilo na Povejte svoje mnenje .
    (12)    Vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.
    (13)     https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/home
    (14)    SWD(2023) 11; SWD(2023) 12.
    (15)    SEC(2023) 38.
    (16)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) ( UL L 119, 4.5.2016, str. 1 ).
    (17)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES ( UL L 295, 21.11.2018, str. 39 ).
    (18)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
    (19)    UL C , , str. .
    (20)    UL C , , str. .
    (21)    Uredba (EU) 2019/1700 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. oktobra 2019 o ustanovitvi skupnega okvira za evropsko statistiko v zvezi z osebami in gospodinjstvi na podlagi podatkov na individualni ravni, zbranih z vzorci, spremembi uredb (ES) št. 808/2004, (ES) št. 452/2008 in (ES) št. 1338/2008 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1177/2003 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES) št. 577/98 (UL L 261I, 14.10.2019, str. 1).
    (22)    Uredba (EU) št. 1260/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o evropski demografski statistiki (UL L 330, 10.12.2013, str. 39).
    (23)    UL C 202, 7.6.2016, str. 389.
    (24)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
    (25)    SWD(2023) 13.
    (26)    Uredba (ES) št. 862/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o statistiki Skupnosti o migracijah in mednarodni zaščiti ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 311/76 o zbiranju statističnih podatkov o tujih delavcih (UL L 199, 31.7.2007, str. 23).
    (27)    Uredba (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (UL L 218, 13.8.2008, str. 14).
    (28)    Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).
    (29)    Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1799 z dne 21. novembra 2018 o vzpostavitvi začasnega neposrednega statističnega ukrepa za izkazovanje izbranih vsebin popisa prebivalstva in stanovanj iz leta 2021, geokodiranih na mreži z velikostjo celic 1 km2 (UL L 296, 22.11.2018. str. 19).
    (30)    Direktiva 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE) (UL L 108, 25.4.2007, str. 1).
    (31)    Direktiva 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L 153, 18.6.2010, str. 13).
    (32)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).
    (33)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega portala za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).
    (34)    Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).
    (35)    Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).
    (36)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
    (37)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
    (38)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
    (39)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
    (40)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
    (41)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).
    (42)    Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (UL L 292, 15.11.1996, str. 2).
    (43)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
    (44)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).
    (45)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
    (46)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.
    (47)    Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 306, 23.11.2011, str. 12).
    (48)    Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (Besedilo velja za EGP), (UL L 153, 3.5.2021, str. 1).
    (49)    Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/EN/man/budgmanag/Pages/budgmanag.aspx .
    (50)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.
    (51)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.
    (52)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.
    (53)    Po uradni proračunski nomenklaturi.
    (54)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
    (55)    Rezultati so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).
    (56)    Kakor je opisan v točki 1.4.2 „Specifični cilji …“.
    (57)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.
    (58)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.
    (59)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).
    (60)    Leto N je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Nadomestite „N“ s pričakovanim prvim letom izvajanja (na primer: 2021). Naredite isto za naslednja leta.
    (61)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.
    Top

    Bruselj, 20.1.2023

    COM(2023) 31 final

    PRILOGA

    k

    PREDLOGU UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

    o evropski statistiki o prebivalstvu in stanovanjih, spremembi Uredbe (ES) št. 862/2007 in razveljavitvi uredb (ES) št. 763/2008 in (EU) št. 1260/2013

    {SEC(2023) 38 final} - {SWD(2023) 11 final} - {SWD(2023) 12 final} - {SWD(2023) 13 final} - {SWD(2023) 14 final} - {SWD(2023) 15 final}


    PRILOGA

    Področja, teme in podrobne teme s periodičnostjo in referenčnim časom po podrobnih temah

    Področje

    Tema

    Podrobna tema

    Periodičnost

    Referenčni čas (datum ali obdobje)

    Demografija

    Stanje prebivalstva

    Osnovne značilnosti osebe

    6M

    30. 6. LL in 31. 12. LL

    A

    31. 12. LL

    MA

    31. 12. LL

    D

    31. 12. LL

    Socialno-ekonomske značilnosti osebe

    A

    31. 12. LL

    MA

    31. 12. LL

    D

    31. 12. LL

    Plodnost

    Rojstva

    Q

    Mesec

    A

    Leto

    Zakoniti splavi 1

    A

    Leto

    Umrljivost

    Smrti

    Q

    Mesec, teden

    A

    Leto

    Smrti dojenčkov

    A

    Leto

    Pozne smrti zarodka

    A

    Leto

    Partnerstva

    Zakonske zveze in registrirana partnerstva

    A

    Leto

    Značilnosti oseb, ki sklenejo zakonsko zvezo ali registrirano partnerstvo

    A

    Leto

    Razveze zakonskih zvez in prenehanje registriranih partnerstev

    A

    Leto

    Migracija

    Priseljenci

    Q

    Mesec

    A

    Leto

    Odseljenci

    A

    Leto

    Notranja migracija

    A

    Leto

    Pridobitev in izguba državljanstva države članice EU in Unije

    Osebe, ki so pridobile državljanstvo

    A

    Leto

    Osebe, ki so izgubile državljanstvo ali so se ga odrekle

    A

    Leto

    Stanovanja

    Bivalni prostori

    Značilnosti bivalnih prostorov

    D

    31. 12. LL

    Stanovanja

    Osnovne značilnosti stavbe

    MA

    31. 12. LL

    D

    31. 12. LL

    Energetske značilnosti stavb

    MA  
    (A od leta 2031 naprej)

    31. 12. LL

    D

    31. 12. LL

    Naseljena stanovanja

    Značilnosti naseljenih stanovanj

    D

    31. 12. LL

    Uporaba naseljenih stanovanj

    D

    31. 12. LL

    Družine in gospodinjstva

    Družine

    Značilnosti družine

    D

    31. 12. LL

    Gospodinjstva

    Značilnosti gospodinjstva

    A

    31. 12. LL

    MA

    31. 12. LL

    Položaj osebe v gospodinjstvu

    A

    31. 12. LL

    D

    31. 12. LL

    Legenda:

    Periodičnost

    Četrtletno

    Q

    Vsakih 6 mesecev

    6M

    Letno

    A

    Večletno (leta, ki se končajo z „1“, „5“ ali „8“)

    MA

    Desetletno (leta, ki se končajo z „1“)

    D

    (1)    Navede se prostovoljno.
    Top