Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023IP0397

    P9_TA(2023)0397 – Učinkovitost sankcij EU proti Rusiji – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. novembra 2023 o učinkovitosti sankcij EU proti Rusiji (2023/2905(RSP))

    UL C, C/2024/2838, 8.5.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2838/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2838/oj

    European flag

    Uradni list
    Evropske unije

    SL

    Serija C


    C/2024/2838

    8.5.2024

    P9_TA(2023)0397

    Učinkovitost sankcij EU proti Rusiji

    Resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. novembra 2023 o učinkovitosti sankcij EU proti Rusiji (2023/2905(RSP))

    (C/2024/2838)

    Evropski parlament,

    ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucij, sprejetih po stopnjevanju ruske vojaške agresije proti Ukrajini od februarja 2022,

    ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov,

    ob upoštevanju 11 zaporednih svežnjev sankcij proti Rusiji, ki jih je EU sprejela od februarja 2022,

    ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (EU) 2022/2332 z dne 28. novembra 2022 o opredelitvi kršitve omejevalnih ukrepov Unije kot področja kriminala, ki ustreza merilom iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (1),

    ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije z dne 7. julija 2023,

    ob upoštevanju člena 132(2) in (4) Poslovnika,

    A.

    ker so se geopolitične razmere v Evropi od 24. februarja 2022, ko je Rusija ponovno začela neizzvano, neupravičeno in nezakonito vojaško agresijo proti Ukrajini, bistveno spremenile; ker ruske sile neselektivno napadajo stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, pri čemer so ubile več tisoč ukrajinskih civilistov, prisilno deportirale in nezakonito zaprle ukrajinske državljane v Rusiji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija, ter po vsej državi izvajajo teroristična dejanja;

    B.

    ker je EU od februarja 2022, ko se je začela obsežna ruska invazija na Ukrajino, proti Rusiji uvedla 11 svežnjev sankcij, katerih namen je oslabiti njeno gospodarsko bazo in omejiti njeno zmožnost vojskovanja, vključno z omejevalnimi ukrepi proti skoraj 1 800 posameznikom in subjektom, odgovornim za vojno v Ukrajini ali vpletenimi vanjo, prepovedjo uvoza številnih izdelkov in storitev iz Rusije, kot so nafta in surovine, ter prepovedjo izvoza orožja, vojaške opreme in blaga za dvojno rabo v Rusijo; ker sankcije prepovedujejo tudi vse transakcije z rusko centralno banko, izključujejo glavne ruske banke iz sistema za sporočanje finančnih informacij SWIFT ter začasno ustavljajo oddajanje in distribucijo nekaterih ruskih dezinformacijskih medijev, ki so v državni lasti ali jih podpira država;

    C.

    ker je Svet poleg tega v sklopu globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic uvedel omejevalne ukrepe proti več posameznikom, odgovornim za hude kršitve človekovih pravic v Ruski federaciji in na ozemljih Ukrajine, ki jih je Rusija začasno zasedla; ker je EU sprejela tudi dodatne sankcije proti Belorusiji, in sicer zaradi njene vpletenosti v vojaško agresijo proti Ukrajini, in proti Iranu, ker je Rusija v vojni uporabila iranske drone;

    D.

    ker je merjenje učinka sankcij zelo težavno, saj med drugim ni na voljo dovolj zanesljivih številk in statističnih podatkov; ker učinka sankcij EU ni mogoče zlahka ločiti od učinka sankcij ZDA in drugih sankcij, ruskih protiukrepov ali vpliva ruske vojaške agresije proti Ukrajini; ker večina strokovnjakov opozarja, da sankcije sicer delujejo, vendar njihove posledice niso dovolj resne, da bi Rusijo ovirale v vojaški agresiji proti Ukrajini, in poziva k dodatnim ukrepom za povečanje obsega in izvrševanja sankcij; ker so sankcije EU proti Rusiji sicer do sedaj brez primere, vendar se zdi, da je bil njihov vpliv na rusko gospodarstvo manjši, kot je bilo sprva napovedano, in ker obstajajo zaskrbljujoči znaki, da njihova učinkovitost izzveneva; ker so bili zaradi sankcij proti Rusiji tisti, proti katerim so uperjene, prisiljeni v nenehno iskanje dragih alternativnih rešitev in to še vedno počnejo;

    E.

    ker so države članice EU skupaj s koalicijo za cenovno kapico uvedle zgornje meje za cene surove nafte, naftnih derivatov in olj, pridobljenih iz bituminoznih mineralov, ki izvirajo iz Rusije ali se od tam izvažajo po morju; ker je bila določena cenovna kapica 60 USD za sodček surove nafte, 45 USD za sodček naftnih derivatov s popustom in 100 USD za sodček naftnih derivatov s premijo; ker po ocenah iz različnih študij proizvodni stroški ruske surove nafte znašajo približno 15 USD na sodček, za dizelsko gorivo pa 20 USD; ker trenutna cenovna kapica Putinovemu režimu torej še vedno omogoča znatne dobičke;

    F.

    ker so se ruski prihodki od izvoza nafte in plina med januarjem 2022 in januarjem 2023 zmanjšali za 38 %; ker se je ruski delež v evropskem povpraševanju po plinu zmanjšal s 45 % v letu 2021 in 23 % v letu 2022 na manj kot 10 % januarja 2023; ker se je po poročilih obseg ruske proizvodnje utekočinjenega zemeljskega plina povečal na rekordno raven; ker se je proizvodnja premoga v Rusiji kljub sankcijam EU v primerjavi z letom 2021 povečala za 0,3 % in dosegla rekordno raven; ker je Rusija od začetka vojne z izvozom fosilnih goriv ustvarila 532 milijard EUR prihodkov, pri čemer so nakupi držav članic znašali več kot 178 milijard EUR; ker so samo v letu 2022 prihodki od ruskih energentov znašali 321 milijard USD;

    G.

    ker je od avgusta 2023 očitno, da Rusija ves čas išče nove načine za izogibanje cenovnim kapicam za nafto, cene ruske nafte pa so začele na svetovnih trgih rasti; ker je Rusiji uspelo preusmeriti izvoz surove nafte iz Evrope na alternativne trge, kot so Indija, Kitajska in Turčija; ker se je uvoz naftnih derivatov, proizvedenih z rusko nafto, iz Indije in drugih držav v EU močno povečal, kar je odprlo stranska vrata za rusko nafto in spodkopalo učinek sankcij EU; ker so plovila z lastniki iz EU v letih 2022 in 2023 prepeljala največji delež ruske surove nafte; ker so leta 2022 prihodki od izvoza energentov dosegli tretjino vseh prilivov v proračun Ruske federacije; ker sankcije za izvoz ruskih energentov močno vplivajo na prihodke ruske države; ker so se po uvedbi cenovne kapice za nafto decembra 2022 ruski prihodki od izvoza energentov v primerjavi s predvojnimi zneski močno zmanjšali; ker so se prihodki Rusije od nafte v prvi polovici leta 2023 znova povečali in dosegli najvišjo raven od novembra 2022;

    H.

    ker nakupi ruskega utekočinjenega zemeljskega plina ali nafte s poreklom iz Rusije od držav, ki niso članice EU, s strani držav članic EU niso omejeni in trenutno precej presegajo raven pred februarjem 2022; ker je Rusija druga največja dobaviteljica utekočinjenega zemeljskega plina v EU, pri čemer zaostaja samo za ZDA; ker je povečanje uvoza tega plina iz Rusije v nasprotju s ciljem EU, da se ne bo več zanašala na ruska fosilna goriva; ker Rusija z izvozom fosilnih goriv še vedno služi približno 690 milijonov EUR dnevno (podatki iz avgusta 2023); ker EU Rusiji za fosilna goriva še vedno pošilja 2 milijardi EUR na mesec; ker EU zaradi nadaljnjega uvoza plina prek plinovodov in utekočinjenega zemeljskega plina ter izjem od prepovedi uvoza surove nafte in naftnih derivatov ostaja eden največjih odjemalcev ruskih fosilnih goriv;

    I.

    ker naj bi se po uradnih ruskih podatkih gospodarstvo države v letu 2022 kljub vojaški agresiji proti Ukrajini in mednarodnim sankcijam skrčilo le za 2,1 %, kar je precej manj od pričakovanj; ker Mednarodni denarni sklad na podlagi uradnih ruskih podatkov napoveduje, da bo ruska gospodarska rast v letu 2023 znašala 2,2 %, leta 2024 pa 1,1 %; ker je Rusija napovedala, da se bo njen obrambni proračun leta 2024 povečal za skoraj 70 % in bo dosegel 107 milijard EUR ali 6 % BDP (povečanje s 63 milijard EUR oziroma 3,9 % BDP v letu 2023);

    J.

    ker je ruski predsednik 1. novembra 2023 kljub temu pozval uradnike, naj se spoprimejo z visoko inflacijo, in opozoril, da se rusko gospodarstvo sooča z vse večjim pritiskom zaradi zahodnih sankcij; ker inflacija v Rusiji ostaja visoka in še narašča, saj se gospodarstvo sooča s šibkejšim rubljem in naraščajočimi vojaškimi izdatki za ofenzivo v Ukrajini;

    K.

    ker se je uvoz EU iz Rusije od februarja 2022 močno zmanjšal; ker so nekatere države članice kljub sankcijam od februarja 2022 trgovino z Rusijo v resnici okrepile;

    L.

    ker za vrsto podjetij iz EU veljajo odstopanja v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 269/2014 (2) in zato še naprej poslujejo z ruskimi subjekti, za katere veljajo finančne in trgovinske sankcije; ker so za odobritev odstopanja pristojni nacionalni organi, institucije EU pa so zgolj obveščene, ne da bi lahko njihove odločitve izpodbijale; ker Parlament in druge institucije nimajo dostopa do teh bistvenih informacij; ker ta praksa odstopanja znatno zmanjšuje želeni učinek sankcij EU, s čimer eno od glavnih orodij zunanje politike EU izgublja učinkovitost in verodostojnost;

    M.

    ker se je Rusija v boju proti sankcijam pri iskanju tehnologije in drugih proizvodov obrnila na države, ki sankcij niso uvedle; ker vse tesnejši odnosi med Rusijo in Kitajsko na področju trgovine z energijo in blagom z dvojno rabo ter diplomatska in strateška podpora zmanjšujejo učinek sankcij EU proti Rusiji; ker je ruska trgovina s Kitajsko v letih 2022 in 2023 dosegla rekordno raven; ker Kitajska zdaj predstavlja približno polovico ruskega uvoza, pred vojno pa ga je samo četrtino; ker se je znatno povečal tudi obseg ruske trgovine z Indijo in Turčijo;

    N.

    ker je več analiz zaseženega ruskega orožja pokazalo, da Rusija še naprej uvaža ključne zahodne komponente, saj je našla alternativne dobavitelje in poti, pri čemer uvoz ključnih izdelkov, kot so polprevodniki, celo presega raven pred sankcijami; ker so nekatere države, ki niso sprejele sankcij, kot so Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati, Kazahstan, Kirgizistan, nekatere države Južnega Kavkaza in Srbija, postale vozlišča, prek katerih ruski subjekti v Rusijo preusmerjajo izdelke, ki jih uvažajo iz EU, ali pa ponujajo alternativne poti za uvoz blaga z dvojno rabo ter tuje tehnologije in opreme;

    O.

    ker je EU decembra 2022 imenovala Davida O’Sullivana za mednarodnega posebnega odposlanca za izvajanje sankcij EU; ker je bilo v zadnji sveženj sankcij, ki je bil sprejet junija 2023, vključeno posebno orodje za preprečevanje izogibanja;

    P.

    ker Rosatom in ruski sektor jedrske energije še vedno nista vključena v svežnje sankcij; ker Rosatom prek svojih podružnic za ruski vojaškoindustrijski kompleks uvaža ključne tehnologije in materiale; ker so države članice v obdobju 2022–2023 znatno napredovale pri zmanjševanju odvisnosti od ruske jedrske industrije;

    Q.

    ker je Komisija 2. decembra 2022 predstavila predlog direktive o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije (3), da bi olajšala preiskovanje, pregon in kaznovanje kršitev sankcij EU v državah članicah;

    R.

    ker se ruska civilna družba in predstavniki opozicije, ki živijo v izgnanstvu v EU, soočajo z nesorazmernim vplivom nekaterih sankcij na svoje vsakdanje življenje, kar pa ne ustreza cilju politike sankcij EU in zmanjšuje verodostojnost EU;

    1.

    ponovno najodločneje obsoja rusko neizzvano, nezakonito in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini ter vpletenost Lukašenkovega režima v Belorusiji; poziva Rusijo, naj nemudoma ustavi vse vojaške dejavnosti v Ukrajini ter brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine, preneha s prisilnimi deportacijami ukrajinskih civilistov in izpusti vse pridržane in deportirane Ukrajince, zlasti otroke;

    2.

    poudarja, da želi EU s sankcijami v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini strateško oslabiti rusko gospodarsko in industrijsko bazo, zlasti vojaškoindustrijski kompleks, da bi Ruski federaciji onemogočila nadaljevanje vojne, napade na civilno prebivalstvo in kršitve ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine ter ji preprečila dostop do vojaških tehnologij in komponent, poleg tega pa so sankcije usmerjene proti ruski politični in gospodarski eliti, da bi spodkopale njeno podporo režimu;

    3.

    opozarja, da je učinkovitost mednarodnih sankcij odvisna od odločnosti, povezanosti, sodelovanja, poštenosti in spoštovanja zavez držav, ki so jih sprejele; poziva države članice, naj jasno opredelijo sankcionirano rusko tuje premoženje, ki je v njihovi jurisdikciji, in zagotovijo, da bo dejansko odstranjeno iz dosega ruskih subjektov; poudarja, da sta v zvezi z zamrznjenimi sredstvi potrebna bolj usklajen pristop in večja preglednost pri poročanju o njihovi lokaciji in zneskih;

    4.

    poudarja, da bi se lahko izogibanje izvoznim omejitvam za blago, nepogrešljivo za vojno, v nekaterih hudih primerih obravnavalo in preganjalo kot sostorilstvo v ruskih vojnih zločinih, saj so sankcije EU proti Rusiji instrument zunanje politike, namenjen končanju nezakonite vojne;

    5.

    poziva EU in njene države članice, naj na ravni EU poostrijo in centralizirajo nadzor nad izvajanjem sankcij ter razvijejo mehanizem za preprečevanje in spremljanje izogibanja sankcijam, da jih Rusija ne bo več mogla zaobiti; poziva organe držav članic, naj tesneje sodelujejo pri preiskavah kršitev sankcij in izogibanja sankcijam ter z dinamičnim in odločnim preprečevanjem in/ali pregonom kršitev sankcij EU pokažejo, kakšne so posledice teh kršitev; v zvezi s tem poziva institucije EU, naj se hitro dogovorijo o ambiciozni direktivi o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije; poudarja, da bi morale kazni ostati sorazmerne, vendar tudi dovolj visoke, da bi imele odvračilni učinek; poziva Evropski svet, naj sprejme sklep o razširitvi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva na kaznivo dejanje kršitve omejevalnih ukrepov Unije, kar bi omogočilo večjo usklajenost ter dosledno in enotno preganjanje teh kaznivih dejanj po vsej EU;

    6.

    je zelo zaskrbljen, ker se trgovanje z blagom, za katerega veljajo sankcije in je nepogrešljivo za vojno, med državami EU in Rusijo nadaljuje; obžaluje hudo nespoštovanje sankcij EU proti Rusiji; obsoja prakso, da se sankcionirano blago iz EU prodaja podjetjem ali posameznikom iz držav, ki niso članice EU, in se nato pošilja neposredno iz EU v Rusijo; poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo sisteme za učinkovitejšo izmenjavo informacij o transakcijah, da bi izboljšali izvrševanje sankcij v zvezi z vojaškim blagom in blagom z dvojno rabo; poziva organe držav članic, naj podjetjem nudijo potrebne informacije in pomoč, da bi izboljšali spoštovanje sankcij EU, in naj sodelujejo s podjetji, katerih proizvodi se izvažajo v Rusijo, da bi čim bolj zmanjšali tveganje nehotenega kršenja izvoznih kontrol; poziva države članice, naj temeljito raziščejo, ali podjetja spoštujejo izvozne omejitve za blago s seznama, in naj naložijo odvračilne kazni;

    7.

    poziva jih, naj izvozne kontrole razširijo na več kategorij, jih uskladijo med jurisdikcijami in dosledno izvajajo ukrepe za odpravo vrzeli; poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo posebne ukrepe, da bi preprečile, da bi tehnološko napredni izdelki, ki se izvažajo v države, ki niso članice EU, končali v Rusiji, ter naj stalno spremljajo razvoj dogodkov, da bi ugotovile, kako delujejo sistemi izogibanja sankcijam, in ustrezno prilagodile režime sankcij;

    8.

    poziva podjetja iz EU ter iz držav kandidatk in potencialnih kandidatk, naj preselijo svoje dejavnosti iz Rusije in ravnajo s posebno skrbnostjo pri izvozu blaga, ki ga v Rusijo ni dovoljeno izvažati; poudarja, da podjetja EU in njihova odvisna podjetja, ki kršijo omejevalne ukrepe EU, ne bi smela biti upravičena do udeležbe na razpisih in pri drugih oblikah financiranja v okviru instrumenta za Ukrajino in drugih programov obnove v Ukrajini; meni, da podjetja, ki se odločajo za odstopanja od uporabe sankcij EU proti Rusiji in zato ohranjajo poslovne dejavnosti z Rusijo, ne bi smela prejemati sredstev EU ali tehnične pomoči niti sodelovati v projektih, ki jih financira EU; meni, da bi bilo treba ta podjetja samodejno vključiti v sistem za zgodnje odkrivanje in izključitev ter da bi bilo treba njihov status v orodju za oceno tveganja Arachne ustrezno posodobiti; meni, da bi moralo isto načelo smiselno veljati za javna naročila, pri čemer vladnim službam ali lokalnim organom ne bi smelo biti dovoljeno kupovati dela, blaga ali storitev od podjetij, ki odstopajo od sankcij EU v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 269/2014;

    9.

    poziva EU in njene države članice, naj izboljšajo strateško komuniciranje o sankcijah EU proti Rusiji in se borijo proti dezinformacijam v zvezi s tem; poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za obveščanje širše javnosti o omejevalnih ukrepih EU proti Rusiji, zlasti o njihovih ciljih, pri tem pa naj uporabijo izkušnje odposlanca EU za sankcije pri prepričevanju mednarodnih partnerjev, organizacij in ključnih industrijskih panog, da je treba preprečiti izogibanje ukrepom, s katerimi naj bi zmanjšali prihodke, ki Rusiji omogočajo nadaljevanje vojaške agresije proti Ukrajini;

    10.

    v zvezi s tem poziva vse države kandidatke in potencialne države kandidatke za pristop k EU, naj dosledno sledijo sankcijam EU v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in tako pokažejo, da so pripravljene prevzeti obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU;

    11.

    obsoja ravnanje držav, ponudnikov pravnih storitev ter drugih subjektov in posameznikov, ki Rusiji pomagajo pri izogibanju sankcijam EU; opozarja, da je kršitev sankcij kaznivo dejanje na ravni EU, ki močno vpliva na njene finančne interese; poziva države članice in institucije EU, vključno z odposlancem EU za sankcije, naj si bolj prizadevajo, da bi omejile izogibanje in izmikanje sankcijam EU proti Rusiji, ki resno ogroža učinkovitost teh sankcij in ovira mednarodna prizadevanja za končanje vojne; poudarja, da je treba sredstva, zasežena zaradi kršitev sankcij, uporabiti za odškodnino žrtvam ruske agresije ter obnovo in reformo infrastrukture (v okviru instrumenta za Ukrajino); poziva EU in države članice, naj ponovno ocenijo svoje odnose z državami, ki si ne prizadevajo dovolj, da bi omejile izogibanje in izmikanje sankcijam EU proti Rusiji, vključno s finančno pomočjo tem državam in morebitnim preferencialnim dostopom do trgov EU; je zaskrbljen zaradi poročil, da Azerbajdžan in druge države prikrito dobavljajo ruski plin; poziva EU in njene države članice, naj uporabijo vsa možna orodja, da bi azerbajdžansko vlado prepričale, naj se preneha naskrivaj dogovarjati z ruskim režimom;

    12.

    poziva vse države članice, naj dejavno prispevajo k ohranjanju enotnosti pri sankcijah, zato poziva, naj se za vse režime sankcij, povezane z ruskimi dejanji proti Ukrajini, sistematično določi podaljšanje, ki ne bo krajše od 12 mesecev, in naj se sprejmejo dodatni svežnji sankcij, ki bodo strateško omejile zmožnosti Rusije za financiranje svoje vojaške kampanje; podpira visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki z obsežnim uveljavljanjem svoje pravice do vlaganja predlogov še naprej prispeva k dolgoročni enotnosti in večji učinkovitosti;

    13.

    poziva Komisijo, naj pregleda svojo razlago sankcij, na podlagi katere se lahko zasežejo in zaplenijo predmeti in vozila za osebno uporabo; poudarja, da pretirano izvrševanje sankcij diskreditira instrument sankcij in njihov cilj;

    14.

    poziva EU in njene države članice, naj okrepijo in izboljšajo usklajevanje pri izvrševanju obstoječih sankcij za izvoz ruske nafte; poziva jih tudi, naj v celoti zaprejo trg EU za fosilna goriva ruskega prekla; poziva, naj se uvede harmonizirano preverjanje izvora uvoženih fosilnih goriv, utekočinjenega zemeljskega plina in rafiniranih fosilnih goriv, da bi preprečili ponovni izvoz ruskih energentov v EU;

    15.

    poziva EU in njene države članice, naj sodelujejo s skupino G7, da bi občutno znižale cenovno kapico za rusko nafto in naftne derivate, uvedle popoln embargo na uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega in naftnega plina v Unijo ter uvoz goriva in drugih naftnih derivatov iz držav, ki niso članice EU, če so bili ti proizvodi proizvedeni z uporabo ruske nafte, ter prepovejo odpremo izvoženega ruskega utekočinjenega zemeljskega plina prek ozemlja Unije; poziva EU, naj omeji cene in količine za uvoz ruskih in beloruskih gnojil v Unijo;

    16.

    poziva EU in njene države članice, naj uvedejo sankcije za vse večje ruske naftne družbe, Gazprombank, njihove odvisne družbe ter njihove upravne odbore in vodstvo; poziva jih, naj sankcije proti Rusiji razširijo še na uvoz aluminija in uvedejo sankcije za projekt za utekočinjeni zemeljski plin Arctic-2; poziva EU in države članice, naj predlagajo omejitev za transport s tankerji in embargo na prodajo tankerjev Rusiji ter omejitev evropskih zavarovalniških storitev za tankerje, če se uporabljajo za izvoz ruske nafte; poziva države koalicije za cenovno kapico, naj prepovejo pretovarjanje ruske nafte in utekočinjenega zemeljskega plina v svojih teritorialnih vodah in izključnih ekonomskih conah; poziva EU in njene države članice, naj odločneje izvršujejo cenovno kapico za nafto in skrbijo za njeno spoštovanje, zlasti z zahtevo, da lahko potrdila o cenah za ruski naftni tovor izdajo le pooblaščeni trgovci z belega seznama, in z zahtevo, da morajo vsi tankerji, ki prečkajo evropske teritorialne vode, preveriti, ali imajo ustrezno zavarovanje za razlitje nafte;

    17.

    poziva Komisijo in države članice, naj razširijo sankcije, da bodo vključevale popolno prepoved trženja in rezanja diamantov ruskega porekla in diamantov, ki jih Rusija ponovno izvozi, v EU; poziva EU in njene države članice, naj sankcionirajo državno podjetje Alrosa in povsod uvedejo sisteme za sledenje izvoru diamantov z novimi tehnologijami;

    18.

    poziva EU in njene države članice, naj čim prej omejijo sodelovanje z Rosatomom, njegovim vodstvom in odvisnimi družbami na tisto, kar je nujno potrebno za energetsko varnost EU; poziva Komisijo in Agencijo za oskrbo Euratom, naj pregledata trenutno sodelovanje z Rosatomom in ponudita podporo pri nadomeščanju ruskega goriva, rezervnih delov in storitev z morebitnimi alternativami, pri čemer naj upoštevata uspešne izkušnje Ukrajine; poziva EU in njene države članice, naj plovilom Atomflota, odvisne družbe Rosatoma, preprečijo vstop v pristanišča EU in povečajo mednarodni pritisk, da bi končali zasedbo jedrske elektrarne Zaporožje in v splošnem zagotovili varnost jedrskih elektrarn, ki so jih prizadeli konflikti; poziva jih tudi, naj prepovejo uvoz ruskih jedrskih proizvodov;

    19.

    je zaskrbljen, ker lahko Rusija z uporabo svojega vesoljskega programa (Roscosmos) kot sredstva za pridobivanje tehnologij za civilno in vojaško uporabo pridobi precejšnje število računalniških komponent, potrebnih za proizvodnjo balističnih in manevrirnih raket; poziva EU in njene države članice, naj nemudoma prenehajo dobavljati te komponente Rusiji in sprejmejo dodatne ukrepe, ki bodo še bolj motili rusko vojaško dobavno verigo, ter naj se osredotočijo na zunanje akterje, ki poskušajo podpirati ruska vojaška prizadevanja, tudi s proizvodnjo brezpilotnih zrakoplovov in izstrelkov;

    20.

    poziva EU in njene države članice, naj poiščejo pravne poti, ki bodo omogočale zaplembo zamrznjenega ruskega premoženja in njegovo uporabo za obnovo Ukrajine in odškodnino žrtvam ruske agresije; pozdravlja napoved belgijske vlade o obdavčitvi prihodkov, pridobljenih z imobiliziranimi sredstvi v ruski lasti, ki jih ima v posesti Euroclear;

    21.

    poziva, naj se omejevalni ukrepi proti Belorusiji v celoti uskladijo s trenutno veljavnimi ukrepi proti Rusiji, saj je Lukašenkov režim tesno vpleten v rusko vojaško agresijo proti Ukrajini;

    22.

    poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj skupaj s Komisijo opravi celovit pregled sankcij EU v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in pripravi predloge, kako še izboljšati pripravo, ohranjanje ter spremljanje izvajanja in izvrševanja sankcij EU, pa tudi kako te sankcije še bolj uskladiti s čezatlantskimi zavezniki, partnericami iz skupin G7 in G20, drugimi podobno mislečimi partnerji in članicami OZN nasploh; ponavlja svoje stališče o ohranjanju trdnega čezatlantskega sodelovanja med EU in ZDA glede sankcij, odpravi morebitnih vrzeli, ki bi Rusiji lahko omogočile, da se izogne sankcijam, in racionalizaciji nadzora izvoza;

    23.

    poziva Svet, naj pospeši prizadevanja, da bi dosegel dogovor in hitro sprejel predlagano uredbo o omejevalnih ukrepih proti hudim kaznivim dejanjem korupcije; poziva ga tudi, naj na podlagi tega novega režima hitro uvede sankcije proti fizičnim in pravnim osebam, odgovornim za korupcijo v zvezi z rusko vojaško agresijo proti Ukrajini, katerih cilj je podpreti ruski režim;

    24.

    poziva Svet in Komisijo, naj povečata preglednost in strokovnost identifikacije oseb, proti katerim bi se morale uvesti ali preklicati osebne sankcije; ponovno poudarja, da sedanji način delovanja meče slabo luč na ugled obstoječega režima sankcij;

    25.

    poudarja, da omejena učinkovitost sankcij kaže, da mora postati pristop do Rusije celovitejši; zato poziva, naj se sankcije EU v odziv na rusko vojaško agresijo proti Ukrajini vključijo v celovito politično in diplomatsko strategijo proti Rusiji, ki bo vključevala tudi podporo izgnani ruski opoziciji, civilni družbi, neodvisnim medijem in novinarjem, ki nasprotujejo vojni, usklajevanje z mednarodnimi partnerji v boju proti vmešavanju Rusije v demokratične procese in mednarodne konflikte ter učinkovito večstransko sodelovanje za preprečevanje ruskega oviranja ali zlorabe multilateralnih institucij ali mehanizmov; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj čim bolj zmanjšajo negativne posledice za rusko in belorusko civilno družbo in predstavnike opozicije v izgnanstvu, saj te posledice ne prispevajo k cilju sankcij, ki je zmanjšanje zmožnosti Rusije, da izvaja vojaško agresijo proti Ukrajini;

    26.

    naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter ruskim in beloruskim organom.


    (1)   UL L 308, 29.11.2022, str. 18.

    (2)  Uredba Sveta (EU) št. 269/2014 z dne 17. marca 2014 o omejevalnih ukrepih v zvezi z dejanji, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine (UL L 78, 17.3.2014, str. 6).

    (3)  Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi kaznivih dejanj in sankcij za kršitev omejevalnih ukrepov Unije (COM(2022)0684).


    ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/2838/oj

    ISSN 1977-1045 (electronic edition)


    Top