Poročevalec: Giorgio Magliocca (IT/EPP)

POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ (OR)

Ugoden trenutek

1.

ugotavlja, da strateško predvidevanje omogoča strukturirano, sistematično in kolektivno predvidevanje in preučevanje različne možne prihodnosti ter s tem sprejemanje ustreznejših odločitev;

2.

poudarja, da cilj strateškega predvidevanja ni predvideti prihodnosti, temveč se nanjo pripraviti, s čimer bi na vseh ravneh prispevali k upravljanju, ki bi temeljilo na predvidevanju; zato poudarja njegov pomen, zlasti v zapletenih, negotovih in hitro spreminjajočih se okoliščinah, da bi povečali odpornost in sposobnost pravočasnega in inovativnega odzivanja na spremembe na vseh institucionalnih ravneh Evropske unije v skladu z načelom subsidiarnosti;

3.

opozarja, da končna priporočila Konference o prihodnosti Evrope temeljijo na pričakovanjih državljanov glede v prihodnost usmerjenega in trajnostnega ukrepanja EU, ki bo kos izzivom prihodnosti; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija priznala strateško predvidevanje bodisi kot horizontalni cilj institucije bodisi kot orodje upravljanja;

4.

poudarja prispevek predvidevanja, ki omogoča dolgoročno strateško napoved, kar je zlasti pomembno za pripravo strateškega programa za prihodnost EU po evropskih volitvah leta 2024 in pred sprejetjem nove politične agende za obdobje 2024–2029, kakor tudi v vseh fazah priprave novega cikla politike;

5.

obžaluje, da se strateško predvidevanje pogosto izvaja občasno in/ali je omejeno na majhno skupino analitikov in strokovnjakov; meni, da ima pomembno politično vrednost in da ga je torej treba obravnavati kot strateški razmislek v institucijah, ki bi moral biti proces stalne interakcije z njihovim zaledjem, deležniki in državljani; njegov končni cilj mora biti prispevati k boljšemu upravljanju na več ravneh in k politikam, ki so usmerjene v prihodnost in se bolj odzivajo na potrebe državljanov;

6.

poleg tega meni, da sta imenovanje podpredsednika Komisije kot odgovornega za strateško predvidevanje in vključitev slednjega v smernice in nabor orodij za boljše pravno urejanje (2021) pomembna elementa; pričakuje, da bo te konkretne korake podprla tudi nova Komisija in jih še naprej razvijala v prihodnosti;

7.

poudarja potencial predvidevanja kot orodja za strateško usmerjanje, s katerim je mogoče izboljšati tudi ravnovesje proračunskih in finančnih odločitev. Z opredelitvijo dejavnikov (in z njimi povezanih potreb), ki bodo imeli v prihodnosti največji vpliv, bo lažje določiti prednostne naložbe in dodeliti sredstva področjem, na katerih bi bil lahko največji učinek;

8.

poudarja, da je treba strateško predvidevanje bolj sistematično vključevati v politike EU s ciljem izboljšati odpornost EU in oblikovati politike tako, da bodo kos prihodnjim izzivom; poudarja tudi, da je razvoj kulture strateškega predvidevanja, usmerjene v boljše upravljanje na lokalni in regionalni ravni, ter njena večja povezanost z drugimi ravnmi odločanja sestavni del krepitve odpornosti in upravljanja, ki bi temeljilo na predvidevanju in sodelovanju, po vsej EU in po svetu;

9.

poudarja, da bi morale biti regionalne in lokalne oblasti ter drugi teritorialni deležniki in državljani, zlasti mladi, osrednji akterji v praksi strateškega predvidevanja in proaktivno prispevati k odločitvam, ki bodo določale njihovo prihodnost;

Svetovni trendi in teritorialni izzivi

10.

meni, da je bistveno pravočasno in sistematično opredeliti vpliv svetovnih trendov na teritorialno razsežnost. Dejansko je potrebna večja povezanost informacij in zmogljivosti na različnih ravneh, da bi bolje razumeli različne možne scenarije in se nanje pripravili;

11.

zato meni, da je bistveno opredeliti najprimernejše načine in kanale, s katerimi bi lokalne in regionalne oblasti ter drugi ustrezni teritorialni deležniki (npr. agencije za regionalni razvoj) lahko izkoristili obstoječe dejavnosti strateškega predvidevanja na evropski ravni in/ali prispevali k njim;

12.

opozarja, da so v poročilu o svetovnih trendih sistema ESPAS (1) in poročilih Komisije o strateškem predvidevanju opisani ključni izzivi, ki vplivajo na vse ravni upravljanja EU, zlasti iskanje odprte strateške avtonomije, potreba po blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, potreba po vzpostavitvi ravnotežja pri zelenem in digitalnem prehodu, zagotavljanje gospodarske in socialne trajnostnosti, nujnost obravnavanja vse večjih teritorialnih razlik in učinki sedanje urbanizacije; poudarja, da je resnični izziv preučiti, kako lahko opredeljeni trendi vplivajo med seboj, in pravočasno razumeti njihov teritorialni in družbeni učinek, kakor tudi učinek politik in odločitev, sprejetih na evropski ravni za njihovo obravnavo; zlasti poudarja, da je treba ustrezno analizirati njihov vpliv na zaposlovanje, industrijske politike ter morebitno poglabljanje teritorialnih in nacionalnih razlik;

13.

ugotavlja, da je urbanizacija področje, kjer se zbližujejo veliki svetovni trendi, in da jo je mogoče obravnavati kot pospeševalno silo za mnoge od njih; poudarja tudi, da se morajo mesta spoprijemati z vse več nadnacionalnimi izzivi in vse bolj delujejo kot svetovni akterji: to je pomemben pojav, ki ga je treba upoštevati pri strateškem razmišljanju;

14.

ugotavlja, da so mesta, pokrajine in regije postali kraji preobrazbe; zato poudarja, da je treba te procese upravljati s strateškim, inovativnim, participativnim in dolgoročnim prostorskim načrtovanjem; v zvezi s tem meni, da lahko lokalni pristop, večsektorski politični programi (2) ter procesi, kot so pametna specializacija, medregionalna zavezništva in ekosistemi za inovacije, spodbudijo nove teritorialne modele za bolj trajnostne družbe, hkrati pa zmanjšajo tveganje, da bi zaostala celotna območja; poudarja, da je strateško predvidevanje primerno orodje za olajšanje teh procesov;

15.

poziva k nadaljnji razpravi o najprimernejših in najkoristnejših pristopih k postopkom odločanja, ki jih je treba uporabiti pri teritorialnem strateškem predvidevanju, pri čemer je treba upoštevati tudi metodološke omejitve, posebnosti in izzive okoliščin, v katerih se uporabljajo, kot so vse večja socialna ranljivost, teritorialna raznolikost in vzroki za nezadovoljstvo državljanov;

Dodana vrednost teritorialnega strateškega predvidevanja za agendo za boljše pravno urejanje EU

16.

poudarja, da je strateško predvidevanje sestavni del prizadevanj in orodij EU za boljše pravno urejanje, namenjenih pripravi z dokazi podprte, trajnostne in pregledne zakonodaje, primerne za prihodnost, ki ustvarja največjo dodano vrednost za državljane EU; ugotavlja, da je ta pristop popolnoma v skladu s konceptom „aktivne subsidiarnosti“ (3) Odbora regij;

17.

poziva k oblikovanju preglednice teritorialne ranljivosti v tesnem sodelovanju s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije, da bi bolje razumeli in upoštevali tveganja, povezana s tako ranljivostjo (4);

18.

ponovno poudarja, da imajo vse ravni upravljanja, začenši z lokalno in regionalno, elemente, ki pomembno prispevajo k vsem fazam življenjskega cikla zakonodaje in politik EU; v zvezi s tem poudarja pomen ukrepov, kot so: skupno prepoznavanje prihodnjih izzivov in dolgoročnih trendov, skrbna ocena njihovega učinka pri sprejemanju zakonodaje, tudi na teritorialni ravni (vključno s tem, da ocene teritorialnega učinka postanejo obvezne), preverjanje skladnosti z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti (tudi v OR in na podnacionalnih ravneh upravljanja), pregled izvajanja zakonodaje in ocena njene ustreznosti tudi z merili teritorialnega učinka (npr. prek mreže RegHub OR in platforme Pripravljeni na prihodnost); poleg tega meni, da lahko metode predvidevanja, kot so stresni testi politike, pripomorejo k boljši pripravi na prelomne krize in dogodke; to prakso spodbuja;

19.

poudarja, da ustanovitev usmerjevalne skupine za boljše pravno urejanje in aktivno subsidiarnost (BRASS-G) na politični ravni združuje različne dejavnosti, ki jih OR izvaja na področju boljšega pravnega urejanja; preučuje se možnost, da bi v skupino vključili člana OR, katerega delo bi bilo osredotočeno na strateško predvidevanje;

Medinstitucionalno sodelovanje na področju predvidevanja

20.

potrjuje, da je pripravljen prispevati k prizadevanjem za medinstitucionalno strateško predvidevanje, ki jih spodbuja EU, in jim dodati vrednost; v zvezi s tem pozdravlja predloge, ki jih je konferenca predsednikov OR sprejela v svojem časovnem načrtu za dejavnosti OR na področju strateškega predvidevanja (2022);

21.

predlaga okrepitev znanja in ozaveščanje članov in uradnikov OR ter ključnega osebja lokalnih in regionalnih oblasti o strateškem predvidevanju; v ta namen namerava spodbujati dejavnosti usposabljanja, prilagojene posebnim potrebam;

22.

se zavezuje, da bo prispeval k obstoječim dejavnostim medinstitucionalnega sodelovanja, kot so dejavna udeležba pri izvajanju sistema ESPAS, tako imenovano spremljanje obzorja in opredelitev najpomembnejših trendov za prihodnost, s poudarkom na teritorialnem vidiku; zato poziva, naj poročilo Komisije o strateškem predvidevanju in poročilo o svetovnih trendih ESPAS vključujeta to razsežnost;

23.

ponovno poudarja svojo namero, da pristop strateškega predvidevanja vključi v vsa mnenja OR, in pozdravlja dejstvo, da vse več študij, ki so podlaga za delo OR, vsebuje elemente predvidevanja;

24.

predlaga tudi spodbujanje sinergij in izboljšanje načinov izmenjave med mesti, pokrajinami in regijami, ki želijo okrepiti zmogljivosti strateškega predvidevanja in/ali izmenjavati primere dobre prakse ali procese vzajemnega učenja;

25.

zato se zavezuje, da bo na evropski ravni izražal stališča svojih članov ter zbiral in se opiral na spretnosti in izkušnje lokalnih in regionalnih oblasti na področju predvidevanja ter drugih lokalnih oblasti;

26.

je pripravljen v sodelovanju z institucijami EU spodbujati tesnejšo povezavo med dejavnostmi strateškega predvidevanja na lokalni, pokrajinski in regionalni ravni ter dejavnostmi na nacionalni ravni; zato izraža zanimanje za obveščanje in sodelovanje v pobudah šestmesečnih predsedovanj Sveta EU in/ali Komisije na tem področju;

27.

spodbuja Komisijo (zlasti Skupno raziskovalno središče) in Parlament (zlasti GD EPRS), naj z njim sodelujeta pri razvoju lahko dostopnih in večjezičnih orodij (priročnikov, tečajev usposabljanja, orodij itd.) za spodbujanje razširjanja skupnega strokovnega znanja ter krepitev struktur strateškega predvidevanja lokalnih in regionalnih oblasti;

28.

poudarja, da obstajajo številni pristopi k strateškemu predvidevanju ter da bi morale lokalne in regionalne oblasti s potrebno prožnostjo izbrati metode, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam in zmogljivostim, tj. za oblikovanje lastnih pristopov;

29.

poziva Skupno raziskovalno središče, naj tesno sodeluje z OR, da bi razvili metodološke pristope in tematske aplikacije, prilagojene potrebam podnacionalnih oblasti in teritorialnih deležnikov; zato pozdravlja sodelovanje med OR in Skupnim raziskovalnim središčem pri organizaciji predvidevanja o prihodnosti zelenega dogovora (delovna skupina OR za zeleni dogovor na lokalni ravni).

Priporočila za strateško predvidevanje s teritorialnim pristopom

30.

poudarja, da je treba v opredelitev politične agende za obdobje 2024–2029 in njeno izvajanje vključiti teritorialni vidik in široko strateško vizijo; zato poziva Parlament, predsedstva Sveta in Komisijo, naj se seznanijo s pomenom te razsežnosti in jo vključijo v svoja poročila in dejavnosti o strateškem predvidevanju;

31.

poziva k sistematičnemu in pravočasnemu posvetovanju v postopku priprave letnega poročila Komisije o strateškem predvidevanju in se zavezuje, da bo okrepil usmerjenost svojega letnega poročila o stanju mest in regij v EU na strateško predvidevanje;

32.

poudarja demokratično vrednost spodbujanja dejavnosti participativnega strateškega predvidevanja na lokalni ravni ter pomen prispevkov od spodaj navzgor k upravljanju na več ravneh in agendi za trajnostni razvoj; zato spodbuja učenje in vključevanje državljanov ter lokalnih in regionalnih oblasti v dejavnosti predvidevanja, kot so spremljanje obzorja, prepoznavanje šibkih signalov in dolgoročnih trendov, opredelitev možnih scenarijev in skupna opredelitev možnosti za prihodnost;

33.

poudarja, da bi bilo treba pri prihodnji reviziji medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje jasno priznati strateško predvidevanje kot ključni element te agende; v zvezi s tem poudarja, da je treba OR glede na politično legitimnost njegovih članov in izkušnje, ki jih lahko prinese s teritorialne ravni, bolj upoštevati in da bi moral imeti večjo vlogo, zlasti v Odboru za regulativni nadzor;

34.

poudarja, da bi moral imeti OR dostop do trialogov v postopku soodločanja na podlagi revizije zadevnega sporazuma, in ponavlja svojo zavezo, da bo preučil nove načine vplivanja na medinstitucionalni dialog EU. To je toliko bolj pomembno v okviru priznavanja strateškega predvidevanja ter njegove lokalne in regionalne razsežnosti kot ključnega elementa agende EU;

35.

poziva k okrepitvi vloge lokalnih in regionalnih oblasti ter OR pri oblikovanju politik EU; meni, da bi morali biti na primer oblikovalci politik bolj vključeni v stresne teste, da bi predvideli in pregledali zakonodajo EU ter prilagodili politike (5);

36.

poziva druge institucije EU, naj podprejo OR pri krepitvi zmogljivosti lokalnih in regionalnih oblasti za predvidevanje z ustreznimi dejavnostmi razširjanja in usposabljanja za lokalne oblikovalce politik in lokalne javne uslužbence; poziva k njihovemu sodelovanju, da bi povečali profil in prepoznavnost dejavnosti teritorialnega strateškega predvidevanja v vseh fazah postopka odločanja EU;

37.

poziva lokalne in regionalne oblasti, naj vlagajo v strateško predvidevanje in njegov prispevek, na primer k bolj v prihodnost usmerjenemu, sistemskemu, skladnemu in participativnemu prostorskemu načrtovanju ali bolj inovativnim in trajnostnim razvojnim strategijam.

---

(1)  Evropski sistem za strateške in politične analize.

(2)  Na primer politični programi, ki združujejo industrijsko, inovacijsko in izobraževalno politiko.

(3)  Konstruktivno sodelovanje vseh ravni upravljanja pri ustvarjanju dodane vrednosti EU.

(4)  Mnenje Evropskega odbora regij – Pripravljenost na krize in krizno upravljanje: krepitev odpornosti Unije, njenih regij in mest (UL C 257, 21.7.2023, str. 6).

(5)  Mnenje Evropskega odbora regij – Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (UL C 301, 5.8.2022, str. 33).