52023IP0282

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52023IP0282 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52023IP0282

Help

P9_TA(2023)0282 – Pandemija covida-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost – Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2023 o pandemiji covida-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost (2022/2076(INI))

UL C, C/2024/4003, 17.7.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4003/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4003/oj

HTML

PDF - authentic OJ

e-signature

How to verify the authenticity of the Official Journal

Uradni list
Evropske unije

Serija C

C/2024/4003

17.7.2024

P9_TA(2023)0282

Pandemija covida-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. julija 2023 o pandemiji covida-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost (2022/2076(INI))

(C/2024/4003)

Evropski parlament,

—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 10. marca 2022 o ustanovitvi, pristojnostih, sestavi in mandatu posebnega odbora za pandemijo covida-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost, ter opredelitev pristojnosti, številčne sestave in mandata tega odbora (1), sprejetega v skladu s členom 207 Poslovnika,

—	ob upoštevanju členov 3, 4, 9, 12, 16, 26, 36, 45, 52, 67, 114, 122, 151, 153, 168, 169, 173, 179, 180, 181, 187, 191, 202, 207, 216, 217, 218 in 225 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

—	ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 2, 11, 12, 16, 21, 31, 32 in 35,

—	ob upoštevanju Ustave Svetovne zdravstvene organizacije, kakor je bila nazadnje spremenjena na zasedanju 51. generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije,

—	ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načela 16 (zdravstveno varstvo) in 18 (dolgotrajna oskrba),

—

ob upoštevanju skupnega poročila o politiki Mednarodne organizacije dela in Svetovne zdravstvene organizacije z dne 28. septembra 2022 o duševnem zdravju pri delu in poročila SZO z dne 14. septembra 2022 z naslovom Health and care workforce in Europe: time to act (Zdravstveno in negovalno osebje v Evropi: čas je za ukrepanje)

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. junija 2021 o prvih spoznanjih v zvezi s pandemijo COVID-19 (COM(2021)0380),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. novembra 2021 o izboljšanju pripravljenosti, zmogljivosti za odzivanje in odpornosti na prihodnje krize,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2022 o krepitvi Evrope v boju proti raku – za celovito in usklajeno strategijo (2) in dela, ki ga je v svojem mandatu opravil Posebni odbor za boj proti raku (BECA),

—	ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 7. decembra 2021 o krepitvi evropske zdravstvene unije (3),

—	ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 16. septembra 2021 o ustanovitvi organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (4),

—	ob upoštevanju poročila z dne 9. maja 2022 o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. septembra 2021 z naslovom Uvedba organa HERA, evropskega organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere – naslednji korak k dokončnemu oblikovanju evropske zdravstvene unije (COM(2021)0576),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. junija 2022 z naslovom Konferenca o prihodnosti Evrope – Uresničevanje vizije s konkretnimi ukrepi (COM(2022)0404),

—	ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča (ERS) št. 13/2022 z dne 13. junija 2022 z naslovom Prosto gibanje v EU med pandemijo COVID-19 – Omejeno preverjanje kontrol na notranjih mejah ter neusklajeno ukrepanje držav članic,

—	ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 18/2022 z dne 1. septembra 2022 z naslovom Institucije EU in pandemija COVID-19 – Odziv je bil hiter, vendar bo izziv, kako najbolje uporabiti inovacije in prilagodljivost, uvedene zaradi krize,

—	ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 19/2022 z dne 12. septembra 2022 z naslovom Javno naročanje cepiv proti COVID-19 v EU – Po začetnih izzivih je bilo zagotovljenih dovolj odmerkov, toda smotrnost procesa ni bila ustrezno ocenjena,

—	ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 01/2023 z dne 11. januarja 2023 z naslovom Orodja, ki omogočajo lažje potovanje po EU med pandemijo COVID-19,

—	ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 02/2023 z dne 2. februarja 2023 z naslovom Prilagajanje pravil kohezijske politike za odzivanje na COVID-19 – Uporaba sredstev je prožnejša, vendar je potreben razmislek o kohezijski politiki kot orodju za odzivanje na krize,

—	ob upoštevanju posebnega poročila ERS št. 21/2022 z dne 8. septembra 2022 z naslovom Ocena nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ki jo je izvedla Komisija: na splošno ustrezna, vendar tveganja v zvezi z izvajanjem še vedno obstajajo,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. aprila 2022 z naslovom COVID-19 – Nadaljnja pripravljenost in odzivanje na ravni EU: priprave na prihodnost (COM(2022)0190),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. septembra 2022 z naslovom Odziv EU na pandemijo COVID-19: priprave na jesen in zimo 2023 (COM(2022)0452),

—	ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. novembra 2022 o stanju zaupanja v cepiva v Evropski uniji,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (5),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/2282 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o vrednotenju zdravstvenih tehnologij in spremembi Direktive 2011/24/EU (6),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/123 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. januarja 2022 o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov (7),

—	ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2022/2372 z dne 24. oktobra 2022 o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov v primeru izrednih razmer v javnem zdravju na ravni Unije (8),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU (9),

—	ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (10),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (11),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 19. septembra 2022 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za izredne razmere na enotnem trgu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 2679/98 (COM(2022)0459),

—	ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (12),

—	ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 295/91 (13),

—	ob upoštevanju Priporočila Komisije (EU) 2020/648 z dne 13. maja 2020 o dobropisih, ki se ponudijo potnikom kot druga možnost namesto povračila za odpovedana paketna potovanja in prevozne storitve v zvezi s pandemijo COVID-19 (14),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. decembra 2020 z naslovom Strategija za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020)0789),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. novembra 2020 z naslovom Nova agenda za potrošnike – Krepitev odpornosti potrošnikov za trajnostno okrevanje (COM(2020)0696),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. septembra 2022 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU (COM(2022)0457),

—	ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (15),

—

ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni, ki jo je sklical komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni, z dne 1. marca 2022 o gospodarskih in družbenih izzivih po covidu-19 z naslovom A New Era for Europe – How the European Union Can Make the Most of its Pandemic Recovery, Pursue Sustainable Growth, and Promote Global Stability (Novo obdobje za Evropo: kako lahko Evropska unija kar najbolje izkoristi okrevanje po pandemiji, si prizadeva za trajnostno rast in spodbuja globalno stabilnost),

—	ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z dne 31. oktobra 2022 z naslovom Monitor on the world of work. Tenth edition – Multiple crises threaten the global labour market recovery (Spremljanje sveta dela. Okrevanje svetovnega trga dela je ogroženo zaradi številnih kriz. Deseta izdaja),

—	ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela z dne 11. avgusta 2022 z naslovom Global Employment Trends for Youth 2022: Investing in transforming futures for young people (Svetovni trendi zaposlovanja mladih 2022: naložbe v preoblikovanje zaposlitvene prihodnosti za mlade),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 8. marca 2022 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini (COM(2022)0105),

—	ob upoštevanju petega cilja trajnostnega razvoja OZN, ki je doseči enakost spolov ter okrepiti vlogo žensk in deklet po vsem svetu,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. marca 2021 o strategiji EU o otrokovih pravicah (COM(2021)0142),

—	ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija),

—	ob upoštevanju cilja OZN glede trajnostnega razvoja št. 4, ki je vsem zagotoviti vključujoče in pravično kakovostno izobraževanje ter spodbujati možnosti vseživljenjskega učenja za vsakogar,

—

ob upoštevanju Unicefovega poročila iz decembra 2013 z naslovom Children’s Rights in Impact Assessments: A guide for integrating children’s rights into impact assessments and taking action for children (Otrokove pravice v ocenah učinka: Priročnik za vključevanje otrokovih pravic v ocene učinka in ukrepanje v korist otrok),

—	ob upoštevanju poročila Evropske mreže strokovnjakov za ekonomijo izobraževanja (EENEE) iz leta 2022 z naslovom Learning deficits due to the COVID-19 analysis – A literature review (2020-2022) (Težave pri učenju kot rezultat analize bolezni covid-19. Pregled literature (2020–2022)),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o akcijskem načrtu za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU (16),

—	ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. decembra 2021 o strategiji Global Gateway (JOIN(2021)0030),

—	ob upoštevanju sporočila EU Generalnemu svetu Svetovne trgovinske organizacije z dne 4. junija 2021 o nujnem odzivu trgovinske politike na krizo zaradi COVID-19,

—

ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega observatorija za zdravstvene sisteme in politike z dne 10. septembra 2021 z naslovom Drawing light from the pandemic: A new strategy for health and sustainable development – A review of the evidence (Črpanje upanja iz pandemije: nova strategija za zdravje in trajnostni razvoj. Pregled dokazov),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2022 z naslovom Globalna zdravstvena strategija EU – Boljše zdravje za vse v spreminjajočem se svetu (COM(2022)0675),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. junija 2020 o dodatnem financiranju biomedicinskih raziskav mialgičnega encefalomielitisa (ME/CFS) (17),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (18),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o stanju na schengenskem območju po izbruhu pandemije COVID-19 (19),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2020 o evropskem varstvu čezmejnih in sezonskih delavcev v času krize zaradi COVID-19 (20),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o strategiji EU na področju javnega zdravja po pandemiji COVID-19 (21),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o pandemiji covida-19: usklajevanje zdravstvenih ocen in stopnje tveganja na ravni EU ter posledice za schengensko območje in enotni trg (22),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2020 o vplivu ukrepov proti COVID-19 na demokracijo, pravno državo in temeljne pravice (23),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. oktobra 2021 o preglednosti EU pri razvoju, nakupu in distribuciji cepiv proti covidu-19 (24),

—	ob upoštevanju svoje resoluciji z dne 5. julija 2022 o skupnih evropskih ukrepih na področju oskrbe (25),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2022 o posledicah ustavitve vzgojno-izobraževalnih, kulturnih in športnih dejavnosti zaradi covida-19 za otroke in mlade v EU (26),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. septembra 2022 o evropski strategiji oskrbe (COM(2022)0440),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. maja 2020 z naslovom Turizem in promet v letu 2020 in pozneje (COM(2020)0550),

—	ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2021 z dne 28. oktobra 2021,

—	ob upoštevanju poročila Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer z dne 20. oktobra 2022 z naslovom Recovery from COVID-19: The changing structure of employment in the EU (Okrevanje po covidu-19: spremembe v struktura zaposlovanja v EU),

—	ob upoštevanju študije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 12. januarja 2021 o odzivu organizacij civilne družbe na pandemijo covida-19 in z njo povezane omejevalne ukrepe, sprejete v Evropi,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2021 o trgovinskih vidikih in posledicah pandemije covida-19 (27),

—	ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2023 in 2024 (28),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. marca 2023 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za zagotavljanje varne in trajnostne oskrbe s kritičnimi surovinami in spremembi uredb (EU) št. 168/2013, (EU) 2018/858, 2018/1724 in (EU) 2019/1020(COM(2023)0160),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 26. aprila 2023 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih Unije za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, spremembi Uredbe (ES) št. 1394/2007 in Uredbe (EU) št. 536/2014 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 726/2004, Uredbe (ES) št. 141/2000 in Uredbe (ES) št. 1901/2006 (COM(2023)0193),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 18. aprila 2023 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za okrepitev solidarnosti in zmogljivosti v Uniji za odkrivanje kibernetskovarnostnih groženj in incidentov ter pripravo in odzivanje nanje (COM(2023)0209),

—	ob upoštevanju predloga Komisije z dne 3. maja 2022 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru (COM(2022)0197),

—

ob upoštevanju sklepov in priporočil študije z naslovom European pharmaceutical research and development – Could public infrastructure overcome market failures? (Evropske farmacevtske raziskave in razvoj – ali lahko javna infrastruktura odpravi tržne pomanjkljivosti?), ki jo je decembra 2021 pripravil Odbor za prihodnost znanosti in tehnologije (STOA),

—	ob upoštevanju sklepov in priporočil študije, ki je bila oktobra 2022 pripravljena za STOA z naslovom Fostering coherence in EU health research – Strengthening EU research for better health (Spodbujanje skladnosti v zdravstvenih raziskavah EU – krepitev raziskav EU za boljše zdravje),

—

ob upoštevanju študije Generalnega direktorata za notranjo politiko Unije (GD IPOL) iz novembra 2022 z naslovom Impact of COVID-19 measures on democracy and fundamental rights – Best practices and lessons learned in the Member States and third countries (Vpliv ukrepov proti covidu-19 na demokracijo in temeljne pravice – dobra praksa in izkušnje, pridobljene v državah članicah in tretjih državah),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o pomanjkanju zdravil – kako rešiti vse večji problem (29),

—	ob upoštevanju študije GD IPOL iz januarja 2023 z naslovom The effect of communication and disinformation during the COVID-19 pandemic (Vpliv komunikacije in dezinformacij med pandemijo covida-19),

—	ob upoštevanju delavnice GD IPOL z dne 8. marca 2023 o pripravljenosti in odzivanju EU na krize,

—	ob upoštevanju delavnice GD IPOL z dne 9. marca 2023 o dolgem covidu,

—	ob upoštevanju peticij o pandemiji covida-19, ki jih je prejel Odbor za peticije, in dela, opravljenega med pandemijo covida-19 v zvezi z njo povezanimi vprašanji,

—	ob upoštevanju študije GD IPOL iz marca 2023 z naslovom Social and Economic Consequences of COVID-19 (Družbene in gospodarske posledice zaradi pandemije covida-19),

—

ob upoštevanju študije službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) iz aprila 2022 z naslovom Future Shocks 2022 – Addressing the risk and building capabilities for Europe in a contested word (Prihodnji pretresi leta 2022: obvladovanje tveganja in krepitev zmogljivosti za Evropo v spornem svetu),

—	ob upoštevanju študije EPRS iz januarja 2023 z naslovom Parliamentary oversight of governments’ response to the COVID-19 pandemic: Literature Review (Parlamentarni nadzor nad odzivom vlad na pandemijo covida-19: pregled literature),

—	ob upoštevanju študije EPRS iz februarja 2023 z naslovom The European public health response to the COVID-19 pandemic: lessons for future cross-border health threats (Odziv evropskega javnega zdravstva na pandemijo covida-19: izkušnje za prihodnje čezmejne grožnje za zdravje),

—	ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije iz septembra 2021 o ranljivostih svetovnih dobavnih verig zdravil – strukturirani dialog o zanesljivosti oskrbe z zdravili,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2021 o obravnavanju globalnega izziva, ki ga predstavlja COVID-19: učinki opustitve sporazuma TRIPS Svetovne trgovinske organizacije na cepiva proti COVID-19, zdravljenje, opremo in proizvodno zmogljivost v državah v razvoju (30),

—	ob upoštevanju študije o zdravstveni politiki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD) z dne 17. januarja 2023 z naslovom The COVID-19 Pandemic and the Future of Telemedicine (Pandemija covida-19 in prihodnost telemedicine),

—	ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 7. julija 2022 o dostopu do zdravil, cepiv in drugih zdravstvenih izdelkov v okviru pravice vsakogar do uživanja najvišjega možnega standarda fizičnega in mentalnega zdravja,

—

ob upoštevanju poročila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice z dne 3. januarja 2023 z naslovom Ensuring equitable, affordable, timely and universal access for all countries to vaccines in response to the coronavirus disease (COVID-19) pandemic (Zagotavljanje pravičnega, cenovno dostopnega, pravočasnega in univerzalnega dostopa vseh držav do cepiv v odziv na pandemijo koronavirusne bolezni (COVID-19)),

—	ob upoštevanju sirakuških načel iz leta 1984 o določbah o omejevanju in odstopanju v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2021 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: vračanje narave v naša življenja (31),

—	ob upoštevanju poglobljene analize GD IPOL iz decembra 2020 z naslovom The link between biodiversity loss and the increasing spread of zoonotic diseases (Povezava med izgubo biotske raznovrstnosti in vse pogostejšim širjenjem zoonoz),

—	ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije z dne 29. junija 2022 z naslovom A health perspective on the role of the environment in One Health (Zdravstveni vidik vloge okolja pri pristopu „eno zdravje“),

—

ob upoštevanju biltenov Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom Pandemija koronavirusa v EU – posledice za temeljne pravice, zlasti biltena št. 1 z dne 8. aprila 2020, biltena št. 2 z dne 28. maja 2020 s poudarkom na aplikacijah za sledenje stikom, biltena št. 3 z dne 30. junija 2020 s poudarkom na starejših, biltena št. 4 z dne 30. julija 2020, biltena št. 5 z dne 29. septembra 2020 o posledicah za Rome in potujoče skupine, biltena št. 6 z dne 30. novembra 2020 in biltena št. 7 z dne 16. junija 2021 o zagotavljanju cepiv in enakosti dostopa v EU,

—	ob upoštevanju poročil Agencije Evropske unije za temeljne pravice o temeljnih pravicah za leti 2021 in 2022,

—	ob upoštevanju preiskave in ugotovitev Evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 1316/2021/MIG (32) in združenih zadevah 85/2021/MIG in 86/2021/MIG (33),

—	ob upoštevanju podaljšanja mandata odbora za tri mesece, kot je bilo napovedano na plenarnem zasedanju 18. januarja 2023,

—	ob upoštevanju členov 54 in 207 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Posebnega odbora za pandemijo COVID-19: pridobljene izkušnje in priporočila za prihodnost (A9-0217/2023),

Uvod in pregled

priznava, da je pandemija covida-19 terjala življenja milijonov ljudi in horizontalno vplivala na vse ravni in vidike družbe, kar je povzročilo ogromno škodo v Evropi in po svetu;

poudarja, da EU in preostali svet nista bila dovolj pripravljena na obvladovanje krize te razsežnosti ali njenih udarcev, ki so prizadeli družbe in gospodarstva po vsem svetu, vključno z zagotavljanjem storitev stalnega izobraževanja v primeru omejitve gibanja;

poudarja, da je pandemija covida-19 povzročila najzahtevnejšo socialno-ekonomsko krizo, s katero se je morala soočiti Evropa po drugi svetovni vojni; poudarja, da je potreben usklajen odziv za podporo podjetjem, samozaposlenim, delavcem, osebam, ki niso na trgu dela/brezposelnim, zlasti ranljivim in revnim;

priznava, da so številni zdravstveni delavci, kritični delavci in prostovoljci žrtvovali svoje življenje in zdravje, da bi zaščitili evropsko prebivalstvo med pandemijo;

priznava in ceni skupna prizadevanja in strokovno znanje zdravstvenih delavcev in raziskovalcev, ki so bili odločilni za premagovanje pandemije covida-19;

meni, da je EU kljub pomanjkljivostim in vrzelim pri promociji zdravja, preprečevanju bolezni, pripravljenosti in odzivanju nanje pripravila skupen odziv ter sprejela ukrepe za zagotovitev hitrega razvoja in pravične razdelitve raznolikega portfelja cepiv na evropski celini in po svetu;

ugotavlja, da je pandemija covida-19 jasno pokazala, da je treba vzpostaviti učinkovite strukture upravljanja in razviti evropske politike za predhodne preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja pojava patogenov; v zvezi s tem poudarja, da antropogene spremembe v okolju omogočajo pospešeno širjenje živalskih patogenov med prebivalstvom;

obžaluje, da nekatere države članice niso sprejele evropskega pristopa k ukrepom in zdravstvenim pristopom, niti izkazale zadostne solidarnosti s tistimi državami, ki jih je virus prvotno prizadel, in da ni bilo takojšnjega usklajenega evropskega pristopa k ukrepom in zdravstvenim pristopom;

poudarja odlično vedenje državljanov EU v boju proti pandemiji in še, da je bilo sodelovanje državljanov z javnimi organi pri spoštovanju strogih ukrepov in omejitev gibanja, ki so bili posledica pandemije, bistveno za omejitev širjenja covida-19; priznava, da bi bile brez tega sodelovanja posledice pandemije veliko hujše;

10.

poudarja, da so štiri svoboščine temeljni gradniki evropskega projekta; zato obžaluje začetno premajhno sodelovanje in usklajevanje med državami članicami v zvezi s prostim pretokom osnovnega blaga, vključno z osebno zaščitno opremo in medicinsko opremo, ter neuspešno dostavo na enotni trg v prvih mesecih pandemije covida-19;

11.

priznava, da sta nezdrav način življenja in onesnaževanje okolja odločilna dejavnika pri širjenju kroničnih bolezni; poudarja, da so imeli bolniki s predhodnimi kroničnimi boleznimi resnejše posledice covida-19;

12.

ugotavlja, da bi bilo treba pandemijo covida-19 obravnavati kot priložnost za pospešitev preobrazbe na poti k digitalnemu in zelenemu prehodu, tudi z znatnim uvajanjem digitalnih zdravstvenih tehnologij, in kot jasen opomnik, da je treba dati prednost odpornosti in kakovosti naših javnih zdravstvenih sistemov, da bi več pozornosti namenili telesnemu in duševnemu zdravju po vsej EU; poudarja, da je digitalizacija prispevala k uveljavljanju temeljnih pravic med pandemijo covida-19 in omogočila nadaljevanje nekaterih zdravstvenih in izobraževalnih dejavnosti, vključno z digitalnim covidnim potrdilom, ki je omogočilo svobodo gibanja;

13.

poudarja, da so se v sistemih javnega zdravstva in oskrbe v državah članicah zaradi pandemije zaostrila obstoječa strukturna vprašanja, zlasti nezadostno financiranje po vsej EU, krhkost storitev primarnega zdravstvenega varstva, pomanjkanje ustreznih programov za spremljanje, nadzor in poročanje, pomanjkanje delovne sile, težave z upravljanjem ter pomanjkanje zdravil in medicinske opreme, hkrati pa je povzročila izgorelost (34) med zdravstvenimi delavci;

14.

poudarja, da so se zaradi pandemije povečale tudi svetovne neenakosti pri proizvodnji, dobavi in dostopu do medicinskih izdelkov in zdravstvenih tehnologij, ki rešujejo življenje;

15.

potrjuje pomen nadzora, spremljanja, preprečevanja, pripravljenosti, preglednosti in odpornosti na izbruhe in izredne zdravstvene razmere, zlasti kar zadeva sisteme zdravstvenega varstva, oskrbo in storitve, za povečanje odprte strateške avtonomije in svetovne diverzifikacije razvoja, proizvodnje, distribucije in dobave na ključnih področjih, kot so kritična in esencialna zdravila; poudarja, da je treba podpreti vzpostavitev lokalnih proizvodnih zmogljivosti ter razviti in povečati obstoječe zmogljivosti;

16.

poudarja, da je treba izboljšati splošno odpornost v času zdravstvenih kriz z ustvarjanjem spodbud za naložbe in razvoj proizvodnih linij v EU za zdravila, cepiva in drugo medicinsko opremo, pa tudi za surovine in aktivne farmacevtske sestavine;

17.

je zaskrbljen, da bo kriza zaradi pandemije covida-19 negativno vplivala na evropski trg dela in povzročila največje izgube delovnih mest doslej, zlasti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, da bo to povzročilo porast revščine in večje razlike v življenjskem standardu, kar bo zlasti prizadelo mlade, ženske in delavce na nizkokvalificiranih delovnih mestih, v neformalnem gospodarstvu in s prekarno zaposlitvijo;

18.

poudarja, da leta 2020 svet ni bil pripravljen na posledice pandemije covida-19, Evropa pa se je morala soočiti z najtežjo socialno-ekonomsko krizo po drugi svetovni vojni;

19.

poudarja vpliv, ki ga je imela pandemija na družbo in gospodarstvo; opozarja, da je imela pandemija gospodarske posledice med drugim na prevoz potnikov in blaga ter razpoložljivost osnovnih proizvodov, kot so živila, in različnih surovin, katerih pomanjkanje je ohromilo storitve;

20.

poudarja, kako potreben je usklajen odziv za podporo delavcem, družinam, samozaposlenim, podjetjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, revnim in ranljivim skupinam, in sicer z ustreznimi ukrepi za vsako skupino; opozarja, da je kriza različno vplivala na različne segmente družbe ter povečala socialne in ekonomske razlike; zato opozarja, da bi bilo treba pri podpori dati prednost socialno prikrajšanim skupinam in tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela;

21.

poudarja, da medtem ko je bila vsa pozornost namenjena zagotavljanju bolnišničnih zmogljivosti, so se domovi za bivalno oskrbo starejših spopadali s pomanjkanjem zaščitne opreme, materiala, osebja in znanja za boj proti pandemiji, kar se je odrazilo v prekomerni umrljivosti starejših;

22.

priznava, da je pandemija potrdila ključno vlogo, ki jo imajo socialno gospodarstvo in subjekti socialnega gospodarstva pri podpiranju naših gospodarskih sistemov na splošno, pa tudi ključno vlogo pripravljenosti in zmogljivosti za odzivanje na področju zdravstva, zlasti ko gre za navezovanje stikov z mladimi, starejšimi in ranljivimi skupinami prebivalstva in nudenje pomoči tem kategorijam prebivalstva;

23.

obžaluje, da je pandemija covida-19 nesorazmerno prizadela duševno zdravje tistih, ki se soočajo s finančno negotovostjo, kar ima še posebej negativne posledice za ženske in ranljive skupine prebivalstva, vključno z etničnimi manjšinami, skupnostjo LGBTQIA+, starejšimi, invalidi in mladimi;

24.

poudarja, da so pandemija covida-19 in njene posledice različno vplivale na ženske in moške ter izpostavile obstoječe neenakosti in pomanjkljivosti v zvezi z enakostjo spolov in pravicami žensk;

25.

priznava, da je pandemija covida-19 povzročila doslej največje motnje v svetovnem izobraževanju, saj je prišlo do vsesplošnega zaprtja šol, osipa v šolah in največje izgube znanja doslej, kar je imelo hude izobraževalne in socialne posledice, tudi za duševno zdravje in prehrano otrok in mladih, ter je povečalo tveganje nasilja in zlorab; poudarja, da je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi pandemije covida-19 za 25 odstotkov povečala razširjenost tesnobe in depresije po vsem svetu;

26.

poudarja, da so se zaradi pandemije povečale neenakosti med državami in znotraj držav, da se je v Evropi zaradi pandemije covida-19 začasno skrajšala pričakovana življenjska doba, zdravstveno varstvo in sistemi socialnega varstva pa so se znašli v težavah po vsej EU;

27.

opaža, da so izredne zdravstvene razmere ogrozile varnost in stabilnost ter družbene odnose, spremenile načine dela in izobraževanja, vplivale na različne družbene skupine, hkrati pa povečale neenakosti na svetovni ravni;

28.

poudarja, kako pomembne so pridobljene izkušnje in boljša pripravljenost na prihodnje zdravstvene in druge krize, ter opozarja, da je treba pri zasnovi, opredeljevanju in izvajanju vseh politik, zakonodaje, financiranja in dejavnosti Unije zagotoviti visoko raven varovanja zdravja ljudi; poudarja, da še vedno ocenjujemo učinke covida-19 na zdravje in zdravstvene sisteme, zlasti kar zadeva dolgi covid;

29.

opozarja, da 65 milijonov ljudi po vsem svetu in, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, vsaj 17 milijonov ljudi v Evropi, trpi zaradi dolgega covida, ki ga povzroča SARS-CoV-2, medtem ko so bili podobni simptomi prebolele akutne okužbe opaženi tudi zaradi drugih bolezni; poudarja, da imajo vse prebolele akutne okužbe, vključno z dolgim covidom, ki ga povzroča SARS-CoV-2, skupne sklope simptomov, ki zlasti lahko privedejo do sindroma kronične utrujenosti, medtem ko se pri nekaterih bolnikih enaki simptomi pojavijo po cepljenju;

30.

ugotavlja, da bolniki trpijo za sistemskimi okvarami več organov, ki so pogosto napačno diagnosticirane kot psihosomatske, in da je šibkost po naporu ključni simptom kronične utrujenosti, vendar je bila opažena tudi pri številnih bolnikih z dolgim covidom, ki ga povzroča SARS-CoV-2, zato je potrebno postopno stopnjevanje napora; poudarja, da pacienti nujno potrebujejo diagnozo in zdravljenje, zato je potrebno ciljno usmerjeno financiranje translacijskih in kliničnih raziskav ter ključnih študij, ki jim bodo sledile; opozarja, da ženske veliko pogosteje prizadene dolgi covid, ki ga povzroča SARS-CoV-2, in da so prizadete vse starostne skupine, vključno z otroki in mladostniki; opozarja, da simptomi prebolele akutne okužbe ogrožajo tudi gospodarstvo, saj dolgotrajna bolezen ljudem preprečuje, da bi se vrnili na trg dela, in povečuje tveganje, da se bodo znašli v gospodarskih težavah; poudarja, da je glede na prihodnje pandemije potrebna strategija za simptome prebolele akutne okužbe, ki bo celovito obravnavala nevarnost kroničnih bolezni po okužbi;

31.

poudarja, da je poznavanje avtoimunskih bolezni na splošno slabo (35) in da so tudi simptomi prebolele akutne okužbe (36) večinoma prezrti; ugotavlja, da se zdravilo BC 007, ki je DNK aptamer, uporablja proti avtoimunosti in je bilo uspešno pri zdravljenju dolgega covida v manjši študiji v univerzitetni bolnišnici Erlangen in da ima to zdravilo visoko afiniteto z avtoprotitelesi, povezanimi z receptorskimi vezavami z G-proteinom, kar učinkuje kot nevtralizacija teh avtoprotiteles (37); opozarja, da ni finančnih sredstev za fazo II (b) kliničnega preskušanja;

32.

poudarja, da so med drugim znanstvene raziskave in inovacije omogočile razvoj in uvedbo cepiv proti covidu-19 v rekordnem času, s čimer so rešili milijone ljudi po vsem svetu;

33.

ugotavlja, da je bistvenega pomena, da Unija opravi predhodne raziskave o morebitnih sedanjih in prihodnjih grožnjah, kot so kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja, ki zahtevajo obsežno pripravo;

34.

potrjuje, da je bila pandemija covida-19 premagana tudi zaradi inovacij, znanosti, ki je omogočila razpoložljivost cepiv, in ogromne kolektivne inteligence, ki so jo izkazali zdravstveni delavci po vsej Evropski uniji;

35.

poudarja, da bi lahko enotna in usklajena evropska zdravstvena politika prispevala k boju proti širjenju neresničnih zdravstvenih informacij;

36.

poudarja, da je bilo zaradi odsotnosti enotne in usklajene evropske zdravstvene politike preveč prostora prepuščeno številnim neznanstvenim akterjem, ki so medijem posredovali nevarne, neresnične informacije;

37.

poudarja, da bo Evropa prihodnje zdravstvene grožnje premagala le, če bodo države članice solidarno stopile skupaj, prevzele odgovornost in v celoti izkoristile razpoložljive instrumente na enotnem trgu, da bi bolje usklajevali pripravljenost na pandemijo in njeno obvladovanje ter vladam EU in njihovim državljanom zagotovili potrebno dodano vrednost;

38.

v zvezi s tem opozarja, da EU potrebuje boljše prakse, kar zadeva preglednost in demokratično odgovornost v zvezi s protikriznimi ukrepi, da bi povečali podporo in zaupanje državljanov;

39.

opozarja, da bodo prihodnje grožnje javnemu zdravju večinoma nadnacionalne, zato je treba analizirati delitev ustreznih pristojnosti v skladu z veljavnimi pogodbami, pa tudi morebitne reforme za boljšo zaščito državljanov in družb EU;

40.

poudarja, kako pomembna sta odločanje na podlagi znanstvenih dokazov ter dosledna, prilagojena in usklajena komunikacija, ki upošteva različne ravni zdravstvene pismenosti državljanov in podjetij s strani vseh vključenih deležnikov, tudi institucij EU, javnih organov držav članic, znanstvene skupnosti, zasebnega sektorja in organizacij civilne družbe, kot so predstavniki zdravstvenih delavcev in organizacij bolnikov; poudarja, da mora upravljanje EU zagotoviti posvetovanje z vsemi ustreznimi deležniki, in podpira ustanovitev svetovalnih odborov na ravni EU in nacionalni ravni, ki bodo pomagali pri postopku odločanja v okviru vsake politike; poudarja, da so potrebna različna komunikacijska orodja, ki bodo upoštevala različne ravni zdravstvene pismenosti državljanov in podjetij;

41.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da javne naložbe v cepiva proti covidu-19 in razvoj zdravil niso bile vezane na pogoje, ki bi lahko omogočili večjo javno donosnost javnih naložb;

42.

poziva EU, naj nadaljuje pot k vzpostavitvi evropske zdravstvene unije, ki bo prinesla resnično dodano vrednost zdravstvenemu upravljanju držav članic, zlasti na področjih, ki jih države članice ne morejo pokrivati same, ob spoštovanju njihovih pristojnosti na tem področju, v skladu s priporočili o zdravju, ki so jih državljani in državljanke predstavili v poročilu o končnem izidu Konference o prihodnosti Evrope; poudarja, da mora prihodnja evropska zdravstvena unija pripraviti EU in države članice na boljše preprečevanje prihodnjih zdravstvenih kriz in boj proti njim ter izboljšati odpornosti evropskih zdravstvenih sistemov; v zvezi s tem poudarja, da je treba stalno ocenjevati pripravljenost EU na čezmejne grožnje;

43.

poudarja, da mora biti varovanje zdravja in življenja ljudi prednostna naloga pri vseh odločitvah javne politike; priznava, da je bila večina ukrepov, sprejetih med pandemijo, namenjenih varovanju pravice do zdravja in življenja, vendar so nekateri ukrepi vseeno negativno vplivali na druge temeljne pravice;

44.

poudarja, da so temeljne pravice vedno ustavno zaščitene, tudi v izrednih razmerah, poudarja, da so morale vlade zaradi krize brez primere, ki je bila nevarna za življenje ljudi, hitro ukrepati, pri tem pa so imele zelo malo časa za pripravo;

45.

poziva, naj se civilna družba po potrebi vključi v podporo javnim organom v času krize, zlasti združenjem in mrežam, specializiranim za temeljne pravice, da bi bolje prilagodili oblikovanje politik spoštovanju pravic ljudi;

46.

ugotavlja, da je bila vloga nacionalnih parlamentov pri pripravi zakonodaje in nadzoru med pandemijo v nekaterih državah ogrožena, tudi zaradi prenosa zakonodajnih pooblastil na izvršilno oblast ter izvajanja nujnih in hitrih zakonodajnih postopkov, in da je treba te odločitve ustrezno pregledati, da bi zagotovili, da izpolnjujejo demokratične standarde;

47.

pozdravlja prizadevanja EU, da bi prek skupnih pobud, kot sta pospeševalnik dostopa do orodij za boj proti covidu-19 in instrument COVAX, pospešila iskanje rešitev za globalni dostop do cepiv in zdravil med pandemijo, a ugotavlja, da bo EU morala v veliko večji meri postati globalna voditeljica, saj bo le tako zagotovila svojo osrednjo vlogo pri prihodnjem preprečevanju groženj za zdravje, pripravljenosti ter odzivanju nanje;

48.

poudarja potrebo po večji svetovni raznolikosti pri proizvodnji in dobavi zdravstvenih izdelkov in pandemičnih protiukrepov, da bi preprečili in ublažili pomanjkanje ponudbe in svetovno neenakost pri dostopu do teh izdelkov;

49.

pozdravlja prizadevanja EU za pomoč pri spodbujanju zdravstvene suverenosti v Afriki ter podporo proizvodnji cepiv v Afriki in Latinski Ameriki; poziva Komisijo in države članice, naj uresničijo ta prizadevanja in zagotovijo popoln prenos tehnologije lokalnim proizvajalcem ter vzpostavijo mehanizme in financiranje za njihovo dolgoročno finančno vzdržnost;

50.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bil cilj instrumenta COVAX v letu 2021 nabaviti in dobaviti 2 milijardi odmerkov, vendar je bila do konca leta dobavljena manj kot 1 milijarda odmerkov, pri čemer je bilo več kot 40 % teh odmerkov podarjenih;

51.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je pospeševalnik dostopa do orodij za boj proti covidu-19 med letoma 2020 in 2022 zagotovil le 150 milijonov testov za covid-19 ali 3 % od 4,8 milijarde testov, potrebnih za dosego cilja 100 testov na 100 000 oseb na dan;

1. Zdravje

(a) Oblikovanje evropske zdravstvene unije za preprečevanje čezmejnih groženj za zdravje, pripravljenost in odzivanje nanje

(I) UKREPI EVROPSKE UNIJE ZA PREPREČEVANJE ČEZMEJNIH GROŽENJ ZA ZDRAVJE, PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE NANJE

52.

meni, da mora prihodnja evropska zdravstvena unija temeljiti na spodbujanju zdravja in preprečevanju sedanjih in prihodnjih čezmejnih groženj za javno zdravje, pripravljenosti in odzivanju nanje, da bi okrepili odpornost in kakovost zdravstvenih sistemov v EU ter enak dostop za vse do njih, tudi v državah z nizkimi in srednjimi dohodki zunaj EU in v državah svetovnega juga, in za boljšo pripravljenost v primeru nove pandemije ali druge obsežne zdravstvene krize;

53.

opozarja, da morajo biti za dosego teh ciljev prednostne naloge zagotavljanje ustreznih naložb v sisteme javnega zdravja in storitve na nacionalni in regionalni ravni, vključno z vzdržnim financiranjem nacionalnih politik cepljenja, da se zagotovijo enak dostop do teh storitev, izboljšanje povezovanja in usklajevanja v zvezi s skupnimi izzivi na področju zdravstvenega varstva ter vzpostavitev skupnih programov naročanja cepiv;

54.

ugotavlja, da je ena od glavnih domnev o izvoru pandemije covida-19, ki jo podpira znanstvena skupnost, ta, da se je virus pojavil kot zoonozni virus; priznava, da je edini najučinkovitejši in stroškovno najugodnejši način za preprečevanje pandemij zoonoznega izvora na prvem mestu preprečevanje, kjer je to možno, širjenja patogenov na ljudi, prostoživeče živali in druge živali; zato priporoča, da se pristop „eno zdravje“ oblikuje in uresničuje z javnimi politikami, zakonodajo in raziskavami ob sodelovanju več sektorjev (38);

55.

obžaluje, da je večina držav članic v zadnjih desetletjih zmanjšala izdatke za javno zdravje; poudarja, da je to zmanjšanje finančnih sredstev prispevalo k temu, da organom javnega zdravja ni uspelo odkriti covida-19 v zgodnjih fazah in se pozneje niso mogli spoprijeti s pandemijo z ustreznimi orodji in sredstvi, ko je bilo to najbolj potrebno;

56.

poziva države članice, naj več vlagajo v primarno zdravstveno varstvo in vključijo socialno-zdravstvene vidike, tudi s polno uporabo programa EU za zdravje, obenem pa obravnavajo izzive, povezane s tem skladom, saj bodo tako povečale zmogljivost in prožnost javnih zdravstvenih storitev;

57.

poziva k optimizaciji organizacije zdravstvenih storitev, da bi preprečili prevelik pritisk na bolnišnice ali reševalne službe, zlasti v času krize;

58.

poziva države članice, naj pripravijo načrt za obvladovanje krize na področju javnega zdravja, in predlaga uporabo finančnih instrumentov, kot sta mehanizem za okrevanje in odpornost ali Kohezijski sklad, ter naložbe v preventivni pristop k zdravju, zdravstveni delovni sili in izobraževanju;

59.

opozarja, da je bil med prvimi valovi pandemije otežen dostop do diagnostičnih testov, kot je PCR, zaradi česar ni bilo mogoče preveriti obstoja okužbe in je bilo zato treba podaljšati obdobje izolacije posameznikov po stiku z osebo, ki je bila pozitivna na covid ali pri kateri so se pojavili simptomi;

60.

poziva k razmisleku o uporabi ukrepov, kot je uporaba najsodobnejših tehnologij testiranja in presejalnih pregledov za zgodnje diagnosticiranje, saj bi povečali ustrezno znanje v različnih sektorjih sistemov zdravstvenega varstva;

61.

pozdravlja prihodnjo vzpostavitev evropske mreže referenčnih laboratorijev za podporo nacionalnim referenčnim laboratorijem, da se spodbuja dobra praksa in prostovoljno usklajevanje držav članic na področju diagnostike, metod testiranja ter spremljanja bolezni ter obveščanja in poročanja o njih;

62.

poziva Komisijo in Svet, naj predlagata priporočila o nacionalnih shemah in programih presejalnih pregledov, ki bodo dostopni vsem bolnikom;

63.

poudarja, da je treba strokovnjakom na primarni ravni zagotoviti več sredstev, in poziva države članice, naj izvajajo programe vseživljenjskega učenja, kot zahteva ustrezna zakonodaja EU, da bodo njihova znanja in spretnosti še naprej relevantni in da se bodo sposobni učinkovito odzivati na javnozdravstvene krize; poziva EU in njene države članice, naj ustrezno financirajo primarno zdravstveno varstvo in zagotovijo, da bo dostopno vsem;

64.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija že zgodaj v sodelovanju s strokovnjaki iz držav članic, ki so pripomogli k usklajenemu oblikovanju politik, vzpostavila vire znanstvenega svetovanja, kot je platforma za znanstveno svetovanje za covid-19; poudarja, kako pomembni so multidisciplinarni znanstveni nasveti za dobro oblikovanje politik;

65.

opozarja, da Uredba (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje določa, da bi morale države članice Komisijo seznaniti z najnovejšim stanjem, kar zadeva njihovo načrtovanje in izvajanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na nacionalni ravni; poziva države članice, naj nemudoma opravijo stresne teste svojih zdravstvenih sistemov, da bi identificirale pomanjkljivosti in se prepričale, ali so pripravljene na morebitni ponovni pojav covida-19 in druge zdravstvene krize, ki se lahko pojavijo v prihodnosti;

66.

poudarja, da bi morale v kriznih razmerah in zunaj njih države članice in institucije EU usklajeno in multidisciplinarno mobilizirati znanstveno strokovno znanje, in sicer prek vzpostavljenih ali zakonsko določenih kanalov in struktur, odvisno od narave ugotovljene grožnje ali ukrepov, ki jih je treba pripraviti, ter da bi bilo treba ustrezno strokovno oceno pripraviti po popolnoma preglednem postopku in na podlagi načel odličnosti, neodvisnosti, nepristranskosti in preglednosti;

67.

poudarja, da strokovnjaki, s katerimi se posvetuje v zvezi s tem, ne bi smeli imeti finančnih ali drugih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, in da bi morali dati izjavo o svojih finančnih in drugih interesih ter jo vsako leto in po potrebi posodabljati v skladu s postopki, določenimi na ravni držav članic ali EU; meni, da bi morali strokovnjaki tudi razkriti vsa dejstva, za katera so izvedeli med svojim sodelovanjem v teh postopkih in za katera se lahko upravičeno pričakuje, da bodo vključevala ali povzročila navzkrižje interesov;

68.

poziva Komisijo, naj izvede pilotno študijo o spodbujanju javnih naložb v raziskave in razvoj na področju zdravja v EU, da se zagotovi boljši dostop do cenovno ugodnih končnih izdelkov in ustvari dinamičen in dobro financiran ekosistem za raziskave;

(II) VLOGA UREDBE O RESNIH ČEZMEJNIH GROŽNJAH ZA ZDRAVJE, EVROPSKEGA CENTRA ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLEZNI (V NADALJNJEM BESEDILU: CENTER ECDC), EVROPSKE AGENCIJE ZA ZDRAVILA (V NADALJNJEM BESEDILU: AGENCIJA EMA) TER ORGANA EU ZA PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE NA IZREDNE ZDRAVSTVENE RAZMERE (V NADALJNJEM BESEDILU: ORGAN HERA)

69.

priznava sprejetje Uredbe (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje, Uredbe (EU) 2022/123 o razširjenem mandatu agencije EMA, Uredbe (EU) 2022/2370, ki krepi mandat centra ECDC (39), ter ustanovitev organa HERA kot primerov pomembnih instrumentov EU, ki bodo EU pri prehodu na trajnostnejši in v eno zdravje usmerjeni pristop k preprečevanju izrednih zdravstvenih razmer, pripravi nanje in njihovemu obvladovanju omogočili večjo odpornost in uspešnost;

70.

poziva k boljšemu usklajevanju med agencijo EMA, organom HERA, centrom ECDC in nacionalnimi pristojnimi organi v sodelovanju z industrijo, da se omogoči povečanje obsega proizvodnje v izrednih zdravstvenih razmerah;

71.

spodbuja, naj se v skladu z mednarodnimi zdravstvenimi pravili preuči usklajevanje med državami članicami in ustreznimi agencijami ali organi Unije, raziskovalnimi infrastrukturami in Svetovno zdravstveno organizacijo; poziva, naj se EU omogoči večja sposobnost usklajevanja in razvoja enotnih strategij na tem področju, tako da se v celoti izkoristijo sedanje pristojnosti iz Pogodb in preučijo možnosti reform v interesu državljanov;

72.

pozdravlja ustanovitev organa HERA kot zelo potrebnega organa za izboljšanje pripravljenosti EU na izredne zdravstvene razmere z zagotavljanjem razpoložljivosti zdravstvenih protiukrepov in enakega dostopa do njih ter prispevanjem k preprečevanju izrednih zdravstvenih razmer, pripravi nanje, njihovemu odkrivanju in hitremu odzivanju nanje; kljub temu poudarja, da bi moral organ HERA za izpolnjevanje svojih nalog in doseganje ciljev postati neodvisna agencija EU z zadostnimi finančnimi sredstvi; meni, da bi z nadgradnjo organa HERA v samostojno agencijo povečali raven preglednosti in demokratičnega nadzora;

73.

meni, da bi lahko organ HERA predvideval, spodbujal in sooblikoval hiter, enakopraven in trajnosten dostop do medicinskih proizvodov v kriznih in nekriznih razmerah; poudarja, da se je treba na čezmejne grožnje za zdravje odzivati na mednarodni ravni, ter da je treba organu HERA skupaj z drugimi direktorati Komisije dodeliti potrebna pravna in finančna orodja za zagotavljanje tehnološkega prenosa, med drugim tudi proizvajalcem v državah z nizkimi in srednjimi dohodki;

74.

močno obžaluje uporabo člena 122 PDEU za vzpostavitev organa HERA in da Parlament ni bil vključen pri ustanovitvi tega pomembnega dela evropske zdravstvene unije;

75.

poudarja, da bi moral Parlament imeti nadzorna pooblastila nad organom HERA ter možnost spremljanja tega organa, da bi prispeval k odgovornosti in preglednosti; ponovno poudarja, da mora biti Parlament povabljen kot opazovalec v odbor za zdravstvene krize, ki bo ustanovljen v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2022/2372;

76.

opozarja, da mora Komisija do 31. decembra 2024 izvesti oceno in pregled, kako organ HERA izvaja Uredbo (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje, ter oceno potrebe po ustanovitvi organa HERA kot ločenega subjekta;

77.

z zanimanjem pričakuje oblikovanje memoranduma o soglasju med generalnim direktoratom za zdravje in varnost hrane, organom HERA in drugimi agencijami in organi Unije, ter njihov pregled ali oceno, takoj ko bo organ HERA postal polnopravna agencija;

78.

poudarja, da je pomembno ohraniti dodatne zmogljivosti za proizvodnjo cepiv in zdravil v Evropi, in pozdravlja predlog Komisije za projekt EU FAB, tj. mrežo stalnih proizvodnih zmogljivosti za proizvodnjo cepiv in zdravil, ki se lahko aktivirajo v primeru prihodnjih kriz in pomanjkanja esencialnih zdravil, kot odgovor na potrebo, da EU na začetku in koncu svoje dejavnosti industrijske proizvodnje raznolikih cepiv in tehnologij cepiv poveča proizvodnjo aktivnih farmacevtskih sestavin, zdravil, cepiv, medicinskih izdelkov in drugih terapevtskih rešitev na vseh stopnjah;

79.

poudarja, da je Parlament v svoji resoluciji o pomanjkanju zdravil (40) Komisijo in države članice pozval, naj ocenijo možnost ustanovitve enega ali več nepridobitnih evropskih farmacevtskih obratov javnega interesa, ki bi v primeru zastoja obstoječe proizvodne industrije proizvajali zdravila, da bi lahko zagotovili zanesljivost oskrbe in preprečili pomanjkanje zdravil v primeru izrednih razmer;

80.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom prevzame osrednjo vlogo pri sodelovanju med vsemi ustreznimi akterji pri opredeljevanju zdravstvenih potreb in določanju raziskovalnih prednostnih nalog; meni, da so ta partnerstva bistvena za hitrejše odzivanje na pandemije in grožnje za zdravje, hkrati pa ohranjajo varne zmogljivosti; poudarja, da bi bilo treba partnerstva z zasebnim sektorjem usmerjati in uskladiti z javnim interesom ter da bi bilo treba zagotoviti javno donosnost javne podpore za raziskave in razvoj;

81.

ugotavlja, da je bilo doslej največje in nujno povpraševanje po zdravilih in zdravstvenih protiukrepih med pandemijo covida-19 preizkušnja za vire agencije EMA in pristojnih nacionalnih organov, zaradi česar je bilo treba uporabiti ad hoc ukrepe;

82.

priznava, da je imela agencija EMA ključno vlogo pri izvajanju ukrepov za omogočanje prožnih in hitrih regulativnih postopkov ob hkratnem zagotavljanju varnosti in učinkovitosti cepiv in zdravil, pa tudi njeno farmakovigilanco, hitro zagotavljanje znanstvenih nasvetov, tekoči pregled in izdajanje pogojnih dovoljenj za promet; poudarja potencial in dodano vrednost tega pristopa med pandemijo, vključno s tekočim pregledom;

83.

poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnost uporabe podobnega pristopa v nepandemičnih razmerah in k boljšemu usklajevanju regulativnih postopkov, tudi s pospešitvijo odobritev in nižjimi stroški, ob hkratnem zagotavljanju varnosti bolnikov; poudarja, da bo za ta zdravila treba pridobiti polno dovoljenje za promet, da se ohranijo zaščitni ukrepi za varnost in učinkovitost;

84.

priporoča, da bi odločitve agencije EMA o odobritvi cepiv in zdravil v primeru krize neposredno veljale v državah članicah;

85.

meni, da je za hitrost in prožnost potrebno zadostno število zaposlenih v vseh regulativnih agencijah, ter poziva Komisijo in države članice, naj več vlagajo v vire agencije EMA in nacionalnih agencij za zdravila, da bi povečali njihove zmogljivosti;

86.

priporoča, da bi organ HERA v okviru svojih dejavnosti izvajal mehanizme za večje vključevanje deležnikov, podobne tistim, ki jih je vzpostavila agencija EMA, da se zagotovi dober pregled prihodnjih pandemičnih načrtov za izredne razmere in da se po možnosti preprečijo nepredvideni vplivi na druga bolezenska stanja;

87.

poziva k boljšemu evropskemu usklajevanju za pravočasno epidemiološko napovedovanje in spremljanje pod vodstvom centra ECDC v sodelovanju z agencijo EMA, organom HERA in državami članicami ter k izvedbi študij o uporabi obstoječih zdravil za nove bolezni, s čimer bi izboljšali splošno zmogljivost EU za pripravljenost;

88.

je zadovoljen z ugotovitvijo, da je v okviru novega mandata agencije EMA njena projektna skupina za izredne razmere prevzela dejavnosti projektne skupine za pandemijo covida-19 in postala stalni organ agencije EMA, kar je izboljšalo sodelovanje s Komisijo, razvijalci zdravil in medicinskih pripomočkov in akademiki ter usklajevanje z drugimi agencijami EU;

89.

ugotavlja, da je Komisija po priporočilu agencije EMA in posvetovanju z državami članicami EU cepivom proti covidu-19 izdala pogojno dovoljenje za promet na podlagi dejstva, da so koristi cepiv veliko večje od njihovih morebitnih tveganj, in ob upoštevanju obveznih, strogih zaščitnih ukrepov ter nadzora po izdaji dovoljenja; opozarja, da je hitra dostopnost cepiv na trgu, skupaj z uporabo pogojnega dovoljenja za promet, prispevala k izjemnemu zmanjšanju števila smrti in hospitalizacij v EU in splošni zaščiti ljudi pred najhujšimi posledicami covida-19;

90.

poudarja, da je pogojno dovoljenje za promet primerno orodje za pospešitev odobritve cepiva v izrednih razmerah na področju javnega zdravja, kot je pandemija covida-19; opozarja, da mora biti pogojno dovoljenje časovno omejeno in da morajo podjetja zaprositi za redno dovoljenje;

91.

poziva Komisijo, agencijo EMA in pristojne organe, naj izkoristijo vsa pragmatična prizadevanja v času krize zaradi covida-19, zlasti v smislu regulativne prožnosti, ki omogoča uspešnejše reševanje pomanjkanja zdravil, tudi v nujnih primerih; podpira uporabo tega postopka za zdravila velikega terapevtskega pomena v kriznih razmerah in po njih, kjer je to primerno;

92.

ugotavlja, da države članice in institucije EU niso pravočasno zaznale resnosti nastajajoče pandemije covida-19 in da se je zaradi zamud pri obveščanju in počasnega odzivanja bolezen tako razširila, da je nastala pandemija;

93.

meni, da je to med drugim posledica nepripravljenosti kitajskih oblasti za izmenjavo podatkov, pomanjkanja pravočasne izmenjave podatkov med državami članicami ter pomanjkanja ustreznih sredstev in virov za nadzor javnega zdravja, pripravljenost na pandemijo in epidemiologijo;

94.

poziva k jasnejši razdelitvi odgovornosti med centrom ECDC in organom HERA v zvezi z nadzorom pandemije, da bi preprečili prekrivanje pristojnosti;

95.

podpira razširitev mandata centra ECDC, saj zagotavlja več sredstev in dodatna področja pristojnosti za boljše spremljanje bolezni v EU, izboljšanje evropskega preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja ter spremljanje vpliva nalezljivih bolezni na hude nenalezljive bolezni;

(III) STRATEGIJE EU ZA CEPIVA IN TERAPEVTIKE

96.

ponovno potrjuje, da je bila strategija EU za cepljenje uspešna ter da je glavni cilj in dosežek sedanje generacije cepiv proti SARS-CoV-2 preprečevanje hudih bolezni, smrti in obolevnosti; priznava, da so cepiva, ki jih je odobrila agencija EMA, glede tega učinkovita, kar je pokazalo cepljenje proti covidu-19; poudarja, da so pravočasna cepljenja rešila približno 250 000 življenj (41) in preprečila primere dolgega covida-19 v EU;

97.

opozarja na pomen, ki jo imata zdravstvena pismenost in zdravstvena vzgoja pri preprečevanju groženj za zdravje, pripravah in odzivanju nanje ter da prispevata k boljšemu razumevanju protiukrepov in ocene tveganja različnih groženj med prebivalstvom; poudarja, da bi lahko kampanje zdravstvene vzgoje, ki temeljijo na najnovejših znanstvenih dokazih, pripomogle k izboljšanju vedenja prebivalstva v zvezi s tem ter da bi morale upoštevati osebe, ki so izključene, in potrebe oseb z učnimi težavami; poudarja, da bi bilo treba pri vseh prizadevanjih za izboljšanje zdravstvene pismenosti, vključno z digitalno pismenostjo, upoštevati ljudi, ki se soočajo z izključenostjo, in potrebe oseb z učnimi težavami; poudarja, da bi bilo treba upoštevati neenakosti pri poznavanju informacijskih tehnologij, dostopu do njih in njihovi uporabi ter regionalne, nacionalne, socialne in ekonomske razlike;

98.

meni, da je bila hitrost, s katero so raziskovalci razvili učinkovito zaščito s cepivi, brez primere in da je bila EU v globalnem odzivanju na pandemijo covida-19 vodilna;

99.

poudarja, da sta razvoj in uporaba raznolikega portfelja cepiv proti covidu-19, ki je sestavljen iz več platform za obravnavanje različnih različic virusa in z boljšimi rezultati za bolnike, pomenila prelomnico med pandemijo, ki je vsakemu bolniku omogočila najboljšo izbiro in povečala zaupanje javnosti v cepljenje, ter podprla pomembno vlogo raziskav in razvoja cepiv, ki jih spodbujajo javne subvencije;

100.

poudarja, da je hiter odziv posledica desetletja trajajočih javnih naložb v raziskave nalezljivih bolezni, kot sta HIV in tuberkuloza, in ugotovitev teh raziskav ter zmogljivosti za povečanje obsega proizvodnje; priporoča, da se v prihodnje za javno financiranje določijo boljši pogoji glede standardov preglednosti za uporabo javnih sredstev, prenosa znanja in izkušenj ter cenovne dostopnosti;

101.

poudarja, da bi bilo treba pri reviziji farmacevtske zakonodaje EU zagotoviti, da bo Evropa ostala privlačna destinacija za naložbe v raziskave in inovacije, ter ustvariti poslovno okolje, v katerem bo farmacevtska industrija delovala v interesu bolnikov in državljanov; ponovno izraža prepričanje, da bi lahko to učinkovitost že izboljšali, če bi bila Unija manj odvisna od nekaterih osnovnih farmacevtskih in medicinskih izdelkov;

102.

priznava ključno vlogo testiranja pri omejevanju širjenja virusa; ponovno poudarja, da je treba zagotoviti zaloge materialov in reagentov za izvajanje testov in odvzemanje brisov; meni, da je pomembno vlagati v inovativne načine odkrivanja SARS-CoV-2 in drugih virusov,

103.

pozdravlja strategijo EU za terapevtike proti covidu-19; poudarja, da terapevtiki dopolnjujejo cepiva in so zlasti koristni za zaščito imunsko ogroženih oseb in drugih skupin, pri katerih je učinkovitost cepiv manjša;

104.

poudarja, kako pomembno je, da agencija EMA in države članice še naprej spremljajo in ocenjujejo podatke o cepivih proti covidu-19, vključno s sledenjem morebitnim stranskim učinkom; spodbuja ustvarjanje enostavnih načinov za poročanje o stranskih učinkih in redno objavljanje informacij o rezultatih spremljanja;

105.

poudarja, da bo Evropa prihodnje pandemije premagala le, če se bo evropska družina solidarno in odgovorno povezala, v celoti izkoristila svoje zmogljivosti in se bolje odzivala na potrebe vlad EU in njihovih državljanov ter jim zagotovila potrebno dodano vrednost, in sicer z boljšim sodelovanjem z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji, ki so pogosto izpostavljeni posebnim boleznim in zoonozam, katerih poznavanje bo verjetno pospešilo raziskave;

106.

poudarja, da je potreben celovit pregled razvoja covida-19 v različnih delih sveta, kot so najbolj oddaljene regije, da bi lahko bolje prepoznali in obravnavali razlike zaradi tropskega podnebja; priznava, kako pomembno je upoštevati izkušnje in znanje najbolj oddaljenih regij v zvezi z nalezljivimi boleznimi in zoonozami; poudarja, da je treba v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih razviti mrežo strokovnjakov, da bi izboljšali predvidevanje in medicinsko znanje v vseh okoljih;

107.

poudarja, da so zaporedne omejitve gibanja najbolj oddaljene regije gospodarsko bolj prizadele, zlasti ker so geografsko oddaljene in močno odvisne od dobave osnovnih življenjskih potrebščin; dodaja, da so zaprtje pristanišč in omejitve tovornega prometa še posebno negativno vplivali na vsa ta ozemlja, kar je povzročilo zelo velik porast življenjskih stroškov; priporoča, da se v prihodnje uvede minimalna storitev, ki bo v skladu s členom 349 PDEU zagotavljala preskrbo teh ozemelj s surovinami in bistvenimi izdelki za široko porabo;

108.

vztraja, da je treba pri obvladovanju in zdravljenju tropskih bolezni, kot so denga, čikungunja ali zika, ki povzročajo dodatno škodo poleg covida-19, bolj sodelovati s strokovnjaki iz najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj;

109.

ugotavlja, da strategija cepljenja, ne le za covid-19, ostaja v nacionalni pristojnosti, in poziva, naj ima EU večjo usklajevalno vlogo, da se v vseh državah članicah uskladijo časovni razpored, obseg in rezultati cepljenj; priznava, da je cepljenje ključni steber odpornih zdravstvenih sistemov, družbene blaginje in zdravega gospodarstva;

110.

poudarja, kako pomembno je, da se nalezljive bolezni obravnavajo kot čezmejna grožnja javnemu zdravju, za kar je treba za namene kampanj cepljenja določiti skupne cilje in minimalne standarde, da bi odpravili velike razlike v precepljenosti med državami članicami in znotraj njih ter zmanjšali oklevanje pri cepljenju;

111.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bila finančna tveganja, povezana z odgovornostjo za resne neželene učinke cepiv proti covidu-19, prenesena na države članice in da obstaja tveganje, da bi to lahko postalo standardna praksa; poudarja, da bi morala za pandemije in cepiva, nabavljena na podlagi javnih naročil, veljati standardna pravila glede odgovornosti za zdravila; poziva Komisijo in organ HERA, naj zagotovita, da bodo proizvajalci ostali odgovorni za svoje izdelke;

112.

poziva Komisijo, naj po potrebi razmisli o skupnih evropskih programih cepljenja proti prenosljivim okužbam; priporoča, naj se nacionalne politike cepljenja ves čas financirajo, da se zagotovi pravičen dostop do storitev cepljenja; priznava, da je treba razviti ukrepe politike za zaščito imunsko ogroženih skupin prebivalstva;

113.

priznava, da je upad zaupanja v cepiva skrb vzbujajoč trend v številnih evropskih državah; poziva Komisijo in države članice EU, naj obravnavajo oklevanje pri cepljenju in se borijo proti napačnim informacijam, in sicer tako, da z jasnim in preglednim komunikacijskim načrtom spodbujajo obveščanje in ozaveščanje javnosti, pri tem pa uporabijo digitalne tehnologije;

114.

obžaluje, da izvajanja kampanje cepljenja v Uniji ni spremljala močna kampanja ozaveščanja o koristih cepljenja; poziva Unijo, naj se učinkoviteje bori proti napačnim informacijam in tujemu vmešavanju v cepilno strategijo EU;

115.

poudarja, da so cepiva proti covidu-19 preprečila več milijonov smrti (42) in hudih potekov kliničnih bolezni; poziva EU in njene države članice, naj neželene učinke sporočajo na pregleden način; meni, da bi s popolno preglednostjo, pravičnostjo in solidarnostjo okrepili zaupanje v cepljenje;

(IV) ODPORNOST, DOSTOPNOST IN VZDRŽNOST NACIONALNIH ZDRAVSTVENIH SISTEMOV

116.

ugotavlja, da na začetku pandemije zdravstveni sistemi in službe številnih držav članic niso bili pripravljeni, da bi lahko bili kos razsežnosti take krize; poudarja, da je bilo zmanjšanje proračunskih sredstev za javnozdravstvene sisteme, zlasti opremo, osebje in infrastrukturo, eden od glavnih razlogov za to, da države članice niso bile ustrezno pripravljene na pandemijo covida-19; poudarja, da je treba z vlaganjem v javno zdravje spodbujati odpornost in vzdržnost nacionalnih zdravstvenih sistemov;

117.

poudarja, da se je vpliv pandemije sicer razlikoval od države članice do države članice, da pa so se soočale tudi s skupnimi ovirami, med drugim pri nacionalnem usklajevanju, sodelovanju s strokovnjaki, financiranju raziskav, izmenjavi podatkov ter sodelovanju in solidarnosti znotraj držav članic; poudarja tudi, da so skupni izzivi vključevali nenadno povečanje povpraševanja po zdravstvenih storitvah, pomanjkanje postelj na oddelkih za intenzivno nego, osebja in načrtov pripravljenosti, nejasne strukture upravljanja, nezadostne strateške zaloge osebne varovalne opreme, neustrezne načrte za preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvenih okoljih, splošno stisko pri zagotavljanju ustreznih zdravstvenih storitev državljanom in težave pri učinkovitem komuniciranju z javnostjo; poudarja, da bi morali biti razvoj in posodobitev načrtov za nadzor, spremljanje in pripravljenost ter določitev jasnih struktur upravljanja za izredne razmere prioriteta tako na ravni EU kot na nacionalni ravni; poudarja, da potrebujemo odporne bolnišnice in zdravstvene domove, ki jih je mogoče hitro in učinkovito preoblikovati v ustanove za pomoč v izrednih razmerah zaradi epidemije, pri čemer je treba preprečiti, da bi bile redne zdravstvene storitve motene; poudarja vlogo, ki jo ima v tem kontekstu vse večja kriza zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja, vključno z begom možganov, in poudarja, da ta trend spodkopava zmožnost nekaterih držav članic, da zagotavljajo ustrezne javnozdravstvene storitve; zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za kratko-, srednje- in dolgoročno reševanje te krize;

118.

pozdravlja solidarnostne ukrepe, ki so jih sprejele zasebne družbe, da bi odpravile pomanjkanje osebne varovalne in medicinske opreme in alkohola, potrebnega za higienske proizvode, ter pospešile njihovo proizvodnjo; poudarja, kako pomembno je pripraviti prednostni seznam, s katerim bodo podrobno opisane bistvena medicinska oprema in zaloge, ki jih je treba hraniti, pa tudi, kako pomembno je zagotoviti ustrezno oskrbo bolnikov in čim bolj zmanjšati tveganje okužbe za zdravstveno osebje;

119.

poudarja dragoceno vlogo lokalnih lekarn in priznava izjemno delo in prizadevanja farmacevtov v prvih mesecih pandemije, ko so v prvih bojnih vrstah v zelo težkih pogojih zagotavljali pomoč državljanom, pri tem velikokrat niti niso imeli na voljo varovalne opreme; poziva, naj se lekarne na podeželju v večji meri priznajo kot osnovne storitve, saj ohranjajo poseljenost teh območij in zagotavljajo dostop do zdravil; predlaga, da bi lahko imeli farmacevti dejavnejšo vlogo pri epidemiološkem spremljanju, da bi pomagali spremljati pojav nalezljivih in nenalezljivih bolezni; poziva Komisijo, naj farmacevtski sektor vključi v pobude EU na področju javnega zdravja, države članice pa, naj jih vključijo v svoje zdravstvene programe, programe oskrbe in raziskovalne programe, saj se je ta sektor s tem, ko je bolnikom nudil testiranje, cepljenje in svetovanje kot prvi stik, izkazal za bistven sektor pri soočanju s pandemijo;

(V) USPEŠNOST ZBIRANJA IN IZMENJAVE PODATKOV, RAZVOJA E-ZDRAVJA IN DIGITALIZACIJE ZDRAVSTVENIH SISTEMOV (VKLJUČNO S PREGLEDNOSTJO KLINIČNIH PODATKOV), EVROPSKI ZDRAVSTVENI PODATKOVNI PROSTOR

120.

ugotavlja, da so bile storitve spremljanja neustrezne in so pokazale, da je treba vzpostaviti namenske sisteme za novi patogen SARS-CoV-2; v zvezi s tem pozdravlja, da je bil podaljšan mandat centra ECDC, s čimer bi se moralo izboljšati spremljanje bolezni v EU;

121.

pozdravlja Komisijin predlog uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru, saj EU med pandemijo ni imela učinkovitega mehanizma za zbiranje in izmenjavo podatkov ter epidemiološko poročanje; ugotavlja, da SARS-CoV-2 še vedno resno ogroža javno zdravje, in poudarja, da je treba stalno spremljati ter zbirati in si izmenjevati podatke, med drugim tako, da se v državah članicah EU vzpostavijo sistemi opozarjanja na prihajajoče pandemije;

122.

meni, da mora EU po potrebi dodatno poenostaviti predpise, usklajevati in pospešiti klinična preskušanja na ravni EU ter digitalizirati zdravstvene sisteme, pri čemer je treba v celoti spoštovati določbe o varnosti in učinkovitosti, hkrati pa mora to biti v skladu z javnim interesom in povračilom;

123.

poudarja, da je nujno treba pospešiti digitalizacijo sistemov zdravstvenega varstva po vsej EU in poskrbeti, da bodo v tem procesu sodelovali vsi ustrezni deležniki, zlasti bolniki in zdravstveni delavci; priznava, da se mora ta digitalna preobrazba odražati tudi v klinični praksi in da mora vključevati model izvajanja od spodaj navzgor, pri čemer morajo biti vključeni zdravstveni delavci po vsej EU;

124.

poudarja pomen statističnih podatkov v medicinskih raziskavah, s posebnim poudarkom na potrebi po njihovi razčlenitvi po spolu, interoperabilnih informacijskih sistemih in skladnosti z evropskim okvirom za varstvo podatkov; priznava, da je mogoče z izmenjavo podatkov o kliničnih preskušanjih preoblikovati javnozdravstvene sisteme in sisteme zdravstvenega varstva, pri čemer je treba varovati zasebnost ter pravice državljanov in zdravstvenih delavcev; v zvezi s tem poudarja pomen interoperabilnih informacijskih sistemov; izpostavlja evropski zdravstveni podatkovni prostor kot ključno pobudo na tem področju;

125.

poziva k sodelovanju pri izgradnji infrastrukture za multicentrična klinična preskušanja in k boljšemu usklajevanju na ravni EU, vključno s poročanjem o rezultatih in dajanjem podatkov na voljo drugim raziskovalcem, v skladu z zakonodajo EU; opozarja na resolucijo generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije št. 72.8 (43), v kateri poziva k boljšemu razširjanju informacij o kliničnih preskušanjih in dostopu do stroškov teh preskušanj; poleg tega poudarja, da imajo primerjalna klinična preskušanja s tem, ko primerjajo odobrene ukrepe, pomembno vlogo pri optimizaciji rezultatov na področju zdravja; zato poziva Komisijo in agencijo EMA, naj sprejmeta ukrepe v zvezi s tema vidikoma;

126.

podpira namero Komisije, da bo v okviru revizije farmacevtske zakonodaje nadgradila koncept elektronskih informacij o zdravilih ter po potrebi spodbujala digitalizirane in učinkovite regulativne postopke kot eno od orodij za ublažitev morebitnega pomanjkanja zdravil, pri tem pa vedno zagotovila, da bodo za vsa zdravila na voljo tudi tiskana navodila za uporabo; poziva Komisijo, naj sodeluje z agencijo EMA in regulativno mrežo EU, vključno z industrijo in vsemi ustreznimi deležniki, da bi za vsa zdravila v EU pripravili elektronske informacije o izdelku in jih uporabljali, in sicer v vseh jezikih držav članic, v katerih se zdravila tržijo;

127.

poudarja, kako pomembno je, da se nacionalni sistemi zdravstvenega varstva pripravijo na morebitno uporabo umetne inteligence in informacijske tehnologije, ki sta na voljo na tem področju; podpira, da se obstoječi regulativni okviri EU, vključno z mehkim pravom, po potrebi prilagodijo, da si bodo lahko nacionalni sistemi zdravstvenega varstva in znanstvena skupnost na področju klinične prakse, zdravstvene oskrbe, biomedicinskih raziskav, javnega zdravja in upravljanja zdravja pomagali z umetno inteligenco, ob tem pa poskrbeli za varnost in ustrezno zdravstveno oskrbo bolnikov, katerih zdravstveno varstvo se zagotavlja ob pomoči umetne inteligence, ter zagotovili spoštovanje okvira EU za varstvo podatkov, temeljnih pravic bolnikov in protidiskriminacijske zakonodaje;

128.

ugotavlja, da so se zdravstvene ustanove in službe med pandemijo covida-19 soočale z večjimi kibernetskimi grožnjami; poziva države članice ter institucije in agencije EU, naj uvedejo ukrepe za povečanje varnosti digitalnih omrežij, da bi zdravstvene ustanove in bolnike zaščitili pred kibernetskimi napadi ter zagotovili varstvo zdravstvenih podatkov in zmožnost institucij, da ves čas normalno delujejo, zlasti ob izrednih razmerah v javnem zdravju, pri čemer morajo spoštovati okvir EU za varstvo podatkov;

129.

ponovno poudarja, da je treba izboljšati varnost kritične infrastrukture, kot so elektroenergetska omrežja in finančni sistemi, ter zagotoviti njihovo delovanje, hkrati pa jih je treba zaščititi pred vsemi izrednimi dogodki, na primer kibernetskimi napadi; poudarja pomen ukrepov za večjo ozaveščenost o tveganjih za kibernetsko varnost ter tega, da se posameznikom in organizacijam zagotovi usposabljanje o tem, kako se lahko zaščitijo, saj lahko ti kibernetski napadi negativno vplivajo tudi na bolnike, bolnišnice ter zdravstvene storitve in sisteme zdravstvenega varstva;

(VI) POVEČANJE ŠTEVILA ZDRAVSTVENEGA IN SOCIALNEGA OSEBJA V EU, DA BO PRIPRAVLJENO NA NASLEDNJO KRIZO

130.

je zaskrbljen, ker naložbe v javno zdravstvo niso bila prednostna naloga v vseh državah članicah, zato primanjkuje osebja in se na tem področju občutijo splošne negativne posledice, posledično pa so javnozdravstveni sistemi in službe slabo odporni na morebitne nove izredne razmere in demografski prehod;

131.

poziva EU, naj prevzame večjo vlogo pri usmerjanju, usklajevanju in vodenju izboljšav v javnozdravstvenih sistemih držav članic; ugotavlja, da je lahko zdravstveno osebje bolj učinkovito, kadar uporablja nove zdravstvene tehnologije; opozarja na pomanjkanje zdravstvenih delavcev in poziva k naložbam v zdravstvene storitve, tudi v osebje, da se ne bi več sistematično uporabljale kratkoročne pogodbe, da bi izboljšali znanja in spretnosti zdravstvenih delavcev ter podprli države članice pri izboljševanju delovnih pogojev, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih ter v manj razvitih regijah; poziva države članice, naj v ta namen v celoti izkoristijo obstoječi zakonodajni okvir in financiranje EU, da bi spodbudile mobilnost zdravstvenih delavcev po vsej EU, tako na njihovi izobraževalni kot poklicni poti, tudi prek programa Erasmus+;

132.

spodbuja, da se vlaga v zdravstveno in oskrbovalno osebje, tako da se olajša dostop do izobraževanja in usposabljanja, države članice pa podpirajo pri izboljševanju delovnih pogojev zdravstvenih delavcev in spodbujanju uravnotežene zastopanosti spolov v tem sektorju, da bi pritegnili naslednjo generacijo zdravstvenih in socialnih delavcev ter se spoprijeli s problemom pomanjkanja medicinskih delavcev in delavcev v oskrbi in preprečili beg možganov iz Unije;

133.

poziva, naj se dovolj vloži v povečanje števila zdravstvenega osebja in njegovega znanja, količine medicinske opreme in števila bolnišnic, pa tudi v inovativne zdravstvene tehnologije, ki lahko prispevajo k temu povečanju; poudarja, da je treba v programe strokovnega usposabljanja vključiti obvezne module, namenjene kriznemu upravljanju na evropski ravni;

134.

meni, da bi morale države članice v okviru evropskega semestra poročati o sredstvih, ki so jih vložile v svoje zdravstveno osebje in javnozdravstvene sisteme v okviru projektov, ki so povezani z zdravstvenimi politikami EU in ki jih financira EU; nadalje meni, da bi morale države članice redno poročati o tem, kako njihove naložbe vplivajo na razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih storitev in storitev oskrbe za vse ter na mobilnost zdravstvenih delavcev, da bi razvile boljše strategije za ohranitev zdravstvenih delavcev v Evropi;

135.

poziva, naj se na ravni EU izvede študija o plačilu, pogojih in dejavnikih, zaradi katerih sta spola med zdravstvenimi delavci po vsej Evropi neenakomerno zastopana, da bi se lahko podala priporočila v zvezi s tem;

136.

poudarja, kako pomembno je na ravni EU nadzorovati in spremljati razpoložljivost zdravstvenega osebja po vsej Evropi, ter priporoča, naj se preuči, kako bi bilo mogoče lažje in bolje organizirati čezmejno prerazporeditev delovne sile (na primer na obmejnih območjih) v posebno pomembnih situacijah, na primer z uporabo instrumentov vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij; poudarja, da imajo zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci ključno vlogo pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe, ter poziva, naj se njihove izkušnje in znanje širše priznajo;

137.

poudarja, da so številni zdravstveni in socialni delavci zboleli za covidom in dolgim covidom in da se zato težko v celoti vrnejo na delo; priznava, da so bili zdravstveni delavci med pandemijo pod pritiskom in obremenjeni in da jim je treba zagotoviti potrebno psihološko in strokovno pomoč; vztraja, da morajo države članice sprejeti odločne in usklajene ukrepe za zaščito varnosti in zdravja pri delu (tako telesnega kot duševnega), zlasti med zdravstveno krizo in po njej; priznava, da je imela pandemija covida-19 psihosocialne posledice za zdravstvene delavce;

138.

poudarja, da se v nekaterih državah članicah, zlasti tistih, ki imajo nižji BDP in so zato manj privlačne, slabša situacija glede razpoložljivosti zdravstvenih delavcev; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo konkretne ukrepe za spoprijemanje s to krizo;

139.

ponavlja, da mora EU bolj odločno voditi in usmerjati izboljšave na področju javnega zdravja, vse države članice bi namreč morale javno zdravje in socialno varstvo pri javnih naložbah obravnavati kot prioriteto in ne kot strošek, ki ga je treba čim bolj zmanjšati; poudarja, da je izboljšanje zdravja prebivalstva strateška naložba in moralna obveznost naših družb in gospodarstev, zato poziva EU in države članice, naj priznajo bistveno vlogo javnega zdravstvenega varstva;

140.

poudarja, da se morajo zdravstveni delavci ves čas kariere izpopolnjevati in usposabljati, kot je določeno v ustrezni zakonodaji EU, da bodo bolje pripravljeni na morebitne izredne in krizne razmere; poziva Komisijo in ustrezne agencije EU, naj v tesnem sodelovanju s strokovnimi zdravstvenimi organizacijami in organizacijami bolnikov organizirajo ciljno usmerjene dejavnosti usposabljanja za zdravstvene delavce, vključno z interdisciplinarnimi usposabljanji na temo „eno zdravje“; poudarja, kako pomembno je, da se v čezmejnih regijah organizirajo skupna čezmejna usposabljanja in izmenjujejo primeri dobre prakse in da tamkajšnje države poznajo javnozdravstvene sisteme svojih sosed;

141.

poziva, naj sosednje države članice regionalno sodelujejo, da bi odpravile pomanjkanje zdravstvenega osebja v primeru večje krize; priporoča, naj se razpoložljivost zdravstvenega osebja v Evropi spremlja na ravni EU;

142.

priznava, da so imeli osebje civilne zaščite, gasilci ter organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj v vseh fazah pandemije bistveno vlogo, saj so nudili zdravstveno pomoč, pomoč pri presejalnih pregledih, logistično pomoč, podpirali strategijo cepljenja in skrbeli za varnost v obdobjih omejitve gibanja;

143.

poudarja, da plače in delovni pogoji zdravstvenih delavcev spadajo med dejavnike, zaradi katerih med drugim trenutno primanjkuje osebja v EU; poziva države članice, naj izvajajo Direktivo (EU) 2022/2041 (44), v kateri se poziva, naj se pripravijo nacionalni načrti za izboljšanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji v zdravstvenem sektorju in sektorju socialnega varstva;

(VII) VLOGA PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI VZPOSTAVLJANJU ODPORNIH ZDRAVSTVENIH SISTEMOV IN SLUŽB

144.

poudarja, kako pomembna sta primarno zdravstveno varstvo in pomoč v bližini pri vzpostavljanju odpornih socialnih in zdravstvenih sistemov, tj. sistemov, ki tudi med izrednimi razmerami omogočajo neprekinjeno izvajanje storitev in prispevajo k preprečevanju preobremenjenosti bolnišnic in njihovega kolapsa, saj se z njimi še naprej zagotavljajo bistvene lokalne storitve; poudarja ključno vlogo, ki jo ima primarno in regionalno zdravstveno varstvo pri spremljanju in nadzorovanju nalezljivih bolezni in čezmejnih groženj za zdravje, saj zagotavlja, da so storitve dostopne vsem, tudi na oddaljenih in podeželskih območjih, ter da lahko tisti, ki jo najbolj potrebujejo, poiščejo pomoč prek boljšega zdravstvenega varstva na ravni skupnosti; poudarja, da bi bilo treba hkrati z izboljšanjem primarnega zdravstvenega varstva povečati zmogljivosti za zgodnje odkrivanje, kar se naj olajša s posebnimi naložbami;

145.

pozdravlja evropsko strategijo oskrbe, v kateri se poudarja vloga socialnega varstva in poziva k celovitejšemu pristopu med sektorjem socialnega varstva in zdravstvenim sektorjem;

146.

poziva EU in države članice, naj na novo premislijo vlogo primarnega zdravstvenega varstva in se pri tem osredotočijo na to, kako lahko vsakodnevno pomaga bolnikom, da bi ob tesnem usklajevanju z zdravstvenimi sistemi izboljšale preventivo in spodbudile večjo zmogljivost skupnosti za odzivanje na grožnje za zdravje;

147.

poudarja, kako pomembno je primarno zdravstveno varstvo pri tekočem zagotavljanju cepiv proti covidu-19 in izboljševanju dostopa do rutinskih cepiv; poziva, naj se primarno zdravstveno varstvo nujno okrepi s potrebnimi človeškimi in tehnološkimi viri, da bi olajšali epidemiološke in nadzorne dejavnosti v zvezi s covidom-19; spodbuja, da se kot dopolnilo primarnega zdravstvenega varstva ter za olajšanje dostopa do zdravstvenega varstva in zdravstvene oskrbe uporabijo inovativne metode, kot je telemedicina v zdravstvenih storitvah; podpira, da se vzpostavi sistem primarnega zdravstvenega varstva, ki bo omogočal sodelovanje s specialisti in ki bo bolnike usmerjal na njihovi diagnostični poti;

148.

poudarja, da je splošno zdravstveno varstvo bistveno, da bodo vsi ljudje, tudi najranljivejše skupine prebivalstva in marginalizirane skupnosti, deležni pravočasnega, učinkovitega in cenovno dostopnega zdravstvenega varstva; poudarja, da bi bilo treba načrte za dostop do splošnega javnega zdravstvenega varstva pripraviti in razviti na vključujoč način, pri čemer bi bilo treba v celoti vključiti civilno družbo, bolnike, zdravstvene delavce, delodajalce in socialne partnerje; poudarja tudi, da je učinkovitost zdravstvenih sistemov odvisna od tega, ali so pri njih udeležene in pri njih sodelujejo skupnosti in ali so dojeti kot legitimni;

149.

želi spomniti, da v sklopu javnozdravstvenih sistemov ne sme biti finančnih in nefinančnih ovir ter drugih dejavnikov, ki povzročajo neenakost in diskriminacijo; poziva, naj se zagotovi stalen dostop do posvetov z zdravnikom ter storitev zdravstvene nege in psiholoških storitev, in sicer z uporabo telemedicine in teleoskrbe ali v bolnišničnih prostorih, kjer ni epidemioloških tveganj;

150.

priporoča, naj bosta zdravstvena in digitalna agenda EU bolj usklajeni, da bi pripomogli k boljši komunikaciji in medsebojni povezanosti primarnega in sekundarnega zdravstvenega varstva; poudarja, da je treba vzpostaviti protokole za usklajevanje in za izredne razmere med primarnim zdravstvenim varstvom, splošnimi socialnimi storitvami in specializiranimi storitvami, kot so domovi za starejše; se zavzema za to, da se v sklopu primarnega zdravstvenega varstva razvijejo storitve na področju duševnega zdravja na ravni skupnosti;

151.

poudarja, da je splošno zdravstveno varstvo bistveno, če naj se osebam z zdravstvenimi potrebami, vključno z najranljivejšimi skupinami prebivalstva in marginaliziranimi skupnostmi, zagotovi pravočasen, učinkovit, cenovno dostopen in ustrezen odziv; poudarja, da je treba v izrednih zdravstvenih razmerah prilagoditi prednostne storitve in mehanizme zagotavljanja storitev, zlasti dejavnosti ozaveščanja in presejalne preglede, za kar se uporabijo zmogljivosti za laboratorijske in diagnostične preiskave;

152.

poudarja, da se zdravstveni sistemi in storitve ter dostop do zdravstvenih storitev med državami članicami in med njihovimi regijami razlikujejo, zlasti na oddaljenih in podeželskih območjih, v najbolj oddaljenih regijah, na obrobnih otokih, v čezmorskih državah in na čezmorskih ozemljih ter celo na nekaterih mestnih območjih; je seznanjen, da na teh območjih obstajajo težave pri dostopu do zdravstvenih storitev, posledično pa je zdravstvena pokritost na njih slaba; poziva Komisijo, naj predlaga minimalne standarde za storitve in pravice zdravstvenega varstva po vsej Evropi, ter predlaga, da se za pomoč pri odpravljanju teh razlik in kot dopolnilo sredstev EU za zmanjšanje razlik uporabi kohezijska politika;

153.

ugotavlja, da so se ekonomska podpora, odzivi vlad in indeksi strogosti ukrepov razlikovali glede na dohodkovno podporo, davčne ukrepe in omejevalne ukrepe posamezne države članice; poudarja, da so bile socialno-ekonomske posledice pandemije različne zaradi različnih demografskih in kulturnih posebnosti ter turizma kot aktivnega poslovnega sektorja v južnih državah, na otokih, v otoških državah in drugih najbolj oddaljenih regijah;

154.

ugotavlja, da pridobljene izkušnje kažejo na to, da je bilo na ravni EU in držav članic premalo naložb v celovite in integrirane sisteme epidemiološkega nadzora ter zbiranje in upravljanje potrjenih, primerljivih in interoperabilnih podatkov, kar je privedlo do slabega načrtovanja in slabe pripravljenosti;

155.

obžaluje, da javni organi in zasebne ustanove, ki so sodelovali pri oblikovanju raziskovalne agende, niso dali prednost naložbam v raziskave in razvoj v zvezi s patogeni, ki veljajo za nevarne za javno zdravje; obžaluje tudi, da so bila prizadevanja za raziskave in razvoj – kljub temu, da je bil koronavirus že pred pandemijo covida-19 priznan kot patogen, ki bi lahko postal pandemija –, deloma omejena, ker ni bilo komercialnih interesov zanje; pri čemer pa priznava, da so pretekle naložbe v raziskave in razvoj olajšale razvoj cepiv;

156.

poudarja, da je bil razvoj zdravstvenih protiukrepov in cepiv proti covidu-19 močno odvisen od javnega financiranja Komisije in držav članic, in poudarja tudi pomen tega financiranja, ki je imelo ključno vlogo pri tem, da so lahko bili rezultati doseženi v tako kratkem času; želi spomniti, da je treba v zvezi z javnimi sredstvi spoštovati pogoje glede upravljanja, preglednosti, razpoložljivosti in enakega dostopa;

157.

poudarja vlogo, ki jo ima javno financiranje pri razvoju in proizvodnji cepiv proti covidu-19, in poudarja tudi, da so potrebne klavzule za zagotovitev razpoložljivosti in cenovne dostopnosti končnih izdelkov;

(VIII) PREPREČEVANJE POMANJKANJA KRITIČNIH ZDRAVIL IN VAROVALNE OPREME: SPREMLJANJE PROIZVODNIH ZMOGLJIVOSTI ZDRAVSTVENE INDUSTRIJE EU

158.

meni, da je pandemija covida-19 razkrila obstoječi pojav pomanjkanja zdravil v EU, vključno z najrazličnejšimi izdelki, ki je v zadnjem desetletju postalo pogostejše; ugotavlja, da je lahko pomanjkanje tudi posledica težav v proizvodnji, težav s kakovostjo, nepričakovanega skokovitega povečanja povpraševanja in vzporednega uvoza/izvoza ter drugih dejavnikov; ugotavlja, da so med zdravili, ki jih to pomanjkanje zadeva, raznorazni izdelki (tudi zdravila za zdravljenje raka, antibiotiki, cepiva, anestetiki in zdravila za hipertenzijo ter bolezni srca in motnje živčnega sistema), razlogi za njihovo pomanjkanje pa so različni;

159.

poudarja, da mora Unija zagotoviti, da so rezerve v sklopu rescEU blizu, in s tem zajamčiti, da imajo v podeželskih, oddaljenih in najbolj oddaljenih regijah dostop do zdravstvenih protiukrepov; poziva k boljšemu usklajevanju, da se v skladu z mehanizmom Unije na področju civilne zaščite, zalogo v sklopu rescEU in priporočili Svetovne zdravstvene organizacije omogoči pravočasno ustvarjanje zalog medicinske opreme in njeno skupno javno naročanje v resnih čezmejnih izrednih razmerah;

160.

poziva k boljšemu usklajevanju, da bi preprečili, da bi v državah članicah prekomerno kopičili zaloge, in da bi vzpostavili evropsko rezervo za nujne primere z osnovnimi zdravili, v zvezi s katerimi obstaja veliko tveganje pomanjkanja; ugotavlja, da lahko neusklajeni nacionalni ukrepi negativno vplivajo na preskrbo z zdravili po vsej EU;

161.

obžaluje trdovratno pomanjkanje zdravil in medicinske opreme ter priporoča Komisiji, naj izvede vseevropsko študijo o vzrokih za pomanjkanje zdravil, pri tem pa naj se posebej osredotoči na težave, ki so posledica pomanjkanja generičnih zdravil; meni, da je bilo pomanjkanje v zdravstveni industriji med pandemijo posledica prepovedi izvoza, poleg tega pa predvsem tudi posledica ustvarjanja zalog in težav z distribucijo ter nediverzifikacije dobaviteljev; poudarja, kako pomembna sta napovedovanje povpraševanja in zgodnja komunikacija s proizvajalci cepiv in zdravil, da se prepreči pomanjkanje, pa tudi potrebo po zgodnjem obveščanju o izbiri sevov;

162.

poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o možnosti ustanovitve enega ali več nepridobitnih farmacevtskih obratov EU, ki bi delovali v javnem interesu in bi v primeru neobstoječe proizvodne industrije proizvajali zdravila, ki so zdravstvenega in strateškega pomena za zdravstveno varstvo, da bi lahko dopolnili oskrbo, zagotovili, da bo ta zanesljiva, in preprečili pomanjkanje zdravil v primeru izrednih razmer; pozdravlja, da so bili v farmacevtsko zakonodajo EU vključeni odločni ukrepi za preprečevanje pomanjkanja zdravil;

163.

opozarja na predlog, podan na Konferenci o prihodnosti Evrope, da se določi seznam medicinske opreme in pripomočkov velikega pomena za terapije ter da se vzdržuje strateška rezerva medicinske opreme, zdravil, cepiv in pripomočkov za respiratorne terapije;

164.

se zavzema za to, da se sprejme nova zakonodaja EU o medicinski opremi, zdravstveni oskrbi in zdravilih, da se zagotovijo ustrezna prehodna obdobja in ponudba, potrebna za zadostitev povpraševanju, zlasti v času krize;

165.

poudarja, da je treba za boljše predvidevanje pomanjkanja zdravil začeti na evropski ravni spremljati tveganja njihovega pomanjkanja in povečati preglednost njihovih zalog;

166.

meni, da so za pripravljenost in odzivanje na pandemije in druge resne grožnje za zdravje potrebne dolgoročne zaveze in stalne naložbe, vključno z neprestanim razvojem rezerv medicinske opreme, da bi zaščitili državljane, in spodbuja k večjemu sodelovanju z evropskimi proizvajalci v prihodnosti;

(IX) ODPRTA STRATEŠKA AVTONOMIJA EU NA PODROČJU ZDRAVJA: VEČ NALOŽB V RAZISKAVE IN INOVACIJE

167.

poziva EU in države članice, naj zmanjšajo svojo odvisnost od trgovinskih partnerjev iz tretjih držav, kar zadeva aktivne farmacevtske sestavine in ključna zdravila, ter odločno ukrepajo v zvezi s preprečevanjem pomanjkanja zdravil, obravnavajo ranljivosti v proizvodni in dobavni verigi pri nabavljanju medicinskih izdelkov in aktivnih farmacevtskih sestavin ter v večji meri uporabljajo skupna javna naročila;

168.

spodbuja, da bi si ustrezni deležniki bolje izmenjavali podatke o napovedih ponudbe in povpraševanja, da bi bilo morebitno pomanjkanje hitreje napovedano, tudi prek rednega standardiziranega poročanja industrije, ter da bi bili proizvodna in distribucijska veriga bolj pregledni; želi spomniti, da bi morale biti nacionalne cene določene na podlagi popolnoma preglednih dejavnikov, kot so dejanski stroški javnih in zasebnih raziskav in razvoja ter dodana terapevtska vrednost; poziva, naj se za okrepitev strateške avtonomije EU na področju zdravja sprejme usklajen sektorski pristop;

169.

poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo potrebo obsežno, v naloge usmerjeno javno evropsko infrastrukturo za raziskave in razvoj na področju zdravja, ki bo sledila javnemu interesu za proizvodnjo medicinskih izdelkov in strateški pomembnosti za zdravstveno varstvo, če bi obstoječa industrijska proizvodnja zastala, tako da bo lahko EU premostila nedelovanje trga, imela zanesljivo oskrbo in preprečila pomanjkanje zdravil, hkrati pa bila bolj pripravljena na nove grožnje za zdravje in izredne zdravstvene razmere;

170.

poudarja, da je imelo javno financiranje ključno vlogo pri razvoju in proizvodnji cepiv proti covidu-19, saj je bila večina sredstev za raziskave in razvoj javnega izvora; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da javno financiranje biomedicinskih raziskav in razvoja zagotavlja ustrezno korist v javnem interesu ter razpoložljivost in cenovno dostopnost končnih izdelkov v vseh državah članicah; poudarja, kako pomembno je mehanizme nujnega financiranja razširiti na farmacevtska mala in srednja podjetja ter zmanjšati birokracijo za izumitelje medicinskih izdelkov, kot so medicinski pripomočki, da bi raziskave in razvoj ter proizvodnjo življenjsko pomembnih izdelkov ohranili v Evropi;

(b) Dostop do zdravstvenih protiukrepov

(I) PROIZVODNJA, SKLADIŠČENJE IN DISTRIBUCIJA CEPIV, TUDI ODPORNOST DOBAVNE VERIGE, ODPRTA STRATEŠKA AVTONOMIJA EU TER RAZPOLOŽLJIVOST KRITIČNIH FARMACEVTSKIH IN MEDICINSKIH IZDELKOV

171.

poudarja, da je bistvenega pomena, da se še pred začetkom epidemij in pandemij okrepijo raziskave o patogenih, ki bi lahko privedli do epidemije in pandemije, in razvoj ukrepov za odzivanje nanje, hkrati pa povečajo tudi zmogljivosti sekvenciranja; priznava, da so bili podatki o virusu SARS-CoV-2 in njegovem genetskem zaporedju, značilnostih in epidemiološkem vedenju, kot so vzorci okužbe in prenosa ter stopnji okužbe, prenosa in mutacije, sprva omejeni in so bile zato pred razvojem cepiv potrebne raziskave, kar je vplivalo na sposobnost industrije za razvoj in uporabo cepiv;

172.

poudarja, da je treba malim in srednjim podjetjem omogočiti, da za proizvodnjo inovativnih medicinskih izdelkov izkoristijo sheme nujnega financiranja, ter da je treba mala in srednja podjetja vključiti v ukrepe, ki podpirajo širitev raziskav in proizvodnje, pri čemer je treba upoštevati upravno breme;

173.

ugotavlja, da so države z visokimi dohodki na začetku pandemije olajšale dajanje cepiv na trg, saj so imele večino velikih proizvodnih obratov, in da so velike farmacevtske korporacije z lastništvom intelektualne lastnine, tehnologij in podatkov povečale svetovno proizvodnjo in dobavo medicinskih pripomočkov, ki rešujejo življenja;

174.

ugotavlja, da se je zaradi pandemije povečal pritisk na svetovne dobavne verige, vključno s farmacevtskim sektorjem, kar je povzročilo motnje in nepredvidljivost pri dobavi cepiv, sanitetnega materiala in opreme ter drugih protiukrepov;

175.

poudarja, kako pomembno je uvesti politike EU in nacionalne politike za krepitev svetovnih dobavnih verig v podporo proizvodnji in prostemu pretoku zdravstvenih protiukrepov, vključno s cepivi, in za odpravo izvoznih omejitev na enotnem trgu;

176.

ponovno poudarja, da ima center ECDC ključno vlogo pri zbiranju podatkov o nadzorovanju in spremljanju stanja na ravni EU ter omogočanju napovedovanja prihodnjih potreb po cepivih in terapevtikih proti nalezljivim boleznim; poudarja uporabnost sledilnika napredovanja cepljenja proti covidu-19, ki ga je razvil center ECDC, in poziva k razširitvi tega koncepta na druge kampanje cepljenja, kot je kampanja cepljenja proti HPV;

177.

poziva, naj se preučijo ranljivosti v svetovni vrednostni verigi, in zahteva, da se v vseh državah članicah pripravijo načrti za preprečevanje in obvladovanje pomanjkanja zdravil; poziva, naj se sistemi zgodnjega opozarjanja ves čas izboljšujejo, države pa naj si ves čas izmenjujejo informacije o pomanjkanju zdravil, in sicer tako na evropski kot na mednarodni ravni, ter poziva Komisijo, naj v času krize uvede začasne ukrepe, da bi ublažila pomanjkanje zdravil in olajšala kroženje zdravil med državami članicami; , vključno s sprejetjem različnih oblik pakiranja, postopkom ponovne uporabe, ki imetnikom dovoljenja za promet z zdravilom omogoča pridobitev dovoljenja v drugi državi članici, podaljšanjem veljavnosti dobre proizvodne prakse, daljšim obdobjem veljavnosti in uporabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini; opozarja, da bi morala Komisija strogo spremljati uporabo teh ukrepov, da ne bi bila ogrožena varnost pacientov ter bi bila zdravila na voljo v primeru težav ali pomanjkanja;

178.

je seznanjen, da vlada splošno pomanjkanje generičnih zdravil, in poudarja pomen generičnih zdravil, podobnih bioloških zdravil, zdravil z dodano vrednostjo in cenovno dostopnih zdravil pri preprečevanju pomanjkanja zdravil, doslednem povečevanju pravičnega dostopa za bolnike in zagotavljanju vzdržnosti zdravstvenih sistemov v EU, kjer dostop še vedno ni enak;

179.

poudarja, da bi lahko oblikovali nov okvir v podporo raziskavam, razvoju, proizvodnji in uporabi zdravil z novimi odobrenimi indikacijami; poziva Komisijo, naj poenoti trženje redkih zdravil na trgu, kar zadeva njihovo embalažo, označevanje in navodila za uporabo, ki naj bodo po možnosti večjezična in digitalna, hkrati pa naj zagotovi razpoložljivost informacij v papirni obliki;

180.

opozarja, da morajo svetovne zdravstvene in dobavne verige nujno razviti lokalne proizvodne in distribucijske zmogljivosti v EU, v oddaljenih regijah, kot so najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja, ter v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, zlasti za farmacevtske raziskave, tehnologijo, razvoj in proizvodnjo, pri čemer je treba spoštovati socialne standarde in potrebno skrbnost v industriji;

181.

poziva Komisijo, naj s strategijami na področju industrije, intelektualne lastnine in farmacevtike spodbuja javno financiranje raziskovalnih in razvojnih projektov v skladu z načelom odprte znanosti, da bi vrzel v raziskavah in proizvodnji zdravil premostili s partnerstvi za razvoj izdelkov, prenosi tehnologije ter ustanovitvijo odprtih centrov za raziskave in proizvodnjo;

182.

razume, da so se politične in gospodarske posledice odziva na pandemijo covida-19 pojavile, še preden so bili zdravstveni sistemi preobremenjeni, zlasti zaradi kolapsa svetovnih dobavnih verig;

183.

ugotavlja, da je od trdnih in preglednih dobavnih verig odvisno, kako trajnostni so razvoj, proizvodnja in dobava cepiv na svetovni ravni; poziva Svetovno trgovinsko organizacijo, naj z ukrepi zagotovi pretočnost dobavnih verig ter dobavo cepiv, zdravil, medicinske opreme in medicinskih izdelkov; priznava, da lahko imajo terapevtske inovacije ključno vlogo pri reševanju življenj, saj se zaradi njih sproščajo zmogljivosti na oddelkih za intenzivno nego in so v pomoč bolnikom z dolgim covidom;

184.

priznava, da je EU glavna izvoznica cepiv na svetu in da je z donacijo 500 milijonov odmerkov cepiv prispevala k svetovnim prizadevanjem za solidarnost, čeprav je bil rok uporabe teh cepiv žal tik pred iztekom, kar je državam prejemnicam otežilo njihovo pravočasno uporabo, posledično pa je bilo treba mnoge od njih zavreči; priznava, da ima EU pri teh prizadevanjih vodilno vlogo;

(II) SPORAZUMI O SKUPNEM JAVNEM NAROČANJU IN VNAPREJŠNJI DOGOVORI O NABAVI (POGAJANJA, PREGLEDNOST, OBVEZNOSTI IN IZVRŠEVANJE)

185.

meni, da je EU med pandemijo covida-19 potrebovala skupen pristop k javnemu naročanju cepiv; priznava, da so bila pogajanja o vnaprejšnjih dogovorih o nabavi koristna v času, ko je bil razvoj cepiv negotov in so bile proizvodne linije pripravljene, ne da bi vedeli, katero cepivo bo dejansko uspešno in ali bodo cepiva dejansko odobrena; priznava, da je bila konkurenčnost med proizvajalci in tehnologijami cepiv uspešno ohranjena; poudarja, da so oblasti z vnaprejšnjimi dogovori o nabavi prevzeli večino finančnih tveganj, povezanih z razvojem in proizvodnjo cepiv, posledično pa so lahko bila hitreje razvita;

186.

priznava, da je bil proces med pandemijo covida-19 uspešen, ker so bila pogajanja izključne narave in ker so se države članice hitro angažirale, ter da je javno naročanje kot blok zagotovilo večjo kupno moč;

187.

meni, da bo EU imela tudi v prihodnje koristi od skupnega javnega naročanja cepiv, zdravil, zdravstvenih potrebščin in medicinske opreme, zlasti v primeru dragih in inovativnih zdravil, predvsem za zdravljenje redkih bolezni; nadalje meni, da bi lahko bili vnaprejšnji dogovori o nabavi koristni v primeru izrednih čezmejnih izzivov na področju javnega zdravja;

188.

poudarja, da bi lahko skupna javna naročila in vnaprejšnji dogovori o nakupu preprečili kontraproduktivno konkurenco med državami članicami, EU zagotovili največjo možno pogajalsko moč, EU in njenim državam članicam zagotovili večjo prožnost glede na njihove potrebe ter vsem prebivalcem EU omogočili dostop do zdravil, ne glede na to, iz katere države članice prihajajo;

189.

poudarja, da je treba izboljšati ureditev teh pogodb, da z vidika dobička in tržnega položaja ne bi prišlo do neravnovesja ter da bi zaščitili in spodbujali konkurenčnost pri prihodnjih javnih naročilih in vnaprejšnjih nabavah;

190.

obžaluje, da so nekatere države članice sprejele omejitve izvoza medicinske opreme, kar je sprva oviralo odziv na pandemijo na ravni EU;

191.

poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da bodo proizvajalci ostali odgovorni v skladu z zakonodajo EU o odgovornosti za izdelke;

192.

predlaga, da bi se lahko uporaba skupnega javnega naročanja preučila na področjih, kot so redke bolezni in rak, z jasno začrtanimi mejniki, cilji in obveznostmi, o katerih se dogovorijo vse vpletene strani;

193.

izpostavlja, da je treba pri teh pobudah zagotoviti visoko raven preglednosti in uporabiti izkušnje, pridobljene pri skupnem naročanju izdelkov za covid-19;

194.

poudarja, da skupno javno naročanje ne sme negativno vplivati na dobavne tokove, tako da bi še bolj povečalo tveganje pomanjkanja v EU;

195.

pozdravlja, da je v evropski strategiji za zdravila sklic na dejstvo, da se lahko z ukrepi na področju javnega naročanja spodbudi konkurenca in izboljša dostop do zdravil; poziva Komisijo, naj v okviru Direktive 2014/24/EU (45) hitro predlaga smernice za države članice, zlasti o tem, kako najbolje izvajati merila ekonomsko najugodnejšega razpisa, pri čemer naj ne upošteva le merila najnižje cene; poudarja, da je zanesljivost dobave bistven dejavnik, ki ga je treba uporabiti kot kvalitativno merilo v zvezi z oddajo javnih farmacevtskih naročil in razpisov za dobavo zdravil; poudarja pomen diverzificirane dobave in trajnostnih praks javnega naročanja zdravil; predlaga, da se kot bistveno merilo ohranijo tudi naložbe v proizvodnjo aktivnih sestavin in končnih medicinskih izdelkov v EU, pa tudi število in lokacija proizvodnih obratov, zanesljivost dobave, ponovno vlaganje dobička v raziskave in razvoj ter uporaba socialnih, okoljskih, etičnih in kvalitativnih standardov;

196.

obžaluje, da sporazumi o skupnem javnem naročanju, ki so jih Komisija in države članice izpogajale s farmacevtskimi podjetji, niso bili pregledni, kar je bilo delno utemeljeno zaradi spoštovanja pravice do zaupnosti; poudarja, da je preglednost pri delu institucij EU nadvse pomembna, zlasti v razmerah pandemične krize brez primere; opozarja, da bi bilo treba sporazume o skupnem javnem naročanju sklepati pregledno, pravočasno in učinkovito, pri čemer bi bilo treba opredeliti jasne in pregledne korake za postopek, obseg, javno naročanje, tehnične specifikacije, roke in formalnosti, ter poziva, naj se sprejme pregledna politika za vnaprejšnje pogodbe o nabavi in skupna javna naročila;

197.

je seznanjen z ugotovitvami evropske varuhinje človekovih pravic o nepravilnostih v Komisiji in priporočili v zvezi s preglednostjo in evidentiranjem sestankov, spremenjenimi postopki dela, javnim naročanjem, znanstvenim svetovanjem in lobiranjem evropskih institucij med pandemijo ter želi spomniti na te ugotovitve;

198.

poudarja, da bi bilo treba pri postopkih skupnega javnega naročanja v skladu z načelom preglednosti iz člena 15 PDEU spoštovati visoke standarde preglednosti v razmerju do institucij Unije, vključno z Evropskim računskim sodiščem in državljani Unije, in poudarja, da bi moral Parlament za dosego preglednosti skrbno pregledati sporazume, sklenjene v okviru postopka skupnega javnega naročanja; meni, da bi morala Komisija Parlamentu predložiti popolne, pravočasne in točne informacije o tekočih pogajanjih ter omogočiti dostop do razpisne dokumentacije, tudi do sklenjenih pogodb; spodbuja, da se informacije, povezane s časovnim razporedom izvajanja zdravstvenih protiukrepov, pogoji za odgovornost in odškodninami ter številom proizvodnih obratov, razkrivajo pregledno in ob upoštevanju varstva poslovno občutljivih informacij in temeljnih interesov nacionalne varnosti;

199.

priporoča, naj se o javnih naročilih skupaj pogajajo imenovani predstavniki EU in njenih držav članic, ki imajo ustrezna znanja in spretnosti ter jasen mandat;

200.

spodbuja države članice, naj delijo informacije o določanju cen in datumih dobave zdravstvenih protiukrepov, kadar zdravstvenih protiukrepov ne nabavijo s skupnim javnim naročilom, in tako povečajo preglednost, drugim državam članicam pa posledično omogočijo pravičnejši dostop in pravičnejša pogajanja;

(c) Covid, nalezljive in nenalezljive bolezni: obravnavanje dolgega covida kot del strategije EU za postakutne infekcijske sindrome

201.

izraža zaskrbljenost zaradi velike razširjenosti dolgega covida in ugotavlja, da se dejavniki tveganja za razvoj dolgega covida, njegovi patofiziološki mehanizmi in dolgoročni učinki še vedno preučujejo;

202.

poudarja, da so raziskave sicer še v teku, da pa tiste, ki že obstajajo, kažejo, da imata dolgi covid in sindrom po cepljenju podobno patogenezo, saj ima beljakovina konice virusa ključno vlogo, in da lahko oba privedeta do mialgičnega encefalomielitisa/sindroma kronične utrujenosti;

203.

opozarja, da se postakutni infekcijski sindromi zdaj pojavljajo veliko pogosteje po okužbah s covidom-19, in sicer v obliki dolgega covida, a se ve, da so lahko tudi posledica drugih bakterijskih, virusnih in parazitskih okužb; poudarja, da je na raziskave v zvezi s postakutnimi infekcijskimi sindromi in njihovim zdravljenjem koristno pogledati širše;

204.

poudarja, da EU potrebuje strateški pristop za obravnavanje dolgega covida, s poudarkom na povečanju raziskav, usposobljenosti in ozaveščenosti o primarnem zdravstvenem varstvu;

205.

želi spomniti na znanstvena spoznanja v zvezi z dolgim covidom, pa tudi, da morajo javni organi osebe, ki jih ta bolezen prizadene, konkretno podpreti in jim pomagati z ustreznimi sredstvi in politikami;

206.

priporoča, naj se po vsej EU razvijejo smiselne, namenske in ciljno usmerjene raziskave, translacijske raziskave in klinična preskušanja (ne pa predvsem opazovalne študije), da se opredelijo konkretne diagnoze in zdravljenja, ter priporoča, naj si države članice izmenjujejo primerljive podatke, izkušnje in primere dobre prakse; priporoča, naj se v zvezi z raziskavami o dolgem covidu okrepi usklajevanje na evropski ravni;

207.

poziva, naj se oblikuje skupna opredelitev ter vzpostavijo biobanke, referenčni centri in registri, vključno z registrom cepljenja z izboljšano farmakovigilanco, ki bo temeljil na jasnih obveznostih poročanja, standardiziranih na ravni EU, da bi ustrezno obravnavali učinke dolgega covida in resne neželene učinke cepiv;

208.

poziva, naj se zdravstvenim in socialnim delavcem dolgi covid prizna kot poklicna bolezen;

209.

poziva k ustreznemu financiranju temeljnih raziskav, pa tudi translacijskih raziskav in kliničnih preskušanj, kot so ključne študije o obetavnih snoveh, pri čemer je treba smiselno in kakovostno vključiti bolnike z dolgim covidom, da bodo raziskovalne prioritete usklajene s potrebami bolnikov; se zavzema za to, da se za oblikovanje in razvoj ustreznih terapij namenijo zadostna sredstva;

210.

poziva države članice, naj olajšajo nudenje podpore, vključno s telemedicino, ambulantno oskrbo na domu in zdravniškimi obiski na domu za družine ali osebe, ki so dvojno obremenjene z delom in skrbjo za otroka, mladostnika ali starša, ter za osebe, ki ne morejo zapustiti doma ali postelje in potrebujejo intenzivno oskrbo, na primer zaradi splošnega slabega počutja po naporu;

211.

priznava, kako pomembni so za bolnike z dolgim covidom po vseh državah EU certificirane večdisciplinarne ambulante in rehabilitacijski centri, v katerih se upoštevajo njihove posebne potrebe, med drugim tudi slabo počutje po naporu, in v katerih delajo na podlagi najnovejših spoznanj; spodbuja, da se v zdravstvenem sektorju razvijejo ciljno usmerjeni izobraževalni programi in obsežne kampanje za ozaveščanje javnosti o dolgem covidu kot resni bolezni, da bi zmanjšali stigmatizacijo; ugotavlja, da je dolgi covid pri ženskah veliko pogostejši in da jim še posebej pogosto napačno diagnosticirajo psihosomatsko bolezen, s čimer niso le stigmatizirane, temveč lahko to privede tudi do škodljivega zdravljenja;

212.

poziva EU in njene države članice, naj obravnavajo že dolgo znano težavo, da se bolnikom z dolgim covidom, sindromom po cepljenju in mialgičnim encefalomielitisom/sindromom kronične utrujenosti postavi napačna diagnoza psihosomatske bolezni;

213.

je zaskrbljen, ker so milejši simptomi prispevali k temu, da je bilo opravljenih manj diagnostičnih testov in da je bilo zato pri otrocih odkritih manj primerov covida-19; poziva k registru otrok in mladostnikov, ki imajo simptome dolgega covida-19, in k ustreznemu nadaljnjemu ukrepanju, da bi se čim bolj zmanjšali učinki bolezni;

214.

poziva EU in njene države članice, naj primere okužb z dolgim covidom pri otrocih, zlasti povezano tveganje dolgotrajne invalidnosti, jemljejo resno, tako da obravnavajo njihove posebne izobraževalne in razvojne potrebe ter razvijejo podporne strukture, kot je šolanje na domu;

215.

poziva EU in njene države članice, naj pri odločanju o ukrepih ali odpravi omejitev upoštevajo dolgoročne posledice, zlasti za najbolj ranljive skupine prebivalstva;

216.

poziva k več raziskavam, da se ugotovijo temeljni vzroki ter opredelijo pogostost in najboljše možnosti zdravljenja dolgega covida, vključno s postakutnim sindromom covida-19, sindromom po cepljenju in drugimi postakutnimi infekcijskimi sindromi, ter dolgoročnih posledic, na primer razvoj mialgičnega encefalomielitisa/sindroma kronične utrujenosti, poziva pa tudi k izmenjavi izkušenj in pristopov za obravnavanje učinka njegovih posledic;

217.

poziva k ustanovitvi mreže strokovnjakov za te bolezni na ravni EU z usklajenimi sistemi nadzora, vključno s podatki iz vseh držav članic, razčlenjenimi po posameznih podskupinah, tudi iz najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj, pri čemer je treba uporabiti dosledno opredeljene primere in metodologije ter zajeti vpliv teh bolezni na zdravje, zaposlovanje in gospodarstvo;

218.

poudarja, da je treba dodeliti dodatna sredstva in dati prednost razpisom za projekte, osredotočene na biomedicinske raziskave o dolgem covidu, in da je treba dolgi covid na ravni držav članic bolje priznati, vključno z raziskavami o neželenih učinkih cepiv;

219.

poziva Komisijo, naj sredstva programa Obzorje Evropa uporabi za namenske in ciljno usmerjene raziskave o dolgem covidu ter si za namene financiranja raziskav o njem prizadeva za sodelovanje s farmacevtsko industrijo in evropskim partnerstvom za redke bolezni;

220.

poudarja, da je treba osebam z dolgim covidom, vključno z bolniki s sindromom po cepljenju, zagotoviti ustrezno pomoč in podporo; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno podporo tistim, ki občutijo posledice v vsakdanu ali pri zmožnosti za delo, da se zaradi dolgega covida ne bi ujeli v past revščine;

221.

priznava, da je treba izboljšati medicinsko izobraževanje in usposabljanje zdravstvenih in socialnih delavcev, ki delajo na področju dolgega covida, in da je treba mialgični encefalomielitis/sindrom kronične utrujenosti vključiti v sklopu evropske referenčne mreže za redke nevrološke bolezni;

222.

poziva Komisijo, države članice in proizvajalce, naj pregledno razkrivajo informacije o možnih stranskih učinkih cepiv, vključno z znanimi stranskimi učinki, ki jih je ugotovila Evropska agencija za zdravila, ter poročajo o tem, pa tudi o koristih in učinkovitosti cepiv, s pomočjo katerih se prepreči več milijonov smrti in hudih potekov kliničnih bolezni, in naj pri tem ravnajo na dosleden, celovit in usklajen način, da bo poskrbljeno za varnost bolnikov, med drugim tako, da Evropsko agencijo za zdravila pozovejo, naj objavi smernice za aspiracijo cepiv, da bi se izognili negativnim učinkom;

223.

je prepričan, da se je proti oklevanju pri cepljenju, napačnim informacijam in dezinformacijam najbolje boriti tako, da se ravna popolnoma pregledno, priznajo neželeni učinki in pokaže solidarnost z bolniki;

224.

je seznanjen, da je bil med pandemijo delež imunsko oslabljenih bolnikov na oddelkih za intenzivno nego visok, in obžaluje, da ni bilo dovolj pozornosti namenjene temu, kako je pandemija vplivala nanje, saj ciljno usmerjeni ukrepi niso bili sistematično vključeni v odziv EU; opozarja, da so bili med pandemijo imunsko ogroženi bolniki in bolniki z nenalezljivimi boleznimi med najbolj prizadetimi, saj je bilo pri njih tveganje za razvoj resnih simptomov zaradi covida-19 večje in so na koncu plačali ogromno ceno v smislu izgube življenja;

225.

poudarja, da je zdravje bolnikov z nalezljivimi in nenalezljivimi boleznimi utrpelo hude posledice zaradi zamud in motenj pri diagnostiki in zdravljenju, zlasti v primerih HIV, spolno prenosljivih bolezni, tuberkuloze, hepatitisa, raka, bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni in redkih bolezni; poudarja, da so z zapoznelim dostopom do zdravstvene oskrbe povezani manjše možnosti za preživetje, zapleti in nadaljnje poslabšanje kakovosti življenja bolnikov; poziva k sprejetju strategije EU za predvidevanje in spremljanje učinkov resnih groženj za zdravje ljudi, ki imajo nalezljive in nenalezljive ali druge bolezni;

226.

priznava, da posledice izrednih zdravstvenih razmer občutijo tudi posamezniki; poziva Komisijo in države članice, naj hitro oblikujejo strategije in ukrepe za zaščito dovzetnih bolnikov v javnozdravstvenih krizah;

227.

poudarja, da je imela pandemija covida-19 katastrofalne posledice za onkološke bolnike po vsej Evropi, saj so države poročale, da so presejalni pregledi za odkrivanje raka najbolj motena storitev, z zamudami pri storitvah za diagnostiko, zdravljenje, oskrbo in preživetje onkoloških bolnikov, kar je povezano z dolgoročnimi posledicami in učinki za bolnike z metastatskim in napredovalim rakom, saj zapoznela diagnoza neizogibno privede do tega, da je rak odkrit pozneje, posledično pa zdravljenje postane bolj zapleteno in dražje, hkrati pa se zmanjša verjetnost preživetja;

228.

ugotavlja, da je bilo zaradi motenih zdravstvenih storitev med pandemijo izvedenih manj presejalnih pregledov za odkrivanje raka in postavljenih manj diagnoz raka, in je zaskrbljen, da bodo motnje pri teh presejalnih pregledih in zapoznele diagnoze neizogibno privedle do tega, da bo rak odkrit pozneje, posledično pa zdravljenje postane bolj zapleteno in dražje, hkrati pa se zmanjša verjetnost preživetja (46);

229.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bile storitve na področju nalezljivih in nenalezljivih bolezni motene zaradi odpovedi načrtovanega zdravljenja, zaprtja presejalnih programov, vladnih omejitev gibanja ali omejitev javnega prevoza, kot posledica katerih je bil oviran dostop do socialnih in zdravstvenih ustanov, pa tudi zaradi pomanjkanja osebja in zdravstvene infrastrukture;

230.

priznava pomen kakovosti zraka za zdravje ljudi in se zavzema za to, da se standardi EU za kakovost zraka uskladijo s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije;

231.

poudarja, da je treba spremljati in preučiti učinke motenj pri zagotavljanju zdravstvenih storitev za nalezljive in nenalezljive bolezni ter zbrati primere prepoznane dobre prakse, da bi zagotovili nadaljnje zagotavljanje teh storitev med izrednimi razmerami v javnem zdravju; poziva k sprejetju strategije EU za predvidevanje in spremljanje učinkov resnih groženj za zdravje ljudi, ki imajo nalezljive in nenalezljive bolezni ali druge bolezni;

232.

želi spomniti, da je bilo med pandemijo covida-19 pri delovno sposobnih ženskah večje tveganje za okužbo s covidom-19, da je bilo bolj verjetno, da jim bo v primeru hude oblike te bolezni prepozno postavljena diagnoza, posledično pa je bilo tudi bolj verjetno, da bodo umrle;

233.

priznava, da se je med pandemijo med otroki in mladostniki povečalo število primerov prekomerne telesne teže in debelosti, debeli ljudje pa so izpostavljeni večjemu tveganju hudih zdravstvenih posledic zaradi covida-19; obžaluje, da države članice niso dale večje prednosti politikam za preprečevanje debelosti in komorbidnosti ter boj proti njima;

234.

opaža, da je večina držav, ki so v nacionalne načrte za covid-19 vključile storitve za nenalezljive bolezni, prednostno obravnavala storitve za štiri glavne nenalezljive bolezni: za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorno bolezen in kronične bolezni dihal; izpostavlja, da so nekatere države duševno zdravje priznale kot področje, ki ga je treba prednostno obravnavati;

235.

poudarja, da znanstveno priznana integrativna medicina, ki jo odobrijo javni zdravstveni organi, bolnikom koristi pri vzporednih učinkih več bolezni, kot je rak, in njihovem zdravljenju; poudarja, da je treba pri oblikovanju načrtov za odzivanje na izredne zdravstvene razmere ohraniti dostop do integrativne medicinske oskrbe in razviti v bolnika usmerjen pristop, da bi bolnikom zagotovili neprekinjeno oskrbo in večjo kakovost življenja;

236.

priznava, da so omejitve in omejitve gibanja prispevale k porastu težav z duševnim zdravjem, ki so nesorazmerno prizadele ženske, invalide, mlade, otroke, starejše, imunsko ogrožene posameznike, njihove oskrbovalce in druge skupine na družbenem robu, ter poudarja, da bi bilo treba tovrstne ukrepe uporabiti le kot zadnjo možnost;

237.

poziva Komisijo, naj oceni razlike med ukrepi, ki so jih različne države članice sprejele za zajezitev izbruha covida-19, in posledične razlike med učinki na otroke, da bi oblikovala primere dobre prakse za zmanjšanje škode, ki jo bodo utrpeli otroci ob morebitnih prihodnjih pandemijah;

238.

pozdravlja, da je Komisija v odziv na sklepe Konference o prihodnosti Evrope objavila vseobsegajočo strategijo za duševno zdravje;

239.

poudarja, da so nekatere države duševno zdravje prepoznale kot prednostno področje, in poziva Komisijo, naj pripravi konkreten akcijski načrt in strategijo za duševno zdravje, ki bo presegala njeno pobudo Healthier Together (Skupaj bolj zdravi) in obravnavala dolgoročne posledice pandemije covida-19 za javno duševno zdravje;

240.

podpira izvajanje strategije za duševno zdravje na ravni EU, ki bi delovala kot podporni sistem za države članice; poziva vlade držav članic, naj duševno zdravje obravnavajo prednostno;

241.

obžaluje, da rutinske kampanje cepljenja niso potekale popolnoma gladko in da je pandemija razkrila ranljivost sistemov imunizacije po vsem svetu, kar skrb vzbujajoče v luči morebitnih prihodnjih izbruhov bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem;

242.

priznava, kako pomembno je nadaljevati in izboljševati nacionalne programe cepljenja; poudarja, da je rutinsko cepljenje stroškovno učinkovit ukrep javnega zdravja;

243.

opozarja, da morajo biti EU in njene države članice še naprej pozorne na to, da zagotavljajo enak dostop do osnovnih cepiv, ki po vsem svetu rešujejo življenja, četudi je pandemija covida-19 trenutno že ustaljena zdravstvena težava, ki je stalnica in ne predstavlja več izrednih razmer mednarodnih razsežnosti v javnem zdravju; priznava, da so dezinformacije prispevale k temu, da cepljenje ni potekalo gladko, in poziva institucije EU, države članice in spletne platforme, naj se v boju proti napačnim informacijam in dezinformacijam odzovejo usklajeno;

(d) Eno zdravje

244.

poudarja, da postajajo porajajoče se zoonotske nalezljive bolezni vse pogostejše in da je 75 % nalezljivih bolezni pri ljudeh zoonoz; vztraja, da je pandemija covida-19 jasno pokazala, da je zdravje ljudi, živali, rastlin in okolja prepleteno in da ga je treba obravnavati na usklajen in celosten način, pri čemer je treba v celoti upoštevati pristop „eno zdravje“;

245.

poziva EU, naj v svoje politike javnega zdravja vključi pristop „eno zdravje“, kot ga je opredelila Svetovna zdravstvena organizacija; poudarja, da so nujno potrebne korenite spremembe v vsej družbi; poudarja, da je treba še naprej razvijati znanje na tem področju in spodbujati javne znanstvene raziskave, da bi na podlagi večsektorskega, interdisciplinarnega in celostnega pristopa bolje razumeli in dokazali soodvisnost zdravja ljudi, živali, rastlin in okolja; je zaskrbljen zaradi nevarnosti povečanja antimikrobične odpornosti in poudarja, da je slednja eden glavnih vzrokov smrti po vsem svetu; opozarja, da je pomembno ukrepati tako na ravni EU kot na nacionalni ravni, da bi se s konkretnimi ukrepi, med drugim z zakonodajnimi in regulativnimi ukrepi ter politikami javnega zdravja, spoprijeli s tem izzivom;

246.

opozarja, da so glavni vzroki za pandemije med drugim taiste svetovne okoljske spremembe, ki vodijo v izgubo biotske raznovrstnosti in krizo zaradi podnebnih sprememb, ter da je mogoče tveganje pandemij znatno zmanjšati z zmanjšanjem človekovih dejavnosti, zaradi katerih prihaja do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaževanja in globalnega segrevanja;

247.

poziva Komisijo in center ECDC, naj sprejmeta načrte za nadzor novih tveganj za zdravje, vključno z usklajenim in sistematičnim zbiranjem podatkov, operativnimi in vedenjskimi raziskavami, ter izvedeta ocene tveganja o dejavnikih zoonotskih bolezni, njihovih procesih in poteh njihovega pojava, širjenja in ohranjanja, pa tudi naj opredelita nedotaknjene, odporne in zdrave ekosisteme ter njihov vpliv na preprečevanje bolezni, med drugim s spremljanjem prostoživečih vrst in identifikacijo patogenov, poleg tega pa naj pomagata državam članicam pri izvajanju;

248.

poziva Komisijo, naj izvede ekonomske analize za količinsko opredelitev stroškov in koristi preventivnih ukrepov v zvezi s tveganjem zaradi novih zoonotskih bolezni ter naj rezultate uporabi za zagovarjanje trajnostnega financiranja teh ukrepov, poleg tega pa naj izvede celovit pregled prizadevanj centra ECDC in organa HERA na ravni EU v zvezi z aktualnima grožnjama H5N1 in opičjih koz;

249.

poudarja, da se z vključitvijo pristopa „eno zdravje“ omogoči boljše preprečevanje, predvidevanje, pripravo na, prepoznavanje in odzivanje na svetovne grožnje za zdravje na svetovni ravni, ravni EU in nacionalni ravni, ter priporoča, naj pristop „eno zdravje“ postane vodilno načelo v vseh pobudah in ukrepih politike na področju javnega zdravja ter programih pripravljenosti na pandemije; poudarja, da so potrebni ukrepi za pripravljenost na pandemijo, vključno z omejitvami prenašalcev bolezni za nove zoonoze;

250.

poudarja, da stroški neukrepanja močno presegajo stroške izvajanja globalnih strategij za preprečevanje pandemij;

251.

poziva k ustanovitvi evropske medagencijske projektne skupine, namenjene pristopu za eno zdravje, ki bo spodbujala večdisciplinarne raziskave in medsektorsko znanstveno svetovanje;

252.

poziva, naj se odpravijo sedanje vrzeli v znanstvenem znanju, da bi zmanjšali tveganje za zoonotske bolezni, in sicer z usklajevanjem raziskav na evropski ravni in spodbujanjem sodelovanja med znanstvenimi področji;

253.

poudarja, da sta varstvo habitatov in zmanjšanje stikov med človekom in prostoživečimi vrstami pomembna za omejitev širjenja zoonotskih bolezni; poziva Komisijo, naj v okviru pogodbe Svetovne zdravstvene organizacije o pandemiji spodbuja politike in zakonodajo „eno zdravje“ za obravnavanje endemičnih zoonotskih bolezni, zapostavljenih tropskih bolezni in bolezni, ki se prenašajo s prenašalci;

254.

poziva Komisijo in države članice, naj se v pogodbi Svetovne zdravstvene organizacije o pandemijah zavzamejo za vzpostavitev sodelovalnih sistemov napovedovanja epidemij (na nacionalni, regionalni in svetovni ravni), da bi opredelili stičišča z visokim tveganjem in žarišča širjenja, v katere bi se vključili ustrezni okoljski in podnebni podatki ter podatki o vzpostavitvi rezervoarjev in vektorskih vrstah na novih geografskih območjih ter vzpostavijo usklajene sisteme za spremljanje parametrov za javno zdravje po vsej EU, vključno s spremljanjem komunalnih odpadnih voda za morebitne izredne zdravstvene razmere;

255.

pozdravlja skupni akcijski načrt „eno zdravje“, ki so ga uvedli Organizacija za prehrano in kmetijstvo, Program Združenih narodov za okolje, Svetovna zdravstvena organizacija in Svetovna organizacija za zdravje živali, ter poudarja pomembno vlogo Komisije in držav članic pri usklajevanju in podpiranju pristopa „eno zdravje“ in „zdravje v vseh politikah“; meni, da bi moralo izvajanje pristopa „eno zdravje“ zajemati več bistvenih korakov, kot sta mobilizacija raziskav in vzpostavitev inovativnega transdisciplinarnega usposabljanja za zdravstvene delavce in nosilce odločanja;

256.

opozarja na pomen zdravja živali, zlasti pri dejavnostih, povezanih z živinorejo in rejnimi živalmi, ter na dejstvo, da lahko slabe zdravstvene razmere živine in vrzeli v sanitarnem nadzoru povečajo tveganje zoonotskih bolezni; je globoko zaskrbljen zaradi vse pogostejšega pojavljanja in širjenja zoonotskih bolezni, kar še dodatno zaostrujejo podnebne spremembe, degradacija okolja, spremembe v rabi zemljišč, krčenje gozdov, uničevanje in obremenjevanje biotske raznovrstnosti in naravnih habitatov, nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi ter netrajnostni vzorci proizvodnje in uživanja hrane; poudarja, da je izboljšanje zdravja živali način za izboljšanje zdravja ljudi, in poziva k spremljanju, nadzoru in pripravljenosti v živinoreji, da bi preprečili zoonotske okužbe;

(e) Zaključki in priporočila

(I) ZDRAVSTVENI SISTEMI IN STORITVE

257.

spodbuja EU in države članice, naj uresničujejo sveženj o evropski zdravstveni uniji, razvijajo trajno agendo za zdravje in na zdravstveno varstvo gledajo kot na naložbo; poziva h krepitvi osnovnih zdravstvenih storitev, zlasti osnovnega zdravstvenega varstva, ki so na voljo vsem brez diskriminacije, s spodbujanjem zdravja, izobraževanja in pismenosti, da bi izboljšali splošno zdravstveno stanje prebivalstva; poziva Komisijo, naj v okviru svežnja o zdravstveni uniji predstavi zakonodajne in regulativne ukrepe za določitev minimalnih osnovnih zdravstvenih storitev in minimalnih standardov za kakovostno zdravstveno varstvo, ki ga je treba zagotoviti vsem v EU;

258.

poziva, naj se sprejme namenski naložbeni sveženj za spodbujanje sektorja in gospodarstva oskrbe v EU ter za zagotovitev usklajevanja med različnimi programi in pobudami za izvajanje učinkovite strategije oskrbe;

259.

poudarja, da je potrebno nadaljnje evropsko in mednarodno sodelovanje za izvajanje epidemiološkega spremljanja z izvajanjem obveznih načrtov za spremljanje, spremljanje, opozarjanje in pripravljenost v zvezi z nevarnostmi za javno zdravje, novimi trendi na področju javnega zdravja, nalezljivih bolezni in zoonotskih okužb ter interoperabilnostjo zdravstvenih podatkov po vsej Evropi, vključno z najbolj oddaljenimi regijami ter čezmorskimi državami in ozemlji, kot je predvideno v uredbi o čezmejnih nevarnostih za zdravje;

260.

v ta namen poudarja pomen izmenjave informacij med državami članicami in organi EU prek interoperabilnosti informacijskih sistemov, glede vpliva pandemij in nefarmacevtskih ukrepov pa tudi novih orodij in raziskav za krepitev interdisciplinarnih raziskav ter humanističnih in družbenih ved;

261.

poziva k ohranitvi dejavnosti zbiranja in spremljanja podatkov o covidu-19, da bi ublažili morebitne prihodnje grožnje za javno zdravje zaradi širjenja bolezni, ter k nujni vzpostavitvi vseevropske platforme za genomski nadzor in sekvenciranje z ustreznimi sistemi opozarjanja, ki bi bila na voljo zdravnikom in raziskovalcem;

262.

poziva k financiranju analize obstoječih zdravstvenih podatkov, da bi našli odgovore na vprašanja, na primer v zvezi z delovanjem naravne imunosti, stopnjo okužb in dejavniki, ki vplivajo na težji potek bolezni;

263.

poziva k izboljšanju smernic EU o primerih, ko so zdravstvene storitve začasno ukinjene, omejene ali preusmerjene, da bi omogočili identifikacijo prednostnih bolnikov, zlasti tistih, ki potrebujejo fizični pregled in ne morejo koristiti telemedicine;

264.

poziva k izboljšanju zmogljivosti za zagotavljanje usposobljenega osebja, opreme in sanitarnih materialov ter zdravstvene infrastrukture za odzivanje na posebne zdravstvene potrebe teh pacientov;

265.

poziva k nadaljnji digitalizaciji upravnih storitev zdravstvenega varstva in, kadar je to primerno in izvedljivo, k uporabi spletnih zdravstvenih storitev, ob hkratnem sprejetju ustreznih ukrepov za varstvo osebnih podatkov ter zagotavljanju kibernetske odpornosti nacionalnih zdravstvenih sistemov in njihove infrastrukture;

266.

poziva k uporabi spletnih zdravstvenih storitev za spodbujanje zdravja, preventivo in zdravljenje, pri čemer je treba zadevnim delavcem, strokovnjakom in negovalcem zagotoviti ustrezno raven digitalnih znanj in spretnosti;

267.

poziva države članice, naj zagotovijo stalno usposabljanje in poklicni razvoj zdravstvenih delavcev v skladu z veljavno zakonodajo EU, vključno z usposabljanjem o nadzoru pandemij in kriznem upravljanju, s poudarkom na dobrem počutju in varnosti zdravstvenih delavcev, ter naj zagotovijo priznavanje njihovih znanj in spretnosti ter izboljšanje njihovih delovnih pogojev, vključno z ustreznim plačilom;

268.

priznava, da pomanjkanje finančnih sredstev in javnih naložb močno vpliva na delo ter telesno in duševno zdravje zdravstvenih delavcev; poudarja pomen preventivnih in zaščitnih ukrepov za telesno in duševno zdravje delavcev ter po potrebi drugih zaščitnih ukrepov, vključno s cepljenjem; poziva države članice, naj obravnavajo slabo plačane zdravstvene poklice, kot so medicinske sestre in negovalci, pa tudi razlike v plačah med spoloma v zdravstvenih poklicih ter hitro predlagajo ukrepe v sodelovanju z ustreznimi deležniki, pri tem pa upoštevajo ukrepe, ki jih je Parlament predlagal v svoji resoluciji z dne 5. julija 2022 za skupno evropsko ukrepanje na področju oskrbe (47);

269.

poziva Komisijo, naj predlaga direktivo o psihosocialnih tveganjih pri delu, da bi se spoprijeli s temi tveganji in izboljšali delovne pogoje delavcev na področju zdravstvenega varstva in nege; zato od držav članic zahteva, naj oblikujejo dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno politično agendo za odpravo pomanjkanja zdravstvenih delavcev;

270.

meni, da mora biti duševno zdravje prednostna naloga v svežnju o zdravstveni uniji EU, in meni, da bi bilo treba v svežnju priznati in upoštevati povezavo med duševnim in telesnim zdravjem; poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo krizo na področju duševnega zdravja, ki jo je povzročila pandemija covida-19, zlasti med mladimi in otroki, ter poziva k celoviti strategiji EU za duševno zdravje, ki bo osredotočena na duševno zdravje mladih in bo vključevala ukrepe za vse družbene skupine, zlasti najbolj ranljive; poziva Komisijo in države članice, naj nujno vključijo učinke na duševno zdravje v svoja prizadevanja na področju odzivanja in pripravljenosti na zdravstvene krize in pandemije;

271.

poudarja, kako pomembno je povezati duševno zdravstveno varstvo s telesno oskrbo, kulturo in umetnostjo ter drugimi prostočasnimi dejavnostmi, ki zagotavljajo učinkovito oskrbo, ki temelji na dokazih in se osredotoča na človekove pravice, ter razširiti obseg razpoložljivih storitev, da se omogoči boljši dostop do zdravljenja; poziva k večjim naložbam v podporo in storitve na področju duševnega zdravja v skupnosti ter boljši dostop do duševnega zdravstvenega varstva v nacionalnih zdravstvenih sistemih; priznava vpliv umetnosti na zdravje in dobro počutje, vključno z duševnim zdravjem, ter vloge umetnosti pri odzivih na pandemijo po vsej EU;

272.

poudarja, kako pomembno je, da države članice ustrezno financirajo svoje zdravstvene sisteme, da bi zagotovile njihovo takojšnjo in dolgoročno odpornost z vlaganjem v delovno silo v zdravstvu, klinična preskušanja, javno in kritično zdravstveno izobraževanje, orodja, strukture, procese in laboratorijske zmogljivosti, ter poziva k zagotavljanju visokokakovostnih, dostopnih in cenovno ugodnih storitev oskrbe;

273.

poziva Komisijo, naj izvede izredni načrt za okrepitev farmakovigilance na ravni držav članic in na evropski ravni, da bi podprla hitro zbiranje in obdelavo podatkov na lokalni ravni, dodatno zaposlovanje v nacionalnih ekipah, boljšo obdelavo spontanih obvestil in izvajanje aktivne farmakovigilance;

(II) POGODBE IN POGAJANJA

274.

poudarja, da je glede na nepredvidljivost pandemij potrebna boljša pripravljenost v postopkih skupnega javnega naročanja zdravil in medicinskih izdelkov, pri čemer se je treba izogibati presežkom; poudarja, da je treba zagotoviti preglednost tudi v kriznih razmerah, ko je časa manj, da se zagotovi demokratični nadzor in okrepi zaupanje državljanov v javne institucije, vključno z institucijami EU;

275.

poziva k sklenitvi pogodb in k preglednim pogajanjem o cenah;

276.

priznava pomen nadzorne vloge Parlamenta in poziva, naj se pri pogajanjih o pogodbah o skupnih javnih naročilih posebna pozornost nameni preglednosti; predlaga, naj se iz pobud za skupna javna naročila iztržijo spoznanja, da bi preprečili zamude pri dobavi, neupravičeno visoke cene ter presežna cepiva in zdravstvene protiukrepe ter zagotovili, da odgovornost za proizvode v celoti ostane v rokah proizvajalcev; poziva k določitvi jasnih pravil za pogajanja s podjetji, da bi se izognili presežnim cepivom in zdravstvenim protiukrepom, ter poudarja pomen prihodnjih pogodb o nabavi cepiv, da bi preprečili monopole in/ali oligopole ter zagotovili raznolik portfelj cepiv, da bi evropskim državljanom zagotovili boljšo zaščito;

277.

odločno poziva k izboljšanju enotnih postopkov skupnega javnega naročanja v izrednih zdravstvenih razmerah ter k bolj usklajenemu pristopu, s katerim bi omogočili prilagajanje pogodb;

278.

vztraja pri načelih poštenega oblikovanja cen, preglednosti in pravičnega donosa javnih naložb za vnaprejšnje nakupe ter da bi bilo treba pogodbe prilagoditi spreminjajočim se grožnjam in javnim potrebam; zahteva pripravo jasnega seznama meril za skupno javno naročanje;

279.

poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se bodo veljavna pravila, kot jih določa zakonodaja EU, spoštovala za zagotavljanje kakovostnih proizvodov in da prenos odgovornosti s proizvajalcev na države članice ne bo postal standardna praksa;

280.

poudarja, kako pomembno je, da je sporazum o skupnem javnem naročanju v okviru nakupa cepiva proti covidu-19 vseboval klavzulo o izključnosti, s čimer se je zaščitil pogajalski položaj in zanesljivost oskrbe EU, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo proizvajalci, ki prejemajo sredstva EU, redno poročali o porabi teh sredstev;

(III) RAZPOLOŽLJIVOST ZDRAVSTVENIH PROTIUKREPOV

281.

priporoča, naj EU vzpostavi ustrezne sisteme, ki bodo proizvajalcem v čezmejnih izrednih zdravstvenih razmerah zagotovili ustrezno financiranje v primeru izrednih razmer na področju javnega zdravja, spodbudili razvoj in proizvodnjo ustreznih zdravstvenih protiukrepov, da bi proizvajalcem pomagali, da se bodo lahko hitro prilagodili in povečali proizvodnjo ter se tako izognili motnjam v dobavi zdravil ter pomanjkanju zdravil, medicinskih pripomočkov in storitev, na primer s pristojbinami za rezervacijo v pogodbah o skupnem javnem naročanju, kar je lahko zlasti koristno za MSP, in naj bi bili ti mehanizmi pregledni in odvisni od sprejetja s strani zakonodajnih organov;

282.

poziva Evropsko komisijo in države članice, naj oblikujejo jasno in trajnostno strategijo skladiščenja, da bi na nacionalni ravni in ravni EU vzpostavili dodatne zdravstvene zaloge, pomembne za pripravljenost na pandemijo in odzivanje nanjo;

283.

poziva, naj se zagotovi, da bo revizija splošne farmacevtske zakonodaje temeljila na dobrem razumevanju temeljnih vzrokov za pomanjkanje zdravil; poudarja, da mora imeti farmacevtska industrija EU raznoliko dobavno verigo in načrt za zmanjšanje tveganja za pomanjkanje zdravil, da bi se soočili z morebitnimi ranljivostmi in tveganji za dobavno verigo, ki bi morala biti po možnosti v Evropskem gospodarskem prostoru, ter da je treba od farmacevtskih podjetij zahtevati, da imajo ustrezno raven varnostnih zalog in sistem za zgodnje obveščanje o pomanjkanju zdravil ob upoštevanju zahtev glede preglednosti dobavne verige in ukrepov za preprečevanje tveganj; ponovno potrjuje, da je treba povečati zanesljivost oskrbe z zgodnejšim obveščanjem o pomanjkanju, strožjimi obveznostmi glede dobave in transparentnosti, večjim pregledom nad zalogami ter boljšim usklajevanjem in mehanizmi EU za obvladovanje in preprečevanje pomanjkanja;

284.

podpira krepitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti v državah članicah, hkrati pa spodbuja vračanje farmacevtske industrije vanje, kadar je to potrebno, da se odpravijo velike odvisnosti; poudarja, da je treba pripraviti načrt za zmanjšanje tveganja za zdravila, ki so opredeljena kot kritična;

285.

meni, da bi moral pomembni projekt skupnega evropskega interesa na področju zdravja olajšati razvoj inovativnih ter bolj zelenih tehnologij in proizvodnih postopkov za pridobivanje zdravil, pa tudi razvoj genskih in celičnih terapij ter inovacij na področju strateških načinov zdravljenja;

286.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo pacientom poleg cepiv proti covidu-19 na voljo tudi učinkoviti terapevtiki proti covidu-19 za vse stadije napredovanja bolezni, kar bo omogočilo hitrejše okrevanje in zmanjšanje umrljivosti;

(IV) DOBAVNE VERIGE

287.

predlaga, da bi bilo treba v prihodnjih pogodbah o dobavi medicinskih izdelkov spodbujati strožje določbe v zvezi z motnjami v oskrbi; poziva k odkrivanju odvisnosti z visokim tveganjem in vzpostavitvi proizvodnih zmogljivosti v EU za s tem povezane proizvode ter k razvoju proizvodnih zmogljivostih v Evropi za osnovne zdravilne učinkovine, pomožne snovi in potrebne pripomočke;

288.

meni, da bi EU morala zmanjšati svojo odvisnost od trgovinskih partnerjev in odločno ukrepati, če želi preprečiti pomanjkanje zdravil; agencijo EMA poziva, naj opredeli ranljivosti dobavne verige, povezane z evropskim sistemom pridobivanja medicinskih izdelkov in aktivnih farmacevtskih sestavin iz držav zunaj Evrope;

289.

je prepričan, da bi EU morala zagotoviti boljšo izmenjavo podatkov iz industrije, zgodnejše napovedi o tem, kje lahko v prihodnosti pride do pomanjkanja, ter večjo transparentnost v proizvodni in distribucijski verigi zdravil, če bi to pomagalo zagotoviti razpoložljivost in dostopnost zdravil, pri tem pa dajati prednost javnemu interesu;

290.

poudarja, da je pandemija pokazala, da je treba povečati strateško avtonomijo EU v bistvenih dobavnih verigah ter kritični infrastrukturi in storitvah, ter meni, da bi morala EU povečati delež ključne medicinske proizvodnje na svojem ozemlju, da bi okrepila avtonomijo evropske dobavne verige, hkrati pa ohranila odprtost za dinamiko svetovne dobavne verige v običajnih in izrednih zdravstvenih razmerah;

291.

poziva Komisijo, naj razmisli tudi o financiranju strateških projektov v zdravstvenem sektorju prek evropskega sklada za suverenost, ki bi lahko prispeval k doseganju strateške avtonomije EU na področju medicinskih proizvodov;

292.

meni, da je za farmacevtski sektor spodbujanje in razvijanje privlačnega evropskega industrijskega ekosistema eden od ključnih pogojev za nadaljnje pospeševanje selitve proizvodnih obratov nazaj v EU in da bi lahko tovrstni premiki pripomogli k neodvisnosti zdravstvenih sistemov EU od tretjih držav ter k njihovi odpornosti na prekinitve dobave; poziva Komisijo, naj spodbuja dialog z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki pri širjenju farmacevtskih izdelkov, proizvedenih v Evropi, in sicer s krepitvijo proizvodnje in odpornosti dobave ter z oceno dodatnih meril za oblikovanje nacionalnih cen brez dodatnih stroškov za bolnike in brez poseganja v trajnostnost zdravstvenega sistema, ter z zagotovitvijo, da ta merila zajemajo tudi visoke okoljske zahteve za proizvodnjo, dobro upravljanje dobavne verige ter dokazljive naložbe v inovacije in raziskave; poudarja pomen zgodnjega načrtovanja, da bi preprečili pomanjkanje in ponudbo razporedili tja, kjer je povpraševanje; opozarja, da bi morale biti vse oblike podpore javnih organov pogojene s klavzulami o dostopnosti, tudi cenovni, ter razpoložljivosti, varnosti in preglednosti;

293.

opozarja, da mora biti pridobitev javnih sredstev pogojena s preglednostjo in sledljivostjo naložb, obveznostjo oskrbe evropskega trga ter dostopnostjo, varnostjo in cenovno sprejemljivostjo proizvedenih zdravil;

294.

poudarja, da je pomembno zmanjšati trajanje upravnih postopkov med vložitvijo vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom in njeno odobritvijo s strani Evropske agencije za zdravila ter da poenostavitev regulativnih postopkov ne bi smela ogroziti standardov varnosti, učinkovitosti in kakovosti;

295.

predlaga razvoj mrež, ki jih bo mogoče mobilizirati za hitro proizvodnjo različnih tehnologij (kot je EU FAB), ter reševanje izzivov dobavne verige in trgovinskih ovir, ki vplivajo na proizvodni proces; ponovno poudarja, da je treba olajšati neprofitno proizvodnjo zdravil;

(V) RAZISKAVE IN RAZVOJ

296.

spodbuja nadaljnje naložbe v raziskave in razvoj, usmerjene k vprašanjem javnega interesa s povečanjem sredstev okvirnega programa EU za raziskave in inovacije in programa EU za zdravje ter ustanovitvijo organa HERA kot prihodnje agencije EU, v okviru katere bodo podprte raziskave za izdelavo cepiv ter inovativnih in drugih zdravljenj, ki bodo na voljo v izjemnih razmerah in po njih; spodbuja raziskave na področju cepiv, da bi se s povečanjem zastopanosti žensk v kliničnih preskušanjih metodično proučevale in upoštevale razlike med spoloma pri odzivu na cepiva in njihovi učinkovitosti;

297.

poudarja, kako pomembno je vlagati v cenovno in tudi sicer dostopnejše končne izdelke; ponovno potrjuje, da je potrebna večja preglednost biomedicinskih raziskav in razvoja, da bi neodvisno opredelili ciljne finančne naložbe ter dosegli zmanjšanje podvajanja z zagotavljanjem poročanja in dostopnosti informacij o kliničnih preskušanjih in njihovih rezultatih;

298.

poziva Komisijo, naj določi, da bo obravnava sindroma prebolele akutne okužbe (PAIS) prednostna naloga, in razvije strategijo EU zanj, ki bo primerljiva z evropskim načrtom za boj proti raku in strategijo EU za duševno zdravje, in bo vključena v globalno zdravstveno strategijo; poziva EU in njene države članice, naj si pri iskanju zdravila za bolnike s sindromom prebolele akutne okužbe prizadevajo toliko, kot so si prizadevale za razvoj cepiva;

299.

poziva k več raziskavam za opredelitev temeljnih vzrokov, pogostosti in najboljših možnosti zdravljenja sindroma prebolele akutne okužbe, vključno z dolgotrajnim covidom-19, sindromom prebolelega akutnega covida-19, post-Vac in drugimi poinfekcijskimi boleznimi, ter raziskave njihovih dolgoročnih posledic, kot je razvoj sindroma kronične utrujenosti, ter k izmenjavi izkušenj in pristopov k obravnavanju učinka njihovih učinkov; zato poziva k ustanovitvi mreže strokovnjakov za te bolezni na ravni EU, usklajenemu programu sistemov nadzora, vključno s podatki iz vseh držav članic, razčlenjenimi na posamezne podskupine, tudi iz najbolj oddaljenih regij ter čezmorskih držav in ozemelj, uporabo dosledne opredelitve primerov in metodologije ter upoštevanja vpliva teh bolezni na zdravje, zaposlovanje in gospodarstvo; poudarja potrebo po dodatnem financiranju in prednostnih razpisih za projekte, osredotočene na biomedicinske raziskave sindroma prebolele akutne okužbe, in po njegovem boljšem priznavanju na ravni držav članic;

300.

poziva Komisijo, naj uporabi sredstva programa Obzorje Evropa za namenske in ciljno usmerjene raziskave sindroma prebolele akutne okužbe, vključno s sodelovanjem s farmacevtsko industrijo, v obsegu, ki omogoča razvoj vrste diagnostičnih orodij, za financiranje ključnih študij in razvoj zdravil, ki obravnavajo različne sklope simptomov, in za evropsko partnerstvo za redke bolezni; v zvezi s tem poudarja, da lahko tudi virusi, ki se ne zdijo zelo resni, nekaj let kasneje povzročijo hude bolezni; poudarja, da je preprečevanje boljše od zdravljenja, zato ponavlja, da je treba spodbujati in financirati raziskave za pridobivanje cepiv, ki zagotavljajo sterilno imunost, ki ne bi le zdravila bolezni, temveč predvsem preprečevala okužbe in morebitne dolgoročne težave;

301.

opozarja države članice na pomen zagotavljanja ustrezne pomoči in podpore ljudem, ki trpijo zaradi sindroma prebolele akutne okužbe, vključno z dolgotrajnim covidom-19, pri podaljšanju nadomestil za bolezen, olajšanju dostopa do sistemov socialnih prejemkov in nadomestil za paciente s Post-Vac, da bi preprečili, da bi bil sindrom prebolele akutne okužbe razlog za revščino, vključno z ustrezno podporo prizadetim v njihovem vsakdanjem življenju ali pri njihovi sposobnosti za delo; priznava, da je treba izboljšati zdravstveno izobraževanje in usposabljanje za zdravstvene in socialne delavce, ki so v stiku s sindromom prebolele akutne okužbe, ter vključiti mialgični encefalomielitis/sindrom kronične utrujenosti v evropsko referenčno mrežo za redke nevrološke bolezni;

(VI) PREGLEDNOST

302.

priporoča, da niti pogajalci o pogodbah s farmacevtskimi podjetji niti strokovnjaki, s katerimi so se države članice ali institucije EU posvetovale v okviru oblikovanja farmacevtske politike ali programov EU ali so jih te kako drugače mobilizirale, ne bi smeli imeti finančnih ali drugih interesov, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, ter da bi morali dati izjavo o svojih finančnih in drugih interesih ter jo vsako leto in po potrebi posodabljati v skladu s postopki, določenimi na ravni držav članic ali EU; priporoča, naj se te izjave objavijo; meni, da bi morali strokovnjaki tudi razkriti vsa dejstva, za katera so izvedeli med svojo udeležbo v teh postopkih in za katera se lahko upravičeno pričakuje, da bodo vključevala ali povzročila navzkrižje interesov;

303.

poziva Komisijo, naj redno ocenjuje in pregleduje sistem spodbud in zagotovi njegovo predvidljivost ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, poveča preglednost cen ob spoštovanju poslovne zaupnosti ter izpostavi dejavnike zdravstvenih tehnologij in gospodarsko vzdržnost sistemov javnega zdravstva;

304.

opozarja, da imajo vsi Evropejci pravico do optimalnega zdravljenja, ne glede na finančna sredstva, spol, starost ali državljanstvo, in izraža zaskrbljenost zaradi velikih razlik v razpoložljivosti in dostopu do različnih terapij, pri čemer je glavni razlog cenovna nedostopnost;

305.

poziva države članice, naj v okviru prihodnje pripravljenosti in odpornosti na pandemije upoštevajo razlike v zdravju med spoloma;

306.

zlasti poudarja, da je treba zagotoviti dostop žensk do storitev spolnega in reproduktivnega zdravja, in opozarja države članice, da je enak dostop do zdravstvenega varstva bistven del njihovih pravnih obveznosti za spodbujanje enakosti spolov;

307.

vztraja, da je treba zagotoviti enak dostop do varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih zdravil v EU, in spodbuja države članice, naj razmislijo o skupnih pogajanjih o cenah s farmacevtskimi podjetji;

308.

poziva Komisijo, naj predloži predlog revizije Direktive Sveta 89/105/EGS o preglednosti ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil (48), da bi zagotovila učinkovit nadzor in popolno transparentnost postopkov, ki se v vseh državah članicah uporabljajo za določanje cen in višino povračila za zdravila, zlasti zdravila proti raku;

309.

obžaluje pomanjkanje preglednosti v nekaterih fazah pogajanj o pogodbah o cepivih s strani Komisije in poudarja, da preglednost v postopku odločanja krepi sprejemanje političnih odločitev v imenu državljanov;

310.

spodbuja odgovorne načine za povečanje transparentnosti glede javnega financiranja cepiv, pogodb in naročanja, tudi zdravstvenih protiukrepov, dejanskih stroškov raziskav in razvoja ter dostopa do rezultatov kliničnih preskušanj in z njimi povezanih podatkov prek informacijskega sistema za klinična preskušanja, ob ustreznem upoštevanju pravic intelektualne lastnine, vključno s poslovnimi skrivnostmi;

311.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo izpolnila svojo dolžnost glede preglednosti in v prihodnje v okviru pogodb za nakup objavila informacije o odgovornosti proizvajalcev ter datume in količine odmerkov, dostavljenih v vsako državo članico, in ceno prodanih odmerkov;

312.

poziva Komisijo, naj še Evropski parlament še naprej obvešča o pogodbah o nakupu ter mu nemudoma omogoči dostop do nespremenjenih različic vseh pogodb o nakupu;

313.

poziva Komisijo, naj objavi nerevidirano različico pogodb o nakupu za širšo javnost po njihovih datumih prenehanja, vključno z vsemi informacijami v javnem interesu, kadar je to pravno mogoče;

314.

poziva Komisijo, države članice in proizvajalce, naj bodo pregledni glede morebitnih stranskih učinkov cepiv, vključno z znanimi neželenimi učinki, ki jih je ugotovila Evropska agencija za zdravila, in naj v zvezi s tem poročajo o koristih in učinkovitosti cepljenja na dosleden, celovit in usklajen način, da bi zagotovili varnost bolnikov, pa tudi preprečili nezaupanje v cepljenje, širjenje napačnih informacij in dezinformacije;

315.

spodbuja države članice, naj si še naprej prizadevajo za pravočasno in ustrezno zbiranje podatkov o neželenih učinkih ter te podatke vnesejo v zbirko podatkov o farmakovigilanci; poudarja, kako pomembni so farmakovigilanca, blažilni ukrepi za preprečevanje škodljivih učinkov, opredelitev odgovornosti in zagotavljanje hitrega nadomestila v primeru škode, za katero so dogovorni proizvajalci;

(VII) INSTITUCIJE EU

316.

poziva, naj organ HERA postane avtonomna agencija EU z močnim in natančno opredeljenim mandatom Sveta in Parlamenta (vključno z ustrezno vlogo in mandatom na področju industrijskih raziskav), ki bi zagotovila tudi parlamentarni nadzor in s tem povečala preglednost z večjimi sredstvi in proračunom za izpolnjevanje njegovega mandata, hkrati pa bi se usklajevala z drugimi zdravstvenimi pobudami EU, svoje dejavnosti pa usmerila v zaščito javnega interesa, vključno s pogoji dostopa in pravnimi možnostmi za pooblastilo za prenos tehnologije in izmenjavo znanja;

2. Usklajen pristop ob spoštovanju demokracije in temeljnih pravic

(a) Krepitev zaupanja

(I) BOLJŠE IN UČINKOVITEJŠE OBVEŠČANJE EU O ZDRAVJU, ZLASTI V ZVEZI Z EPIDEMIJAMI ALI ZDRAVSTVENIMI IZREDNIMI RAZMERAMI

317.

je zaskrbljen, ker je pandemija covida-19 omejila uveljavljanje temeljnih pravic nekaterih skupin, kot so starejši, otroci, ženske in mladi, ter še posebej negativno vplivala na že marginalizirane skupine, med drugim na invalide, migrante, osebe, ki se soočajo z rasizmom, socialno prikrajšane osebe in LGTBQIA+ osebe; poudarja, da je zaupanje v javne organe in institucije ter v znanost, ki jih javne institucije uporabljajo pri odločanju, nepogrešljivo za učinkovit odziv na pandemije in ga ni mogoče doseči brez preglednosti in komunikacije na podlagi znanstvenih dokazov v skladu s trenutno razpoložljivimi podatki, ki so na voljo na pregleden in razumljiv način za splošno javnost; priznava, da je širjenje znanstvenih ali medicinskih neresnic med zdravstveno krizo povzročilo veliko škodo za zdravje prebivalstva EU in celo ogrozilo življenja ljudi, ki živijo v EU; obžaluje politično motivirano uporabo lažnih novic in dezinformacij, ter poskusov destabilizacije javnih institucij z uporabo teh orodij v času krize; ugotavlja, da je pandemija covida-19 vplivala tudi na demokratični nadzor nad javnimi institucijami in njihovo preglednost; poudarja, da ti dogodki negativno vplivajo ne le na zaupanje državljanov v javne institucije, temveč tudi na socialno kohezijo; izpostavlja, da verodostojnost, dosledno razkrivanje javnih dokumentov in obveščanje o znanstveno utemeljenih odločitvah na jasen, učinkovit in razumljiv način povečujejo pripravljenost ljudi, da upoštevajo zdravstvena priporočila, in na splošno krepijo zaupanje javnosti;

318.

poudarja, da morajo odločitve o ukrepih, uvedenih za spopadanje s pandemijo, zlasti kadar vključujejo omejevanje svoboščin, temeljiti na znanstvenih merilih in nasvetih, ki jih na formalnih in postopkih odločanja podajo strokovnjaki z zadevnega področja;

319.

je seznanjen s prizadevanji Evropske agencije za zdravila, da bi zagotovila jasne, pregledne, točne in pravočasne informacije o odobritvi in nadzoru cepiv in terapevtikov proti covidu-19 s hitrostjo in pogostostjo brez primere, ter priznava, da je agencija že izvedla ukrepe za povečanje preglednosti svojih regulativnih dejavnosti na področju cepiv in zdravljenj proti covidu-19; priznava, da mora agencija še naprej izboljševati preglednost, komunikacijo in razpoložljivost informacij, zato jo poziva, naj zagotovi popolno preglednost in razpoložljivost informacij o cepivih in njihovih postopkih odobritve, da bi spodbudila zaupanje javnosti in zagotovila popolne informacije o javnih sredstvih in njihovi porabi; priznava, da je bilo komuniciranje agencije ključno za pomiritev državljanov ter boj proti napačnim informacijam in dezinformacijam med pandemijo, ter poudarja, kako pomembno je zagotoviti visoko raven preglednosti pri delovanju agencije; priznava, da morajo Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Komisija in države članice v kriznih razmerah izboljšati svoje strategije za transparentnost in komuniciranje;

320.

opozarja na razlike med zmožnostmi držav članic za boj proti dezinformacijam; ugotavlja, da so taka nesoglasja eden od dejavnikov, ki so privedli do različnih zadržkov glede cepljenja;

321.

priznava, da so državljani EU in družba na splošno kljub dezinformacijskim kampanjam v Uniji toplo pozdravili cepiva proti covidu-19, ter poudarja, da je bil velik občutek odgovornosti državljanov bistven za nemoten potek in uspešnost kampanje cepljenja v številnih državah članicah;

322.

meni, da so nekateri ključni dejavniki za zmanjšanje zadržanosti do cepljenja med drugimi politikami tudi osredotočenost na zdravstveno vzgojo, vključno s komuniciranjem in bližino izvajalcev zdravstvenih storitev ter drugih ustreznih deležnikov, pa tudi razumljivo sporočanje znanstvenih dokazov in rezultatov, medijska pismenost in preglednost javnih postopkov, rešitve, prilagojene skupnostim in vključevanje marginaliziranih skupnosti;

(II) BOJ PROTI NAPAČNIM INFORMACIJAM IN DEZINFORMACIJAM TER VLOGA DRUŽBENIH OMREŽIJ

323.

poudarja, da so dezinformacije vse večji izziv, ki lahko slabo vpliva na demokratične procese in družbeno razpravo ter na vsa področja politike ter lahko zmanjša zaupanje državljanov v demokracijo in oslabi evropsko sodelovanje in solidarnost;

324.

priznava, da je treba evropski informacijski prostor bolje zaščititi; ugotavlja, da je količina napačnih informacij in dezinformacij v družbenih in tradicionalnih medijih med pandemijo strmo narasla, in odločno priporoča uporabo dodatnih ukrepov za preprečevanje napačnih informacij v času izjemnih razmer;

325.

ponavlja, da se lahko dezinformacijam najbolje zoperstavimo tako, da zaščitimo in zagotovimo pravico do obveščenosti in svobodo izražanja ter podpremo medijsko pluralnost in neodvisno novinarstvo; v zvezi s tem poziva države članice, naj zagotovijo preglednost pri sprejemanju ukrepov ter svojim državljanom zagotovijo celovite, posodobljene, natančne in objektivne informacije in podatke o razmerah in ukrepih, sprejetih za njihov nadzor, ter se borijo proti dezinformacijam, katerih cilj je diskreditirati ali izkrivljati znanstvena spoznanja o tveganjih za zdravje;

326.

poudarja, da morajo biti informacije razumljive, dosledne in znanstveno utemeljene ter da jih je treba zagotoviti pravočasno, da bi se izognili napačnim informacijam in tako usmerjali državljane, medije in izvajalce zdravstvenih storitev ter upoštevali priporočila za javno zdravje;

327.

pozdravlja revizijo kodeksa ravnanja glede dezinformacij leta 2022 in odločno podpira njegove nove zaveze ter priporoča zgodnje poročilo o njegovem učinku;

328.

pozdravlja predlagani evropski zakon o svobodi medijev, katerega namen je ohraniti svobodo in raznolikost medijev spričo orodij za boj proti napačnim informacijam; pozdravlja preverjanje dejstev novinarjev v boju proti napačnim informacijam in dezinformacijam ob ustreznem spoštovanju temeljnih pravic in načela svobode tiska; poziva, naj se zagotovi več sredstev za omogočanje usposabljanja o orodjih za boj proti napačnim informacijam, in zagovarja tesnejše sodelovanje med mediji, da bi preprečili širjenje lažnih novic; poziva Komisijo in države članice, naj si v teh kriznih časih bolj prizadevajo, da bi novinarjem omogočile varno delo in priznajo novičarske medije kot bistveno storitev;

329.

pozdravlja ustanovitev stalne projektne skupine za preprečevanje napačnega informiranja (StratCom, enota Evropske službe za zunanje delovanje), ki bo spremljala obseg napačnega informiranja v EU, in pozdravlja predlagani akcijski načrt za evropsko demokracijo, s katerim naj bi vzpostavili skupno evropsko strategijo za boj proti napačnemu informiranju ter sveženj o varovanju demokracije, ki je v pripravi;

330.

izpostavlja, da so dezinformacijske kampanje skupaj s kibernetskimi napadi lahko tudi del strategij hibridnega vojskovanja tujih sil in bi jih bilo treba obravnavati kot del širše varnostne strategije;

331.

pozdravlja med krizo koronavirusne bolezni uporabo že obstoječega sistema hitrega obveščanja, ki je bil posebej zasnovan za boj proti tujim kampanjam dezinformacij; je seznanjen s prihajajočim naborom orodij, ki sta ga skupaj pripravili Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje in v katerem so navedene rešitve za krepitev odpornosti ter regulativne in odzivne ukrepe; poziva države članice, naj pogosteje uporabljajo sistem hitrega obveščanja in druga ustrezna sredstva, da bi okrepile sodelovanje z institucijami EU in med seboj, vključno z izmenjavo razpoložljivih informacij o zdravstvenih znakih razmer na terenu in njihovem napredku; poudarja, da sta imela ozaveščanje in komuniciranje bistveno vlogo v boju proti pandemiji;

332.

pozdravlja oblikovanje evropske opazovalnice digitalnih medijev, ki bo s tehnološko infrastrukturo, ki bo vključevala orodja in storitve, podpirala neodvisno večdisciplinarno skupnost za področje dezinformacij v zvezi s covidom-19; priporoča, naj evropska opazovalnica digitalnih medijev pomaga tudi javnim organom pri raziskavah in vzpostavi ustrezne povezave s sistemom hitrega obveščanja;

333.

opozarja na vlogo medijev, zlasti družbenih, pri zagotavljanju platforme za širjenje napačnih informacij in dezinformacij o covidu-19 in zdravstvenih vprašanjih na splošno; poudarja, da poslovni model številnih ponudnikov družbenih medijev temelji na vabah za klike, zato se težave v zvezi z lažnimi novicami in sovražnim govorom zaostrujejo;

334.

priznava omejeno sodelovanje platform družbenih medijev zaradi pomanjkanja razumljivosti njihovih poročil in obžaluje razlike med državami članicami pri strategiji cepljenja ter svetovanju in obveščanju o njem, zaradi česar včasih pride do nasprotujočih si sporočil določenim ciljnim skupinam, kar lahko posledično zmanjša pripravljenost na cepljenje;

335.

opozarja, da poslovni model spletnih platform še vedno poganjajo podatki in da je zmogljivost spletnih platform za zbiranje velikih količin osebnih podatkov odvisna od uporabe algoritmov na platformah družbenih medijev; meni, da imajo algoritmi ključno vlogo pri razširjanju lažnih zgodb;

336.

poudarja, da je treba spremljati platforme družbenih medijev, da bi razumeli trenutne in nastajajoče trende v zvezi z dezinformacijami in lažnimi novicami; poziva Komisijo in države članice, naj od teh platform zahtevajo učinkovitejše sodelovanje, da bi zagotovili, da bo javna razprava temeljila na zaupanju, preglednosti in pravilnih informacijah;

337.

pozdravlja sprejetje akta o digitalnih storitvah (49) in akta o digitalnih trgih (50) v letu 2022, da bi zagotovili varnejši digitalni prostor, v katerem so zaščitene temeljne pravice vseh uporabnikov digitalnih storitev; priznava potrebo po večji preglednosti pri ponudnikih družbenih medijev glede tega, katere vsebine delijo na svojih platformah, kateri politično občutljivi oglasi so bili objavljeni in katere podatke hranijo; pozdravlja določbe akta o digitalnih storitvah, v skladu s katerimi morajo zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki zagotoviti informacije o algoritmih, dovoliti dostop do njih, pojasniti, kako delujejo, oceniti njihov vpliv na demokratične in volilne procese ter sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja;

338.

priporoča, da se podpre ciljno usmerjeno ukrepanje za vključenost v okviru okrevanja po pandemiji, da bi zaščitili demokratični prostor in zagotovili, da so v njem zastopani vsi glasovi v družbi; poudarja, da so digitalno izobraževanje, medijska pismenost in večja podpora kritičnemu mišljenju za uporabnike družbenih medijev, zlasti mladih, bistveni v boju proti dezinformacijam in napačnim informacijam;

339.

ponovno poudarja, kako pomembno je, da ima Parlament Posebni odbor o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah, za večjo integriteto, preglednost in odgovornost v Evropskem parlamentu;

(III) POMEMBNO JE VKLJUČITI SKUPNOST, TUDI PRISLUHNITI POMISLEKOM JAVNOSTI IN JIH OBRAVNAVATI

340.

priporoča, da se predstavniki lokalnih, regionalnih in teritorialnih organov in skupnosti, tudi izvoljeni uradniki, predstavniki organizacij civilne družbe in socialni partnerji še naprej vključujejo v medinstitucionalni proces na več ravneh, z namenom krepitve zaupanja, posredovanja utemeljenih in pravilnih sporočil vsem članom družbe na jasen in razumljiv način in spodbujanja aktivne vključenosti prebivalstva v kriznih razmerah; priporoča, naj se pri oblikovanju programov in politik za odzivanje na izredne zdravstvene razmere uporabi načelni pristop, osredotočen na ljudi; priporoča, naj Komisija v svojih zakonodajnih predlogih, povezanih z obvladovanjem pandemije, v celoti upošteva rezultate javnih posvetovanj; v zvezi s tem opozarja na pomembno vlogo znanstvene skupnosti, organizacij pacientov, neprofitnih in nevladnih organizacij pri vzpostavljanju in krepitvi zaupanja javnosti ter poziva k boljšemu sodelovanju z njimi;

341.

priznava ključno vlogo lokalnih oblasti, zlasti regij in občin, med pandemijo kot najbolj izpostavljenih organov pri zagotavljanju zdravstvenega varstva in skladnosti s sprejetimi ukrepi;

(b) Covid-19 in temeljne pravice

342.

ponovno poudarja pomen dobro vzpostavljenih postopkov pregleda ni demokratičnega nadzora na nacionalni in evropski ravni, ki temelji delitvi pristojnosti med upravno, zakonodajno in pravosodno vejo, da se zagotovi odgovornost nacionalnih organov za kršitve svobode zbiranja, svobode govora, pravice do zasebne lastnine in pravic bolnikov ter da se pri spremembah pravil za podjetja zagotovita gotovost in predvidljivost; poudarja, da mora biti vsaka omejitev temeljnih pravic časovno omejena in sorazmerna z začasno prevladujočimi potrebami za zaščito prebivalstva; priporoča, naj nujni ukrepi veljajo le, dokler so potrebni; v zvezi s tem poudarja, da je treba za izredne ukrepe v nacionalnem pravu uporabljati klavzule o samodejnem prenehanju veljavnosti; ugotavlja, da so nacionalni organi med pandemijo na splošno sprejeli nujne ukrepe, da bi zaščitili javno zdravje; obžaluje vpliv na človekove pravice, zlasti najbolj ranljivih in marginaliziranih ljudi;

343.

z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so v nekaterih primerih države članice, ki so uvedle izredno stanje ali enakovredno ureditev, to izrabile za omejevanje pravice do svobodnega zbiranja političnih nasprotnikov in za sprejetje sporne zakonodaje ali razvojnih načrtov;

(I) Digitalno covidno potrdilo EU, sledenje aplikacijam in njihova varnost

344.

pozdravlja splošni uspeh digitalnega covidnega potrdila EU in opozarja, da je bilo bistvenega pomena za varovanje javnega zdravja; ponovno poudarja, da je bilo potrdilo bistveno za zagotovitev svobode gibanja in celovitosti enotnega trga, takoj ko so javnozdravstvene razmere dopuščale omilitev omejitev; poudarja, da je pomembno kot zgled za to, kako lahko EU v prihodnosti po potrebi uspešno uporabi tovrstne vseevropske digitalne rešitve; ugotavlja, da je bilo digitalno covidno potrdilo EU v kombinaciji z uspešno vzpostavitvijo uspešno vzpostavitvijo usklajenega pristopa EU na zunanjih mejah ključno za ponovno vzpostavitev prostega gibanja oseb;

345.

priznava prednosti digitalnega COVID potrdila EU, ki temelji na odprtokodnih tehnologijah in standardih ter omogoča povezovanje tretjih držav in lažje potovanje znotraj EU in po svetu; priznava, da bi lahko bil globalni sistem, ki ga je vzpostavila Svetovna zdravstvena organizacija, v pomoč pri obravnavanju prihodnjih svetovnih nevarnosti za zdravje; vztraja, da mora biti Parlament kot sozakonodajalec polno vključen v vzpostavitev prihodnjega sistema na podlagi okvira digitalnega COVID potrdila EU; pričakuje, da bo Komisija predložila ustrezen zakonodajni predlog, če bo to v prihodnji pandemiji potrebno; opozarja na jasen rok za uporabo digitalnega COVID potrdila v EU zaradi uvedbe klavzule o časovni omejitvi veljavnosti; obžaluje, da se je Komisija enostransko odločila, da bo izpostavila vprašanje infrastrukture, ki je politično povezano s prvotno uredbo EU o digitalnem COVID potrdilu; znova poziva k prihodnjim sistemom EU in globalnim sistemom; poziva, naj vsi prihodnji sistemi spoštujejo načela sorazmernosti, subsidiarnosti in nujnosti;

346.

ugotavlja, da ima EU trden pravni red o varstvu podatkov za varstvo fizičnih oseb pri obdelavi njihovih osebnih podatkov; poudarja, da se je pri digitalnem covidnem potrdilu EU in aplikacijah za sledenje, ki so temeljile na protokolu sledenja bližini ob ohranitvi zasebnosti (DP-3T), upošteval ta okvir, hkrati pa je bilo omogočeno prosto gibanje državljanov EU v skladu s sanitarnimi pravili, ki so veljala med izrednimi razmerami; poudarja, da so oba sistema razvili evropski inženirji za zasebnost in da se uporabljata po vsem svetu; ponovno poudarja, da je digitalno covidno potrdilo EU z določitvijo enotnih pravil na evropski ravni omogočilo evropsko usklajevanje, s čimer so se preprečili različni sistemi v posameznih državah članicah in neorganiziranost;

347.

obžaluje, da so različni pristopi držav članic in sprejemanje nacionalnih ukrepov v zvezi z uporabo digitalnega covidnega potrdila EU, ki so presegali cilj ponovne uvedbe prostega gibanja oseb in mobilnosti, spodkopali zaupanje javnosti v to orodje; priznava, da več metod in orodij za sledenje stikom, ki so bili uvedeni in so se uporabljali na nacionalni ravni, ni bilo varnih ali učinkovitih ali pa so pomenili vdor v zasebnost; poziva države članice, naj se učijo iz takih napak;

(II) Vpliv na pravice ranljivih in marginaliziranih skupin

348.

meni, da je za pripravljenost in odpornost na ravni EU digitalni razkorak zaskrbljujoč element, saj so ranljive in marginalizirane skupine prebivalstva še posebej prizadete, ker imajo običajno manj možnosti za osebno povezovanje; poudarja, da krizne razmere veliko bolj negativno vplivajo na marginalizirane ljudi in skupnosti, manjšine in prikrajšane osebe kot na splošno populacijo; priznava, da so omejitve temeljnih svoboščin, utemeljene z razlogi javnega zdravja, te skupine prebivalstva močno prizadele, saj so povečale njihovo izoliranost in ločenost od družbe na splošno;

349.

priznava, da je pomanjkanje jasnih pravnih okvirov in zadostnih sredstev povzročilo posredno diskriminacijo, tudi med triažo, kar je privedlo do neenake obravnave ali posebnih negativnih učinkov na nekatere skupine, zlasti invalide; poudarja, da mora zdravstvena pomoč v izrednih razmerah temeljiti na načelih enakosti in vključevanja, da bi uspešno zadovoljili potrebe najrevnejših in najbolj marginaliziranih ljudi;

350.

poziva k večjemu vključevanju organizacij civilne družbe, posebnih interesnih skupin in komisij za etiko v snovanje, izvajanje in spremljanje zdravstvenih ukrepov, da bi v izrednih razmerah zaščitili temeljne pravice ranljivih in marginaliziranih oseb;

351.

poziva države članice, naj ocenijo, kako so izredni zdravstveni ukrepi nesorazmerno prizadeli manjšinske in/ali marginalizirane skupnosti;

352.

potrjuje, da so predhodne raziskave o pandemijah pokazale, da se razširjenost in stopnja nasilja na podlagi spola v času krize povečata; izpostavlja, da se je med zaprtjem zaradi pandemije močno povečalo nasilje zaradi spola nad ženskami in nasilje nad otroki, saj so omejevalni ukrepi spodbujali posebno ugodno okolje za nasilneže;

353.

ugotavlja, da so evropske države članice Svetovne zdravstvene organizacije poročale o 60-odstotnem povečanju števila nujnih klicev žensk, ki so žrtve nasilja partnerjev, in v zvezi s tem poudarja posebej težak položaj žensk, ki se soočajo s presečno diskriminacijo; ugotavlja, da ženske zaradi omejenega dostopa do podpornih storitev, kot so zavetišča in dežurne telefonske številke, v mnogih primerih niso imele kje poiskati pomoč; poleg tega ugotavlja, da je digitalizacija povzročila opazen porast spletnega nasilja na podlagi spola, saj so lahko nasilneži z digitalnimi orodji izsledili svoje žrtve ali najranljivejše osebe;

354.

poudarja, da je veliko ranljivost starejšega prebivalstva še poslabšala krhkost in slabša prognoza teh ljudi glede na njihovo višjo povprečno starost in zelo pogosto zdravstveno stanje komorbidnosti, kar razkriva pomemben klinično kompleksen in neenoten pristop k oskrbi starejših oseb;

355.

obžaluje, da je imel Parlament med pandemijo zelo omejeno vlogo, saj so bile odločitve večinoma prepuščene izvršilni veji oblasti; opozarja, da morajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti izvajati svoje temeljne ustavne funkcije, tj. zakonodajo, nadzor nad izvršno oblastjo in zastopanje državljanov, ne glede na nujnost;

(I) DEMOKRATIČNI NADZOR NAD ODZIVOM NA PANDEMIJO NA NACIONALNI RAVNI

356.

je seznanjen z velikimi razlikami v stopnji parlamentarnega nadzora nad izrednimi ukrepi v posameznih državah, povezanimi s covidom-19, čeprav so nadzorne funkcije, ki jih izvajajo nacionalni parlamenti, še vedno bistvena zahteva parlamentarne demokracije, zlasti v času uvedbe izrednih razmer, tako da se več oblasti preusmeri na izvršilno oblast in da je za učinkovit parlamentarni nadzor potreben pravni okvir, ki zagotavlja pravice opozicijskih in manjšinskih poslancev; poudarja, da bi moral ta zakonodajni okvir zagotavljati uvedbo klavzule o samodejnem prenehanju veljavnosti in klavzule o oceni v odloku o izrednih razmerah, spoštovanje proračunskega nadzora s strani parlamentov, po možnosti v povezavi z neodvisnimi revizijami, in sodelovanje parlamentov pri oblikovanju znanstvenih odborov;

357.

priznava, da bi morali ukrepi za izredne razmere ostati začasni, vlade pa bi se morale izogibati podaljševanju njihovega učinka tudi po koncu krize; poudarja, da je treba vedno zagotavljati spoštovanje pravne države;

358.

poudarja, da je bil parlamentarni nadzor med pandemijo omejen, in ugotavlja, da so nacionalni organi med pandemijo sprejeli stroge nujne ukrepe, da bi zaščitili javno zdravje;

359.

priznava, da sistem zavor in ravnovesij ter ločitev oblasti v državah članicah EU zaradi zakonov o izrednih razmerah nista bila vedno zagotovljena niti nista prevladovala;

360.

ugotavlja, da so države članice vzpostavile telesa, organe in postopke za znanstveno svetovanje o oblikovanju javnih politik in sprejemanju ukrepov, tudi v izjemnih razmerah; predlaga, naj se v prihodnjih krizah, kot so pandemije, imena članov in strokovnjakov teh strokovnih skupin v skladu z nacionalnim pravom in prakso posredujejo nacionalnim parlamentom v vednost in nadzor;

361.

priznava, da so imela sodišča pomembno vlogo pri nadzoru nad ustavnostjo zakonodaje ustreznih držav članic o izrednih razmerah; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je popolno zaprtje sodišč v nekaterih državah članicah dejansko onemogočilo izpodbijanje omejevalnih ukrepov, ki so bili uvedeni kot odziv na pandemijo ali iz drugih razlogov, zlasti za zaščito absolutnih pravic, od katerih ni dovoljeno odstopati (določenih v členu 2 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter členu 13 Evropske konvencije o človekovih pravicah); poudarja, da je treba zagotoviti neodvisnost sodstva in spoštovanje pravne države;

362.

meni, da je ob pogledu nazaj na pandemijo in sedanjo vojno Rusije proti Ukrajini treba zagotoviti preglednosti in odgovornosti kot ključni načeli evropskih demokratičnih vrednot in da je treba namesto ad hoc ukrepov oblikovati sistematične načrte;

363.

obžaluje, da je kriza v nekaterih državah članicah še poslabšala že obstoječe izzive na področju demokracije, temeljnih pravic, sistema zavor in ravnovesij ter pravne države; obžaluje, da so bili nekateri instrumenti, ki so jih države članice uporabile za sprejetje izrednih ukrepov, spoznani za neustavne; je zaskrbljen zaradi širjenja teorij zarote ter naraščanja desničarskega ekstremizma in sovražnega govora v večini držav članic med pandemijo in meni, da to ogroža evropsko demokracijo in evropske vrednote; poudarja, da morajo javni organi ta razvoj dogodkov jemati resno in ga horizontalno obravnavati;

(II) DEMOKRATIČNI NADZOR NAD ODZIVOM NA PANDEMIJO NA RAVNI EU

364.

je zaskrbljen, ker je izvršilna veja oblasti med pandemijo prevladala pri odločanju v izrednih razmerah, kar je spodkopalo vlogo Evropskega parlamenta pri izvajanju političnega nadzora; meni, da je treba ponovno oceniti razmere, če želimo zaščititi posebne pravice Parlamenta; poziva Komisijo in Svet, naj omejita uporabo člena 122 PDEU ter povečata parlamentarni nadzor, tudi zakonodajno pobudo Evropskega parlamenta pri odzivih na nujne razmere in soodločanje o različnih instrumentih, da bi okrepila legitimnost ukrepov za odzivanje na izredne razmere;

365.

ugotavlja, da je Parlament med pandemijo sprejel izredne ukrepe in se lotil inovativnih akcij, ki so omogočile nadaljevanje njegovih dejavnosti, opravljal svoje naloge ter izvajal zakonodajne, proračunske, kontrolne in nadzorne pristojnosti v skladu s Pogodbama, hkrati pa zaščitil zdravje poslancev, uslužbencev in drugih oseb; izpostavlja sposobnost Parlamenta, da ohrani storitve tolmačenja v 24 uradnih jezikih EU tudi med sejami na daljavo;

366.

poziva k večjemu usklajevanju med institucijami pri sprejemanju izrednih ukrepov in poudarja, da je treba obravnavati izzive digitalizacije za zagotavljanje, da lahko institucije enako kot osebno izpolnjujejo svoje naloge in odgovornosti, na primer na plenarnih zasedanjih in medinstitucionalnih pogajanjih (trialogih); vendar priznava vrednost digitalnih rešitev na daljavo, kadar so potrebne zaradi izrednih razmer, zlasti zaradi javnega zdravja;

367.

poudarja, da se je zaradi pandemije in prilagoditve delovnih metod institucij morda upočasnila obdelavo zahtevkov za dostop do dokumentov; poudarja, da morajo institucije vzpostaviti mehanizme za zagotovitev najvišje ravni preglednosti in dostopa do dokumentov tudi v primeru krize;

(d) Covid-19 in omejitve držav članic na področju prostega gibanja oseb

368.

ponovno poudarja, da je večina držav članic, vključno s pridruženimi schengenskimi državami, kot odziv na pandemijo covida-19 ponovno uvedla nadzor na notranjih mejah ali pa svoje meje delno ali povsem zaprla oz. je zapora veljala za določene vrste potnikov, vključno z državljani EU in njihovimi družinskimi člani ter nedržavljani EU, ki so prebivali na njihovem ozemlju ali ozemlju druge države članice, s čimer so ogrozile načelo svobode gibanja in bistvo schengenskega sodelovanja; je zaskrbljen, ker so te omejitve in ukrepi ogrozili celovitost schengenskega območja in delovanje enotnega trga ter negativno vplivali na gospodarstvo;

369.

poudarja, da sta imela neusklajen pristop držav članic in pravna negotovost v zvezi z omejitvami potovanj, ki so jih uvedle države članice, pomembne posledice za potnike in turistično panogo;

370.

ugotavlja, da države članice Komisije niso vedno obvestile o uvedbi novih kontrol na mejah ali predložile obveznih naknadnih poročil, v katerih bi med drugim ocenile učinkovitost in sorazmernost svojih kontrol na notranjih mejah, kadar pa so bila ta poročila predložena, niso vsebovala dovolj informacij o teh vidikih; to je negativno vplivalo na zmožnost Komisije, da bi opravila zanesljivo analizo skladnosti ukrepov mejne kontrole s schengensko zakonodajo; ponavlja, da bi morale biti morebitne kontrole na notranjih mejah sorazmerne in uporabljene kot skrajni ukrep z omejenim trajanjem ter da je Komisija zadolžena za izvrševanje ustreznega nadzora, da so kontrole na notranjih mejah v skladu s schengensko zakonodajo in za zbiranje podatkov o omejitvah potovanj in za zagotavljanje učinkovitejšega vodenja pri izvajanju nadzora na notranjih mejah;

371.

poudarja, da je Komisija leta 2020 objavila smernice glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev, da bi države članice na enotnem trgu zagotovile nadaljnje delovanje dobavnih verig in se izognile morebitnemu pomanjkanju, ter smernice za uresničevanje prostega gibanja delavcev med izbruhom covida-19, da bi zlasti delavcem v kritičnih poklicih omogočili opravljanje dejavnosti, povezanih z bistvenimi storitvami; pozdravlja uvedbo zelenih pasov, da bi zaščitili delovanje notranjega trga in prosti pretok blaga, vendar poziva k pripravi prilagojenih akcijskih načrtov za zaščito prostega pretoka čezmejnih delavcev in ljudi v prihodnjih krizah; opozarja, da je pri delovanju zelenih pasov na nekaterih poteh prišlo do težav zaradi pomanjkanja minimalnih storitev in preskrbe z živežem, kar je neugodno vplivalo na voznike in delavce v prometu;

372.

je seznanjen s predlogom Komisije za spremembo Uredbe (EU) 2016/399 z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (51), ki med drugim obravnava zmogljivost schengenskih držav članic za enotno odzivanje na večje grožnje za javno zdravje; poudarja potrebo po usklajenem pristopu med državami članicami v primerih zdravstvenih kriz, da bi zagotovili, da se ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah s strani držav članic uporablja kot absolutno zadnja možnost in v skladu z načelom sorazmernosti, ter da se zagotovi spoštovanje pravice do azila in načela nevračanja med zdravstvenimi krizami;

(e) Zaključki

373.

priznava, da so se evropske in nacionalne institucije med krizo soočile z izjemnimi razmerami, v katerih je bilo treba nujno obravnavati nekatere zadeve; poudarja, da bi transparentnost in odgovornost še vedno morali biti prednostni nalogi, zlasti v kriznih razmerah, da bi vzpostavili in ohranili zaupanje državljanov v delovanje javnih institucij; poudarja, da so na ravni EU potrebni načrti za pripravljenost, ki temeljijo na spoštovanju temeljnih pravic in pravne države, da se preprečijo kršitve v času krize;

374.

poziva Komisijo, naj zagotovi spoštovanje najvišjih standardov pri varovanju javnega interesa; poziva Komisijo, naj pri določanju sprememb uradnega dokumenta navede konkretno izjemo iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001 (52), v skladu s katero je bilo revidiranje zahtevano, in sicer za vsak posamezen podatek, in ne za dokument kot celoto;

375.

ponovno poziva države članice, naj medijsko in digitalno pismenost, državljansko vzgojo, spoštovanje temeljnih pravic, kritično razmišljanje in spodbujanje udeležbe javnosti uvrstijo v šolske in univerzitetne učne načrte, skupaj s prizadevanji za ozaveščanje odraslih;

376.

poudarja, da je boljše sodelovanje in komuniciranje med zdravstvenimi delavci, ustreznimi javnimi organi, raziskovalnimi skupinami in farmacevtsko industrijo v času pandemije pomembno in nujno, da bi lahko zagotovili komunikacijo o bolezni ter smernice, ki jih je treba upoštevati v prihodnjih pandemijah in zdravstvenih krizah;

377.

poziva Komisijo in države članice, naj nadalje razvijejo strategijo za boj proti negativnim učinkom informacijskih epidemij v prihodnjih krizah;

378.

priporoča, da evropske institucije in države članice pripravijo smernice o tem, kako obravnavati etična vprašanja, ki se lahko pojavijo med zdravstveno ali drugo krizo; meni, da bi se morale te smernice posebej osredotočati na to, kako zaščititi najranljivejše skupine in zagotoviti, da se njihove pravice ohranijo tudi v kriznih razmerah; poudarja pomen vključevanja ustreznih deležnikov v razvoj teh smernic, med drugim invalidskih organizacij, organizacij LGTBQIA+, organizacij za pravice žensk, organizacij, ki zastopajo rasno diskriminirane osebe, vključno z organizacijami, ki zastopajo migrante;

379.

poziva države članice, naj odpravijo diskriminatorne triažne prakse, zlasti z uporabo starosti, predhodnih bolezenskih stanj in kakovosti življenja kot edinih meril, ter s smernicami in usposabljanjem izboljšajo dostop invalidov do zdravstvenega varstva; priporoča, da se za razmere, v katerih zdravstveni delavci ne bodo mogli vsem zagotoviti enake ravni oskrbe, določijo nediskirminatorne medicinske smernice v skladu z mednarodnim pravom in obstoječimi etičnimi smernicami za primer katastrof in izrednih razmer; ponovno poudarja, da morajo organi pri določitvi teh smernic upoštevati zaveze Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, zlasti njen člen 11 – Nevarne razmere in humanitarne krize; poudarja zlasti, da je treba zagotoviti podporo invalidom, ki se spoprijemajo s presečno diskriminacijo;

380.

poziva države članice, naj obravnavajo naraščanje nasilja v družini v času omejevalnih ukrepov z ozaveščanjem, zagotavljanjem informacij v varnem okolju, odprtjem zavetišč za žrtev, zagotavljanjem virtualnih ali digitalnih rešitev ter nadaljnjim izdajanjem odredb o zaščiti in obravnavanjem sodnih zadev v zvezi z nasiljem v družini med omejitvami gibanja;

381.

poziva Komisijo, naj pripravi smernice za izredne zdravstvene razmere v zvezi s temeljnimi pravicami otrok, mladih in družin, vključno s smernicami za lažji dostop do prostorov na prostem glede na epidemiološke razmere;

382.

poziva Komisijo in države članice, naj predlagajo konkretne ukrepe za podporo in zaščito marginaliziranih ljudi in skupnosti, manjšin in prikrajšanih ljudi v času krize, tako na socialno-ekonomski ravni kot v smislu družbenega in kulturnega vključevanja;

383.

poudarja težave, ki so jih imele med pandemijo osebe LGBTIQA+, zlasti transspolne osebe, pri dostopu do zdravstvene oskrbe, in poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo mehanizme za boj proti temu med morebitno prihodnjo zdravstveno ali drugo krizo; opozarja Komisijo in države članice, da lahko mavrične družine v izrednih ali kriznih razmerah potrebujejo posebno zaščito, zlasti v državah članicah, v katerih je njihov pravni status nejasen;

384.

opozarja na potrebo po večji solidarnost med državami članicami, zlasti v času krize; obžaluje blokado osnovnega blaga, zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme v najbolj občutljivih fazah krize; poziva Komisijo, naj v prihodnje spodbuja večjo solidarnost in predlaga ustrezne ukrepe za sankcioniranje držav članic, ki so odgovorne za te enostranske pobude;

385.

poudarja, da morajo države članice možnost začasne ponovne uvedbe kontrole na notranjih mejah uporabljati kot povsem zadnjo možnost v izrednih razmerah, kot je resna grožnja za javno politiko ali notranjo varnost, in spoštovati načelo sorazmernosti;

386.

poziva države članice, naj razmislijo o naknadnem pregledu pripravljenosti nacionalnih pravnih ureditev na ukrepe, ki so bili potrebni zaradi pandemije, da bi povečale svojo pripravljenost in okrepile pravni okvir za prihodnje krize;

387.

poudarja, da morajo države članice zagotoviti demokratični nadzor tudi v kriznih in izrednih razmerah; poudarja pomen sistema zavor in ravnovesij ter potrebo po zagotavljanju preglednosti javnega odločanja, pa tudi vključevanja in obveščanja državljanov na dostopen in razumljiv način; opozarja, da so vsi ti dejavniki ključni za vzpostavitev zaupanja v javne institucije in organe ter da je zaupanje eden od temeljev odpornih demokratičnih družb;

388.

poziva Komisijo in države članice, naj poiščejo ustrezne zakonodajne rešitve, na primer evropski okvir z minimalnimi merili, da bi zagotovili dostojanstvo in ustrezno obravnavo institucionaliziranih oseb med pandemijo;

389.

poziva EU in države članice, naj vzpostavijo mehanizme, ki bodo na voljo v kriznih razmerah za preprečevanje vseh vrst nasilja na podlagi spola in boj proti njim, vključno s trgovino z ljudmi, prostitucijo, spolnim izkoriščanjem in posilstvom; priporoča pripravo protokola EU za zaščito žrtev nasilja na podlagi spola v kriznih in izrednih razmerah ter opredelitev tega protokola kot „bistvene storitve“ v državah članicah;

3. Socialne in ekonomske posledice

(a) Učinki ukrepov zaradi covida-19, tudi ukrepov zapore, na delavce, podjetja in potrošnike

390.

ugotavlja, da je bil šok, ki ga je pandemija povzročila na trgih dela v letu 2020, močan in da je okrevanje sicer na splošno potekalo hitro, vendar neenako med državami članicami; ugotavlja, da so k okrevanju pripomogli politični posegi in znatna javna podpora na nacionalni ravni in ravni EU; opozarja, da so se države članice s težkimi razmerami zaradi pandemije covida-19 spoprijemale z različnimi ukrepi, zato so tudi posledice pandemije za delovanje podjetij in trg dela različne; ugotavlja, da se je splošna zaposlenost v EU na raven pred krizo dvignila v dveh letih (po svetovni finančni krizi je trajalo skoraj osem let), vendar poudarja, da odziv EU in držav članic na splošno še ni bil zadosten, da bi se stanje vrnilo na raven pred pandemijo, kriza, ki je sledila, pa je razmere v EU še poslabšala;

391.

poudarja močan, splošen in razširjen socialno-ekonomski učinek pandemije na evropske družbe, ki je povzročil veliko stisko in močan pritisk na delavce; poudarja, da je bil pretres na trgu dela dramatičen, zlasti za slabo plačana delovna mesta, nizkokvalificirane delavce ter na splošno marginalizirane ljudi in skupnosti, in obžaluje, da so se obstoječe gospodarske razlike v EU zaradi pandemije še povečale;

392.

ugotavlja, da je med pandemijo prišlo do izgube delovnih mest predvsem na slabo plačanih delovnih mestih in pri netipičnih oblikah zaposlitve, ter da je bilo zaradi tega po statističnih podatkih prizadetih več žensk kot moških (53), okrevanje zaposlenosti v letu 2021 pa je bilo posledica rasti na dobro plačanih delovnih mestih in v dobro plačanih poklicih (54); poudarja, da je pandemija nesorazmerno prizadela nekatere kategorije delavcev, kot so samozaposleni, delavci v sektorjih, v katerih prevladujejo ženske, platformni delavci, samostojni delavci, pogodbeni delavci, vključno s podizvajalci, sezonski in začasni delavci, čezmejni delavci ter delavci v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, pa tudi v turizmu, gostinstvu in maloprodaji; ugotavlja, da se je plačna vrzel v EU zaradi pandemije povečala, socialno-ekonomske razlike pa poglobile;

393.

poudarja, da je kriza močno prizadela mlade, saj je vplivala na njihove zaposlitvene možnosti in ovirala njihovo izobraževanje;

394.

ugotavlja, da je do porasta brezposelnosti med mladimi prišlo zaradi prevelike zastopanosti mladih v prekarnih zaposlitvah, kot so zaposlitve za krajši delovni čas, za določen čas ali delo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela; poudarja, da mnogi mladi niso imeli dostopa do sistemov minimalnega dohodka v državah EU;

395.

poudarja, da je približno 90 % MSP poročalo, da so v prvih mesecih pandemije utrpela ekonomske posledice, pri čemer so bile najbolj prizadete storitvene dejavnosti, v katerih se je promet zmanjšal za 60 % do 70 %; ugotavlja, da je sledil živilski sektor, kjer je bilo zmanjšanje med 10 % in 15 %; opozarja, da je 30 % vseh MSP poročalo, da se je njihov promet zmanjšal za najmanj 80 %, in da je bil najbolj prizadet gostinski sektor EU, saj je bilo v tem sektorju med četrtim četrtletjem 2019 in četrtim četrtletjem 2020 izgubljenih več kot 1,6 milijona delovnih mest;

396.

poudarja, da je bila večina držav odvisna od turizma (55) in v nekaterih so omejitve gibanja med pandemijo zaradi zahtevnejših epidemioloških razmer in že obstoječih socialno-ekonomskih okoliščin, vključno s tem, da je bil turizem med glavnimi viri gospodarske dejavnosti, povzročile veliko večji šok za BDP kot v drugih; ugotavlja, da se je z izgubo delovnih mest v sektorju gostinstva in turizma poslabšalo že prej obstoječe pomanjkanje kvalificirane ali ustrezne delovne sile, zato je še težje obdržati nadarjene delavce;

397.

pozdravlja prizadevanja držav članic za pomoč MSP s programi, kot so jamstva za posojila ali izredne subvencije v času krize; vendar obžaluje, da so bile takšne razlike med nacionalnimi gospodarskimi odzivi na pandemijo v smislu obsega in oblike zagotovljene pomoči, zlasti za MSP, pri čemer se zaveda, da so socialno-ekonomske razmere v državah članicah različne; ugotavlja, da so MSP v vseh evropskih državah uporabljala shemo kratkoročne brezposelnosti za zaščito svojih delavcev in podjetij ter da so države članice uvedle tudi subvencije za kritje izgube dohodka samozaposlenih delavcev; pozdravlja delo, s katerim je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) podpirala zaščito zdravja pri delu med krizo;

398.

poudarja, da je bilo v posebnem poročilu Mednarodne organizacije dela o vplivu na zaposlovanje mladih ugotovljeno, da je bil trg dela mladih med pandemijo v trikrat slabšem položaju kot trg dela odraslih;

399.

opozarja, da so posledice pandemije še vedno vidne na trgu dela in da so dolgotrajna zaprtja in omejitve vplivali na veliko večino delavcev;

400.

poudarja, da je covid-19 izjemno močno vplival na zdravstvene delavce, tako neposredno v smislu zdravstvenih tveganj, okužb in smrti kot tudi posredno na njihove delovne pogoje, delovni čas, pritisk in stres; opozarja, da se je zaradi pandemije povečal pritisk na zdravstvene delavce, ki so morali delati nadure in so bili izpostavljeni neprimerljivim fizičnim in psihičnim pritiskom; poudarja, da med krizo njihova pravica do dela v varnem in zaščitenem okolju ni bila upoštevana; priznava vpliv covida-19 na sektor socialnega varstva in zdravstvenega varstva, zlasti v smislu financiranja, osebja in drugih virov;

401.

ugotavlja, da je pandemija covida-19 negativno vplivala na duševno zdravje podjetnikov in delavcev, ki so se spoprijemali s pritiskom v zvezi z ohranitvijo delovnih mest oziroma preživetjem podjetja; poudarja pomembno vlogo konstruktivnega socialnega dialoga in kolektivnih pogajanj pri blaženju negativnih učinkov pandemije in doseganju soglasja o ciljno usmerjenih ukrepih za zaščito delavcev in podjetij, ki jih je kriza najbolj prizadela;

(b) Instrumenti financiranja v EU (program EU za zdravje, program Obzorje Evropa, mehanizem na področju civilne zaščite, kohezijski skladi, sklad za okrevanje itd.)

402.

ugotavlja, da se je EU hitro odzvala na gospodarsko recesijo, ki jo je povzročila pandemija, in omilila pravila o državni pomoči, začasno opustila fiskalna pravila, uvedla evropski instrument za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE) in instrument za okrevanje NextGenerationEU ter financirala skupno nabavo cepiv; priznava, da so lahko države članice zaradi ukrepov monetarnih in političnih organov EU brez težav porabljale sredstva in si jih izposojale; priznava različne učinke pandemije na BDP držav članic, saj se nekatere države in otoške regije soočajo z večjimi pretresi zaradi dejavnikov, kot so slabše epidemiološke razmere, ki vodijo k strožjim omejitvam gibanja, in različne že obstoječe socialno-ekonomske strukture;

403.

pozdravlja prizadevanja EU za hitro uvedbo začasnih ekonomskih ukrepov, kot so izredni program Evropske centralne banke za nakup vrednostnih papirjev ob pandemiji, sprožitev splošne izhodne klavzule v paktu za stabilnost in rast ter sprejetje izrednega okvira državne pomoči, ki ga je sprejela Komisija, da bi pomagala državam članicam in podjetjem; opozarja, da so države članice zaradi ukrepov monetarnih in političnih organov EU lahko brez težav porabljale sredstva in si jih izposojale;

404.

odobrava mehanizme in instrumente, ki so sledili z razvojem instrumenta SURE, mehanizma za okrevanje in odpornost ter instrumenta NextGenerationEU, za katere je EU namenila 800 milijard EUR za nepovratna sredstva in posojila; poudarja, da sta bila mehanizem za okrevanje in odpornost ter SURE ključna za zmanjševanje ekonomskega in socialnega vpliva pandemije in ohranjanje zaposlitve naših državljanov; vendar priznava potrebo po dolgoročnem prehodu na strukturne ukrepe finančne podpore, zlasti pa pomen pomoči brezposelnim delavcem, kot je instrument SURE, ki se bo še naprej uporabljal v času sedanjih izrednih razmer in bo še naprej temeljil na posojilih ter se bo hitro aktiviral v primeru novih zunanjih finančnih ali gospodarskih pretresov;

405.

poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo instrument SURE še naprej podpiral sheme skrajšanega delovnega časa, dohodke delavcev in delavce, ki bi bili začasno odpuščeni zaradi trenutnih izrednih razmer in njihovih posledic;

406.

spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo potencial mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s posojili, da bi ublažile posledice pandemije in se pripravile na izzive prihodnosti; poudarja, da je odlašanje držav članic z odobritvijo nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost resno vplivalo na sposobnost lokalnih in regionalnih oblasti za primerno obravnavo učinkov pandemije na njihove skupnosti, podjetja in državljane ter je morda povzročilo dolgoročno poslabšanje lokalnih in regionalnih gospodarskih razmer; z ozirom na prihodnje krize opozarja, da je treba izvesti reforme, dogovorjene v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, da bi zagotovili hitrejšo in učinkovito uporabo sredstev instrumenta NextGenerationEU, kar bi državam članicam omogočilo, da ponovno vzpostavijo enake konkurenčne pogoje, ki so bistveni za podporo okrevanju regij in občin EU, ki se spopadajo z gospodarsko negotovostjo;

407.

je prepričan, da se pri oblikovanju in uresničevanju sklada mehanizma za okrevanje in odpornost pojavljajo vprašanja glede transparentnosti, tudi v zvezi s pomanjkanjem jasnih obveznosti glede objave podatkov o podrobni porabi prejetih sredstev in odsotnostjo standardov o izmenjavi podatkov, kar pomeni resno tveganje korupcije; priporoča, naj si države članice bolj prizadevajo za izmenjavo podatkov o svojih nacionalnih načrtih za okrevanje ter optimizacijo nacionalnih mehanizmov za okrevanje in odpornost ob podpori Komisije; pozdravlja uredbo o REPowerEU, v skladu s katero morajo države članice objaviti informacije o 100 največjih upravičencih do sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost; poziva države članice, naj se jasno zavežejo, da bodo objavljale podatke o končnih upravičencih in informacije o namembnosti prejetih sredstev; poudarja, da je treba obravnavati tveganja korupcije in neučinkovite porabe;

408.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti dostopne informacije o posojilih in nepovratnih sredstvih, ki jih podpira 700 milijard EUR vreden mehanizem za okrevanje in odpornost, zlasti informacije držav članic o izpolnjevanju vseh pogojev, povezanih s sredstvi EU, in ukrepe za zagotovitev javnega nadzora nad mejniki, ki so jih dosegle države članice;

409.

ugotavlja, da bi morale naložbe v zeleni prehod in digitalno preobrazbo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prispevati k večji strateški avtonomiji in neodvisnosti Unije, ter da Komisija pričakuje, da bo mehanizem za okrevanje in odpornost močno spodbudil izvajanje industrijske strategije EU in tako prispeval k nadaljnjemu razvoju industrije v EU;

410.

priznava uspeh začasnega okvira za državno pomoč in naložb pri dvigovanju številnih držav članic EU nazaj na predpandemične ravni BDP, ohranjanju delovnih mest in ohranjanju poslovanja podjetij;

411.

poudarja, da je bilo doslej v okviru instrumenta SURE 19 državam članicam dodeljenih 100 milijard EUR finančne pomoči, posojila NextGenerationEU so bila izplačana sedmim državam članicam, dodeljevanje drugim državam članicam pa še poteka;

412.

ugotavlja, da so po vsej Evropi instrumenti ekonomske podpore EU pomagali 31 milijonom ljudi ohraniti delovna mesta in 2,5 milijona podjetjem nadaljevati poslovanje ter da je po zaslugi teh podpornih instrumentov v povezavi z obstoječimi nacionalnimi začasnimi programi v Evropi za 1,5 milijona manj brezposelnih ljudi;

413.

priznava pomembno vlogo nekaterih lokalnih in regionalnih oblasti, ki so varovanje javnega zdravja obravnavale prednostno, hkrati pa uspešno ohranile gospodarsko dejavnost; poziva, naj se prizna vloga družinskih podjetij, ki so pogosto tesno povezana z lokalno skupnostjo, v kateri poslujejo, pri čemer je treba dati prednost ohranjanju zaposlenih med pandemijo ter tako podpreti gospodarsko okrevanje in delavce v prevozu, ki so s stalnimi napori zagotavljali dobavo nujnega blaga in zdravil;

(I) Ženske in dekleta

414.

poudarja, da je imela pandemija covida-19 negativen učinek na enakost spolov; priznava, da ženske še vedno zagotavljajo večino neplačane oskrbe, kot so gospodinjsko delo, otroško varstvo in delo, povezano z otroki; poudarja ključno vlogo in prekomerno zastopanost žensk, ki delajo v poklicih, opredeljenih kot „nujni“, kot so sektor socialnega varstva, oskrbe, čiščenja, izobraževanja, zdravstva in trgovine na drobno, ki so med krizo zaradi covida-19 ohranili delovanje naših družb, ter da je pandemija izpostavila in poglobila obstoječe neenakosti in strukturne izzive, s katerimi se soočajo ženske in dekleta v vsej svoji raznolikosti, zlasti tiste, ki jim grozi presečna diskriminacija;

415.

ugotavlja, da je bilo opaziti večji negativen ekonomski vpliv na ženske kot na moške ter da je v nekaterih sektorjih participacija žensk na trgu dela stagnirala ali se zmanjšala in to bi lahko močno vplivalo na pokojnine žensk, saj bi dodatno obremenilo že tako veliko pokojninsko vrzel ter povečalo tveganje revščine in ekonomske odvisnosti;

416.

priznava, da je bilo leta 2020 izgubljenih 3,6 % zaposlitev žensk v primerjavi z 2,9 % zaposlitev moških, pri čemer je bila največja izguba v obeh Amerikah, sledile pa so azijsko-pacifiška regija, Evropa in Srednja Azija ter Afrika; ugotavlja, da je bilo leta 2021 še vedno 20 milijonov manj zaposlenih žensk kot pred pandemijo in 10 milijonov manj moških; poudarja, da so imele ženske večje težave pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja ter da bodo dolgoročni učinki te krize najverjetneje resno vplivali na ženske zaradi spolno ukalupljene družbene vloge pri oskrbi; ugotavlja, da so ženske prevladovale v najbolj prizadetih sektorjih, kot so gostinstvo in živilske storitve, proizvodnja, oskrba in uradno zdravstvo; ocenjuje, da so bili izvajalci zdravstvene oskrbe v središču pandemije; poudarja, da je velik delež oskrbovalcev žensk, ki so neenakopravno plačane;

417.

ugotavlja, da so se med pandemijo covida-19 skrčile storitve oskrbe, povečalo pa se je neplačano skrbstveno delo, ki ga opravljajo ženske – med drugim so prevzele vlogo glavnih negovalk ranljivih in bolnih v svojih družinah ter breme dejavnosti, povezanih s šolanjem na domu, vse to pa so morale uskladiti s svojimi poklicnimi nalogami; poudarja, da so se s tem obudile in okrepile neenakosti med spoloma, obenem pa se je odvrnila pozornost od številnih strukturnih težav, zakoreninjenih v evropskem sistemu socialnega varstva, kot so nezadostno financirane ustanove za oskrbo in sistemi zdravstvenega varstva ali nezadostne naložbe; ugotavlja, da se je zaradi tega zelo povečala ekonomska odvisnost žensk; poudarja, da je treba ta diskriminatorni vidik spola upoštevati pri oblikovanju strategij in politik oskrbe; poziva Komisijo, naj pripravi strategijo oskrbe, s katero bo obravnavala neplačano delo v sektorju oskrbe; ugotavlja, da so bile zaradi preobremenjenih nacionalnih zdravstvenih sistemov okrnjene zdravstvene storitve za ženske – veliko manj je bilo presejalnih pregledov za odkrivanje raka in cepljenj, motena je bila tudi poporodna in predporodna oskrba;

418.

poudarja, da je zlasti Unicef ugotovil, da pandemija covida-19 povečuje tveganje pohabljanja ženskih spolnih organov, OZN pa napoveduje, da bosta v naslednjem desetletju tej praksi podvržena dodatna dva milijona deklet; OZN navaja tudi, da je covid-19 nesorazmerno prizadel dekleta in ženske, kar imenuje „pandemija v senci“, saj je bilo ovirano odpravljanje vseh škodljivih običajev, vključno s pohabljanjem ženskih spolnih organov, zlasti v Afriki;

(II) MLADI IN OTROCI

419.

poudarja, da omejevalni ukrepi v državah članicah niso vplivali le na izobraževanje in zaposlovanje mladih, temveč tudi na njihovo duševno zdravje in socialni kapital; je zaskrbljen zaradi dejstva, da obstajajo trdni dokazi o porastu težav z duševnim zdravjem, anksioznosti, simptomov, povezanih z depresijo, in samomorilnega vedenja; poudarja, da so dolgoročne posledice pandemije za duševno zdravje verjetno bolj prizadele ranljive mlade in tiste iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ali marginaliziranih skupnosti ter da so še poglobile druge težave; ugotavlja, da so omejitve gibanja in posledično pomanjkanje telesne vadbe vplivale na zdravje in dobro počutje ljudi ter da so se vse te težave še posebej pokazale v ranljivih rizičnih skupinah;

420.

ugotavlja, da mladi, ki so se nahajali v ranljivem položaju, zaradi zaprtij niso mogli dostopati do storitev na področju duševnega zdravja in si jih privoščiti; poziva države članice, naj spodbujajo medsektorske naložbe za odpravljanje duševnih motenj med otroki in mladino;

421.

ugotavlja, da je zaprtje šol zaradi pandemije covida-19 prizadelo skoraj 1,6 milijarde otrok po vsem svetu (56) in da ocene kažejo, da utegne zaradi pandemije šolanje opustiti najmanj 24 milijonov šolarjev; je zaskrbljen, ker je pandemija covida-19 zaostrila socialno-ekonomske težave, s katerimi se spopadajo mladi, in ker je kombinacija izgube delovnih mest ter neplačanega ali slabo plačanega dela povečala tveganje revščine med mladimi; je zaskrbljen, ker so se zaradi pandemije covida-19 številni mladi znašli v ranljivem in prekarnem položaju, ki jim onemogoča zadovoljitev osnovnih potreb;

422.

ugotavlja, da so bili šolarji deležni slabše kakovosti izobraževanja, saj slabše obvladajo branje, pisanje in matematiko ter slabše razvijajo veščine, kar pušča negativne dolgoročne posledice; opozarja, da je med učenci iz gospodinjstev z nizkimi dohodki in revnih gospodinjstev ta učni primanjkljaj dvakrat večji kot med učenci iz gospodinjstev z višjimi dohodki, tako da se je razlika med otroki iz ranljivih gospodinjstev in otroki iz socialno-ekonomsko odpornih gospodinjstev še povečala;

423.

opozarja na razlike v ukrepih za zajezitev širjenja virusa, s katerimi so se države članice odzvale na različne epidemiološke razmere v posameznih državah članicah, na primer zaprtje šol, ter vpliv, ki ga je to imelo na otroke in učitelje;

424.

poudarja tudi ključno vlogo učiteljev, ki so se prilagodili razmeram in izvajali spletno poučevanje, ter njihov prispevek k psihološki podpori in razvoju otrok in mladih; v zvezi s tem priznava, da je treba spodbujati pismenost učiteljev in vsega izobraževalnega osebja ter mladinskih delavcev na področju duševnega zdravja, da bodo imeli ustrezno znanje za podporo otrokom in sebi v času krize; ugotavlja, da so se morali zaradi zaprtja šol med pandemijo covida-19 učitelji hitreje prilagoditi spletnemu poučevanju in spletnim pripomočkom za podporo izobraževanju;

425.

poudarja, da je digitalizacija omogočila nadaljevanje izobraževalnih dejavnosti med zaprtjem šol, kar je olajšalo učenje, vendar so pomanjkljivosti v razpoložljivosti informacijske in komunikacijske tehnologije za vse otroke, podpornem gradivu, dostopu do digitalnih storitev in drugi izobraževalni infrastrukturi ter vrzeli pri vključevanju razkrile pomanjkljivosti šolskih sistemov; priznava, da so bili otroci iz etničnih manjšin, kot so Romi, otroci z migrantskim ozadjem in invalidni otroci nesorazmerno prizadeti;

426.

poroča, da so socialne neenakosti vedno vplivale na duševno blaginjo otrok, vendar je to po pandemiji postalo resno družbeno vprašanje; ugotavlja, da se je s pandemijo razširila pojavnost nasilja v družini in zlorabe otrok ter da so se poglobile izobrazbene in digitalne ločnice, zlasti za otroke iz prikrajšanih okolij; meni, da je zaprtje šol prav tako otežilo položaj prikrajšanih otrok, ki je tako postal še bolj negotov;

427.

je zaskrbljen, da so otroci in mladi, ki so imeli težave z duševnim zdravjem, med pandemijo prejeli premalo psihološke podpore in da je to vprašanje morda še vedno pereče;

428.

poudarja, da so nevšečnosti zaradi pandemije in zaprtij nesorazmerno bolj prizadele otroke in mlade, ki so invalidi ali imajo motnje avtističnega spektra; poudarja, da so bile med pandemijo številne podporne storitve prekinjene, zato starši in drugi oskrbovalci niso imeli osnovne pomoči;

(d) Vpliv covida-19 na starejše in ranljive oziroma marginalizirane skupine

429.

ugotavlja, da so pandemija in omejitve gibanja, čeprav se jim zaradi skrbi za javno zdravje ni bilo mogoče izogniti, imele katastrofalne posledice za invalide; poudarja, da so bili invalidi pri prejemanju ustreznih informacij o pandemiji in dostopu do zdravstvenega varstva diskriminirani ter da so imeli težave pri nabavi osebne zaščitne opreme; ugotavlja, da so imeli invalidi omejen dostop do oskrbe, izobraževanja in rehabilitacijskih storitev (zaradi neenakega dostopa do digitalnih orodij); z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo veliko število smrtnih žrtev med invalidi, ki so bili v ustanovah;

430.

poudarja, da so zaprtja močno prizadela mnoge ljudi, ki so bili že prej marginalizirani ali prikrajšani, s poslabšanjem njihovih socialnih razmer, zmanjšanjem možnosti za zaposlitev ter omejitvijo sodelovanja v družbi in njihovih državljanskih pravic; opozarja, da je pandemija stopnjevala že obstoječe socialno-ekonomske težave in izzive, kar je dodatno zapletlo položaj oseb, ki so že imele težave z zasvojenostjo in duševnim zdravjem, prizadelo pa je tudi družine z nizkimi dohodki, ženske, starejše, otroke, migrante, begunce, osebe LGBTQIA+, brezdomce in invalide; ugotavlja, da potrebe socialno ogroženih skupin med zaprtji niso bile vedno zadovoljene in da je treba izkušnje v zvezi s tem ustrezno obravnavati; opozarja, da storitve oskrbe in socialne storitve, vključno s storitvami oskrbe na domu in nebivalne oskrbe, niso veljale za kritično infrastrukturo in da pri zdravstvenih tveganjih ni bila priznana pomembna vloga socialno-ekonomskih dejavnikov;

431.

ugotavlja, da so posledice izbruha pandemije covida-19 nesorazmerno prizadele najrevnejše, prikrajšane, marginalizirane in nezaščitene ljudi v družbi, vključno z invalidi, osebami z motnjami v duševnem razvoju, osebami s kroničnimi boleznimi, osebami s težavami z duševnim zdravjem in starejšimi oziroma osebami, ki so imele že prej omejen dostop do osnovne higiene ali potrebnega zdravljenja oziroma ga sploh niso imele, ter da so te skupine ljudi zaradi pandemije postale še ranljivejše;

432.

opozarja na tragične posledice covida-19 v ustanovah za dolgotrajno prebivanje v Evropi, saj je bilo v nekaterih državah članicah več kot 50 % smrtnih primerov zaradi covida-19 v domovih za starejše občane; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so bili pacienti domov za nego izključeni iz oskrbe na vrhuncu pandemije, kar je privedlo do izredno visoke stopnje umrljivosti med starejšimi; ugotavlja, da je bil velik delež smrtnih žrtev zaradi covida-19 med starejšimi, in opozarja na zelo težke razmere zaradi nepravočasnega in nezadostnega zdravljenja in oskrbe, v katerih so se znašli številni med njimi v domovih za ostarele in ustanovah za dolgotrajno prebivanje;

433.

navaja, da je pandemija močno prizadela starejše in osebe z demenco, saj so bili izolirani in so imeli manj možnosti za socialne stike, prav tako pa so bile začasno prekinjene njihove vsakodnevne dejavnosti; ugotavlja, da se je med starejšimi in njihovimi oskrbovalci povečalo število znakov depresije in anksioznosti ter da so se povečale finančne težave oskrbovalcev; opozarja, da je to prispevalo k napredovanju simptomov, povezanih z demenco, odrasli z demenco in boleznijo covid-19 pa so imeli resne težave pri prejemanju ustrezne zdravstvene oskrbe in pomoči;

434.

ugotavlja, da je pandemija razkrila pomanjkljivosti v pripravljenosti domov za nego in ustanov za dolgotrajno oskrbo na izredne razmere v javnem zdravju; opozarja na to, da se je veliko domov za nego in ustanov za dolgotrajno oskrbo med pandemijo spopadalo s pomanjkanjem osebne zaščitne opreme, opreme za testiranje in kadra; poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da bodo domovi za nego in njihovi stanovalci imeli dostop do zdravstvenega varstva, vključno z zdravstvenimi napotitvami, zaščitno opremo, materiali, osebjem in strokovnim znanjem, potrebnim za odzivanje na pandemijo; priporoča razširitev rednih inšpekcijskih pregledov s sistemom zunanjih neodvisnih revizij in vzpostavitev posebnih sistemov nadzora v domovih za nego v obdobjih osamitve;

435.

poudarja, da so pandemija in omejevalni ukrepi zaostrili že obstoječe disparitete v debelosti in presnovnem zdravju, pri čemer se je na splošno zvišala prekomerna telesna teža, zlasti pri ženskah, nižje izobraženih in slabše plačanih osebah, prebivalcih v najbolj oddaljenih regijah ter psihiatričnih bolnikih; ugotavlja, da se je pri mnogih kakovost prehrane poslabšala, stopnja telesne dejavnosti pa se je med zaprtjem športnih objektov in igrišč znižala, kar je vodilo v porast sedečega načina življenja;

436.

poziva države članice k razmisleku o vzpostavitvi načrtov obvladovanja izrednih razmer za športno infrastrukturo, s katerimi bi preprečile obratovalne omejitve zaradi nepredvidenih dogodkov, kot je pandemija, pa tudi o izvajanju varnostnih in zaščitnih smernic za zagotavljanje varnosti uporabnikov športne infrastrukture;

437.

opozarja, da so se brezdomci težko zaščitili pred okužbami, kar je povečalo tveganje za njihovo umrljivost, zavetišča pa zaradi manjšega števila delavcev in prostovoljcev niso ustrezno delovala, prav tako pa ni bilo primernega začetnega usmerjanja in finančne podpore za podporne storitve;

438.

poudarja, da je pri odzivanju na izredne zdravstvene razmere treba imeti pristop, ki temelji na človekovih pravicah, in zagotoviti varnost ranljivih in marginaliziranih skupin z zagotavljanjem njihovega dostopa do zdravstvenega varstva in brez omejevanja njihove svobode gibanja, v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah;

439.

poziva Komisijo in države članice, naj za bolnike med pandemijami in zdravstvenimi krizami zagotovijo celovito in večdisciplinarno paliativno oskrbo; poziva, naj se na ravni Unije izboljša praksa na področju paliativne oskrbe na domu in v bolnišnicah; spodbuja države članice, naj čim bolj povečajo število paliativnih enot v posamezni regiji in zagotovijo zadostno in trajnostno financiranje ter dobro usposobljene človeške vire;

(e) Covid-19 ter vzpon digitalnih tehnologij za podjetja in delavce: tveganja in priložnosti

440.

ugotavlja, da se je EU med pandemijo usmerila v nove oblike digitalizacije in prožnega dela; poudarja, da je lahko ustrezna uporaba digitalnih orodij koristna za delodajalce in delavce, saj omogoča večjo svobodo, neodvisnost in prožnost za boljšo organizacijo delovnega časa in delovnih nalog, skrajšanje časa, porabljenega za potovanje na delo, zmanjšanje emisij ter lažje obvladovanje osebnih in družinskih obveznosti, kar omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; meni, da se potrebe delavcev zelo razlikujejo, zato izpostavlja pomen oblikovanja jasnega okvira, s katerim se hkrati spodbuja osebna prožnost in varujejo pravice delavcev;

441.

poudarja, da digitalizacija dela ne bi smela povzročiti poslabšanja pravic delavcev ali delovnih pogojev; priznava, da lahko digitalizacija v svetu dela negativno vpliva na delovne pogoje, na primer kadar morajo delavci delati dlje ali morajo biti na voljo zunaj delovnega časa; zato poudarja pomen pravice do odklopa; meni, da se potrebe delavcev zelo razlikujejo, ter izpostavlja pomen oblikovanja jasnega okvira, s katerim se hkrati spodbuja osebna prožnost in varujejo pravice delavcev; opozarja, da je pri ženskah zaradi njihovih obveznosti oskrbe večja verjetnost, da bodo delale na daljavo, zato je evropski okvir za delo na daljavo, ki upošteva vidik spola, izjemnega pomena; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za določitev standardov za pogoje dela na daljavo po vsej Evropski uniji, s katerimi bi se zagotovili pravični in primerni pogoji dela in zaposlovanja v digitalnem gospodarstvu, hkrati pa ugotavlja, da delovni pogoji ostajajo v nacionalni pristojnosti;

442.

ugotavlja, da digitalizacija v svetu dela pomeni tudi tveganje v smislu upravljanja in pravice do zasebnosti; poudarja, da se je treba o spremembah delovnih pogojev vedno pogajati s sindikati in predstavniki delavcev, da bi dosegli sporazumno odločitev; v zvezi s tem pozdravlja dogovor socialnih partnerjev o vključitvi pogajanj o zakonsko zavezujočih ukrepih za ureditev dela na daljavo in vključitvi pravice do odklopa v njihov delovni program socialnega dialoga za obdobje 2022–2024;

443.

opozarja, da je pri ženskah zaradi njihovih obveznosti oskrbe večja verjetnost, da bodo delale na daljavo; poziva k sprejetju evropskega okvira za delo na daljavo, ki bo upošteval vidik spola in bo obravnaval tudi vloge spolov z ozirom na prihodnje krize, z jasnim poudarkom na usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja; poziva, naj se delo na daljavo med prihodnjimi pandemijami izvaja ob spoštovanju načela enakosti spolov in v skladu z načelom soodgovornosti;

444.

poudarja, da je ustrezna uporaba digitalnih orodij pri nekaterih poklicih omogočila, da več ljudi najde delo.

(f) Zaključki

(I) PODJETJA IN DELAVCI

445.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito evropskega socialnega tržnega gospodarstva, ki bo odporno in se bo hitro odzivalo na krize ter negovalo resnično prijazno okolje za podjetja, z večjim dostopom do kapitala, z bolj poenostavljenimi postopki in z manj birokracije za evropska podjetja, posebno MSP, kar jim bo omogočilo hiter odziv, nadaljevanje poslovnih inovacij in spodbujanje podjetništva, hkrati pa naj varujejo in uveljavljajo pravice delavcev znotraj meja EU;

446.

poudarja, da bi morala podjetja v turističnem sektorju izkoristiti dodatno usposabljanje in razvoj, digitalizacijo in bolj trajnostni poslovni model, da bi bila odpornejša in bolje pripravljena v primeru nove zdravstvene ali druge krize; poudarja, da so organizatorji potovanj, prevozniki in posredniki za spletne rezervacije med pandemijo močno kršili pravice potnikov in potrošnikov;

447.

poudarja, da je treba povečati podporo socialnim politikam in varnostnim mrežam držav članic v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic in smernicami za zaposlovanje, tako da nihče ni prezrt; poudarja, da je treba doseči enake in učinkovite možnosti za ustrezno socialno zaščito in s tem zagotoviti tudi enakopravno, pravično in visokokakovostno zdravstveno varstvo, narediti več za višjo stopnjo kakovostne zaposlenosti in hkrati zmanjšati neenakosti in razlike med spoloma glede plač in prejemkov ter še bolj poglobiti socialni dialog, ob tem pa premostiti digitalno vrzel in se boriti proti prekarnemu ali neprijavljenemu delu v sektorju oskrbe;

448.

poziva k odpornejšemu trgu dela s poglobljenim socialnim dialogom in socialnimi partnerji, ki bi lahko sodelovali v organih za krizno upravljanje politik na visoki ravni; poudarja, da so potrebni bolj enaki in pravičnejši delovni pogoji za vse delavce po vsej EU, vključno z najbolj ranljivimi in zlasti v času krize;

449.

poziva Komisijo in države članice, naj ob prihodnjih pandemijah podprejo, povečajo in zaščitijo enotni trg, zlasti prost pretok (ljudi, blaga in storitev), vendar vseeno upoštevajo vprašanja javnega zdravja in epidemiološko situacijo, zmanjšajo breme dokumentacije in zakonodaje ter na ta način ohranijo celovitost enotnega trga; poudarja, da je treba med državami članicami harmonizirati pravila in smernice o potovanju in odkrivanju bolezni, da bi upoštevali potrebe za mikro-, malih in srednjih podjetij; želi spomniti, da je prosti pretok blaga bistven za dobro delujoče vrednostne verige, zlasti za cepiva in druge zdravstvene protiukrepe;

450.

poudarja, da se z evropskim instrumentom za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), tako kot z drugimi podobnimi programi v obliki enkratnih ukrepov gospodarske in socialne solidarnosti v Evropi, ohranjajo delovna mesta, hkrati pa poudarja, da morajo taki programi temeljiti na posojilih in se aktivirati le v primeru hudih zunanjih finančnih ali gospodarskih pretresov;

451.

ugotavlja, da je Komisija priporočila, naj države članice med pandemijo v nekaterih sektorjih priznajo covid-19 kot poklicno bolezen;

452.

navaja, da je imela EU med pandemijo nekaj začetnih težav, a je hitro nadoknadila zamujeno z več ključnimi pobudami glede sodelovanja; ugotavlja, da je bil z vzpostavitvijo zelenih koridorjev omogočen prost pretok blaga in ključnega zdravstvenega osebja; opozarja, da je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) odigrala pomembno vlogo pri zagotavljanju smernic in informacij podjetjem o preventivnih ukrepih za covid-19, medtem ko je EU z digitalnim covidnim potrdilom EU s kodo QR pokazala, da je sposobna ustvariti skupno digitalno potrdilo, ki koristi upravam, podjetjem in javnosti;

453.

priporoča, da je treba omejitve gibanja ali druge drastične varnostne ukrepe sprejemati v dialogu z lokalnimi in regionalnimi oblastmi, gospodarskimi in socialnimi partnerji ter organizacijami civilne družbe v skladu z nacionalnim pravom in prakso v vseh različnih fazah razvoja izrednih razmer, hkrati pa spoštovati dolžnost in pristojnost javnih organov, da sprejmejo ukrepe za zaščito zdravja in varnosti prebivalcev; poudarja, da bi morali biti ukrepi omejeni na to, kar je potrebno in sorazmerno;

454.

poudarja, da so države članice EU prepoznale ključno vlogo, ki jo imajo mala in srednja podjetja v njihovem gospodarstvu, in izvajale različne ukrepe za izboljšanje njihovega položaja med pandemijo; ugotavlja, da je treba še izboljšati ukrepe za ohranitev delovnih mest v malih in srednjih podjetjih, kjer je to mogoče, s podpornimi shemami, ustrezno dohodkovno podporo, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem delavcev ter s podporo najbolj prizadetim sektorjem samozaposlenih, dopolnjeno z izobraževanjem in vseživljenjskim učenjem;

455.

poziva države članice, naj v celoti izkoristijo financiranje iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki temelji na konceptu boljše obnove, s pravočasnim in učinkovitim črpanjem sredstev, da bi povečale socialne naložbe, pospešile raziskave in inovacije ter zagnale gospodarstvo z ambicioznimi reformami in naložbami, ki se osredotočajo zlasti na zeleni in digitalni prehod, da bo EU postala socialno odpornejša; glede na demografske spremembe tudi meni, da bi utrditev naših javnih sistemov zdravstvenega varstva in odprava neenakosti na področju zdravja morali biti tretji steber tega prehoda;

456.

je prepričan, da bi si morala EU na področju gospodarstva prizadevati za solidarnost in usklajevanje med državami članicami, kar bi izboljšalo konkurenčnost EU ob uresničevanju socialnih in podnebnih ciljev in preprečilo razdrobljenost enotnega trga;

457.

priporoča, da se podpora socialnemu in zdravstvenemu sektorju v prihodnje vključi v priprave na pandemije; poziva države članice, naj razvijejo načrte za pripravljenost na zdravstvene krize in nacionalne strategije za zdravje in varnost pri delu ob posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki; poudarja, da je treba uvesti učinkovite mehanizme za usklajevanje teh načrtov na ravni EU ob upoštevanju mnenja Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu (ACSH) glede varnosti in zdravja med pandemijami; meni, da bi morali v načrte za varnost in zdravje pri delu v prihodnjih zdravstvenih krizah vključiti zaščito in spodbujanje duševnega zdravja;

458.

poudarja, da so potrebni posebni ukrepi in politike na ravni EU in na nacionalni ravni za zaščito in podporo zdravstvenih in drugih ključnih delavcev, tudi z zadostnimi viri;

(II) ŽENSKE

459.

poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti nasilju nad ženskami zaradi spola v vseh njegovih oblikah in povsod, kjer se pojavi, bodisi doma, na ulici ali na delovnem mestu; pozdravlja predlog Komisije za direktivo o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, a poziva k izboljšavam njene vsebine, da bi vsem žrtvam, zlasti pa tistim, ki so izpostavljene večplastni diskriminaciji, omogočili boljšo zaščito;

460.

poziva k ponovni oceni in ovrednotenju dela, ki ga v večji meri opravljajo ženske, ter k razvoju in uporabi medsektorskih orodij za ocenjevanje delovnih mest, ki so nevtralna glede na spol, da bi bolje ovrednotili in pravičneje nagrajevali delo, ki ga opravljajo predvsem ženske, in jim zagotovili enako plačilo za enako delo oziroma delo enake vrednosti;

461.

predlaga, da se spodbuja razvoj digitalnih rešitev za lažjo in varnejšo podporo; poziva k sprejetju instrumentov ekonomske, socialne in finančne podpore za ženske, ki se ločijo od partnerja zaradi nasilja in ostanejo brez finančnih virov; priporoča, da se pomoč žrtvam nasilja zaradi spola v prihodnosti opredeli kot bistvena storitev;

462.

meni, da je potrebno tesnejše sodelovanje med državami in decentralizacija oskrbe, da bi lažje dosegli izolirano prebivalstvo; je prepričan, da morajo biti lokalne skupnosti in vloga žensk ter nadaljnje povečanje enakosti spolov v središču rešitev; ocenjuje, da je spodbujanje inovacij in digitalizacije v zdravstvenih storitvah, zlasti na območjih, kjer zdravstvena oskrba pomanjkljiva, nezadostna ali zaostaja, bistveno, saj je odvisna od strokovnega znanja organizacij civilne družbe (57);

463.

poziva Komisijo, naj usklajeno inkriminira vse oblike spolnega izkoriščanja, da bi vsem ženskam v EU, ne glede na to, kje živijo, nudila podobno raven zaščite; podpira, da se v direktivo vključita opredelitev spolnega nasilja, ki je širša od opredelitve posilstva, in opredelitev spolnega nadlegovanja v skladu z obstoječimi protidiskriminacijskimi direktivami EU in standardi Istanbulske konvencije;

464.

poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo za vključitev vidika spola v politiko EU in v nacionalne načrte okrevanja; poudarja, da je vključevanje načela enakosti spolov v kriznih razmerah nujno, da se priznajo in upoštevajo razlike v izkušnjah, s katerimi se srečujejo ženske in moški;

465.

poudarja, kako pomembno je usposabljanje zaposlenih, da bi razumeli in znali učinkovito vključiti načelo enakosti spolov ter pripraviti proračun ob upoštevanju vidika spola; poudarja, da bi moralo biti vključevanje načela enakosti spolov tudi del politik za uravnoteženo zastopanost spolov v izobraževanju na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, pa tudi v raziskavah in inovacijah; je zaskrbljen zaradi velikega deleža delavcev, ki prejemajo minimalno ali celo nižjo plačo, med oskrbovalci, ki so večinoma ženske, in meni, da bi bilo treba enakost spolov v oskrbi in socialnih storitvah, pa tudi nasploh na trgu dela, spodbujati z ukrepi na ravni EU;

(III) MLADI IN OTROCI

466.

poziva EU in države članice, naj pozorno spremljajo, ali se s sredstvi mehanizma za okrevanje in odpornost podpirajo ukrepi za otroke, mlade in mlade družine; meni, da bi bilo treba vlagati v izravnalne politike s poudarkom na posameznikih z nizkim socialno-ekonomskim statusom in otrocih iz prikrajšanih skupin, programe za odpravo težav pri učenju in spopadanje z njimi, izobraževanje na podlagi dokazov, prilagajanje učnih programov, med drugim zelenemu in digitalnemu prehodu, ter naložbe v tehnologijo, šolsko infrastrukturo in strokovno izpopolnjevanje učiteljev; je prepričan, da je treba za raziskave, izobraževanje in kulturo nameniti več sredstev EU v skladu s strategijo EU o otrokovih pravicah in evropskim jamstvom za otroke; meni, da bi bilo treba s slednjim odpraviti najhujše posledice revščine otrok, ki jo je povzročila pandemija covida-19 in ki se je še povečala zaradi visokih življenjskih stroškov;

467.

poziva Komisijo, naj zbere več informacij o vplivu pandemije na otrokove pravice, kot je pravica do zdravja, posledicah za psihosocialni razvoj zaradi socialne osamitve med karanteno, opolnomočenju otrok glede njihovih pravic ter o vključitvi izrednih ukrepov v zvezi z otroki v politiko in zakonodajo; v zvezi s tem poziva EU in države članice, naj namenijo primerna sredstva za pridobitev in analizo teh podatkov;

468.

poziva EU in države članice, naj v zvezi s tem povečajo financiranje raziskav EU na področju otrok in mladih nasploh, pa tudi zbiranje podatkov o njih; poudarja, da se je treba po pandemiji osredotočiti na izboljšanje duševnega zdravja mladih in otrok, tudi z ukrepi na ravni EU, in sicer tako da se sprejme strategija EU o duševnem zdravju;

469.

poziva države članice, naj pripravijo jasne akcijske načrte za šole, da bi se spopadle z učinki pandemije na izobraževanje in učne rezultate; priporoča, da v prihodnjih zdravstvenih krizah šole in druge izobraževalne ustanove ostanejo odprte, če to dopušča epidemiološka situacija, pri čemer je treba skrbeti za zdravje in varnost učencev in učiteljev ter predvsem javno zdravje; poziva, naj bo izobraževalna politika, pa tudi kolektivno in individualno otroško varstvo, del strategije odzivanja na izredne razmere;

470.

opozarja, da je prehod na e-učenje med pandemijo covida-19 prinesel številne izzive za učence, učitelje in izobraževalne ustanove, predvsem zaradi neenakega dostopa do tehnologije in internetne povezljivosti, še posebej za študente iz družin z nizkimi dohodki ali tiste s podeželja, kar je povzročilo razlike v izobraževalnih možnostih; poudarja, da e-učenje lahko dopolni tradicionalno izobraževanje v živo; poudarja, da bi si bilo treba prizadevati za razširitev digitalne pismenosti na vseh ravneh družbe, da bi omogočili pravilno uporabo digitalnih orodij in infrastrukture, in da bi bilo treba podpirati in nenehno razvijati digitalizacijo šol; meni, da bi bilo treba v primerih, ko se ugotovijo težave, ponuditi prožne rešitve, kjer je to mogoče;

471.

poziva države članice, naj digitalno pismenost vključijo v učne načrte vseh izobraževalnih ustanov ter zagotovijo potrebno usposabljanje in opremo za učitelje in izobraževalce; ponovno poudarja, da se v jamstvu za otroke priporoča, naj države članice vsem šoloobveznim otrokom zagotovijo dostop do digitalne naprave, elektrike in dobre internetne povezave v njihovih domovih; meni, da bi bilo treba uvesti ustrezne ukrepe za opremljanje vseh otrok in mladih s tehnološkimi spretnostmi in znanjem, ki jih potrebujejo za uspeh v digitalni dobi;

472.

poudarja potencial umetnosti in kulture kot ključnega elementa odzivanja na pandemijo, saj lahko umetniške in kulturne organizacije obravnavajo vprašanja dobrega počutja, duševnega zdravja in socialne podpore, tudi za skupine, ki bi bile sicer težko dosegljive; opominja, da sta umetnost in kultura temeljnega pomena za razvoj individualne osebnosti otrok in mladih, pa tudi za njihovo izobraževanje, vključno z njihovim razumevanjem naše družbe, in za njihovo splošno blaginjo; je zaskrbljen nad negativnim vplivom na dostop do umetnosti in kulture zaradi zaprtja kulturnih prizorišč, povezanega s covidom-19; v zvezi s tem poudarja potencial, ki ga imata umetnost in kultura za obravnavanje vprašanj duševnega zdravja in socialne dobrobiti skupin in posameznikov, ki bi ju sicer bilo težko doseči, ter poziva k večji vključenosti sektorja umetnosti in kulture v strategije odzivanja na izredne razmere;

473.

spodbuja države članice, naj ne uporabljajo enotnega pristopa za vse, kadar so potrebni posebni ukrepi, in naj se posvetujejo s strokovnjaki za zdravje in varnost, šolami, učitelji, mladinskimi organizacijami in službami za varstvo mladih, pa tudi s starši, da bi primerno upoštevali potrebe različnih starostnih skupin, ranljivih skupin in mladih s posebnimi potrebami, pa tudi prikrajšanih in marginaliziranih skupin;

474.

priporoča, naj se Unicefove smernice o oceni učinka na pravice otrok uporabljajo pri oblikovanju politike, zakonodaje in izrednih ukrepov, da z njimi ne bi škodovali otrokom;

475.

poziva evropske institucije, naj za vse zakonodajne predloge EU opravijo „preverjanje ustreznosti za mlade“ v skladu s priporočili konference o prihodnosti Evrope;

476.

poziva države članice, naj uvedejo kratkoročne dodatne učne programe, kot so poletne šole ali dodatna mentorstva, da bi zmanjšali učno vrzel in odpravili obstoječe učne pomanjkljivosti, zlasti za otroke iz ranljivih gospodinjstev;

(IV) STAREJŠI IN RANLJIVE OZIROMA MARGINALIZIRANE SKUPINE

477.

pozdravlja zeleno knjigo o staranju, poročilo o vplivu demografskih sprememb in evropsko strategijo oskrbe, kot prvi korak za splošno strategijo EU, ki bo obravnavala staranje prebivalstva v Evropi; poudarja, da morajo EU in države članice sprejeti nujne ukrepe za reševanje potreb starajočega se evropskega prebivalstva v zvezi z zdravjem in oskrbo, vključno z obravnavo nenalezljivih bolezni, s spodbujanjem aktivnega in zdravega staranja v skladu z desetletjem za zdravo staranje Svetovne zdravstvene organizacije;

478.

ugotavlja, da se z naraščanjem možnosti za dolgoživost povečuje tudi pomen z zdravjem povezanega vedenja v vseh starostnih obdobjih, kot je spodbujanje zdravega okolja in življenjskega sloga (tudi v srednjih in starejših letih); zato poziva k raziskavam o zdravi življenjski dobi in ukrepom za boljše preprečevanje nenalezljivih bolezni, pri čemer je treba hkrati zagotavljati izboljšave pri upravljanju in oskrbi nenalezljivih bolezni, zmanjšanje vpliva nalezljivih bolezni, upoštevanje multimorbidnosti in polifarmacije ter k temu, da bi staranje pomenilo prednost in ne oviro;

479.

poziva EU in države članice, naj vlagajo in razvijajo vključujoča spletna orodja ter obravnavajo vprašanje digitalne revščine in digitalno opolnomočijo zlasti starejše in invalide, mlade in ranljive skupine, finančno podprejo spletne zdravstvene in socialne storitve in ustanove ter razvijejo podporne ukrepe za oskrbovalce; poudarja, kako pomembno je izvajanje ukrepov za enak dostop do interneta in digitalne tehnologije v vseh državah članicah in za vse podskupine prebivalstva;

480.

poudarja, da imajo nekatere starejše osebe težave pri uporabi tehnoloških orodij in interakciji z njimi ter da digitalizacija zanje predstavlja nepremostljivo težavo za uporabo osnovnih storitev in stik z institucijami; zato poudarja, da bi moralo primarno zdravstveno varstvo prek spleta dopolnjevati osebni stik, nikoli pa ga ne nadomestiti, zlasti pri skupini ljudi, pri katerih je digitalni razkorak najbolj očiten; meni, da bi morali biti za izpolnjevanje potreb starejših nujni analogni kanali, da bi preprečili njihov občutek odrinjenosti od družbe;

481.

meni, da je treba še naprej razvijati inovativne rešitve, ki so se pojavile med pandemijo, kot so novi načini dela, digitalizacija in dostop za vse; poziva k preusposabljanju in izpopolnjevanju starejših delavcev;

482.

priporoča, da EU in države članice zagotovijo, da bo pravica do dolgotrajne oskrbe vključena v njihov sistem socialnega varstva, in vlagajo v načrt zdravstvenega varstva in oskrbe za izpolnitev potreb naraščajočega števila starejšega prebivalstva, vključno z izvajalci institucionalnega varstva, na socialno pravičen način;

483.

poziva, naj imajo vsi domovi za starejše občane in druge socialno-zdravstvene ustanove načrt za ravnanje v izrednih razmerah, ki bo posebej prilagojen njihovemu primeru in okoliščinam, za katere je pripravljen, ter se sistematično in načrtno pregleduje, z oblikovanjem skupine za upravljanje izrednih razmer in izbruhov nalezljivih bolezni, sestavljene iz zdravstvenih delavcev in osebja domov, pa tudi z zagotavljanjem potrebnega ustreznega usposabljanja o upravljanju izrednih razmer in kriz; poudarja, da morajo oskrbovanci v ustanovah za oskrbo in starejši ostati socialno in umsko dejavni, tako da se jim na primer omogoči nadaljnji stik z njihovo družino, da se prepreči izoliranost, tveganje depresije in smrt;

484.

priporoča, da države članice skrbno ocenijo razmerje med tveganjem in koristjo, preden začnejo uresničevati omejitve telesne dejavnosti; meni, da bi morale vlade med zdravstveno krizo zagotavljati smernice in spodbujati boljšo prehrano in telesno dejavnost ljudi s posebnim poudarkom na marginaliziranih in prikrajšanih skupinah, za večjo odpornost prebivalstva v državah članicah v primeru prihodnje pandemije;

485.

poziva EU in države članice, naj vlagajo v proces preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na krize, ki bi predvidel usodne posledice prihodnjih kriz za invalide; opozarja, da so vse države članice ratificirale konvencijo OZN o pravicah invalidov, in poudarja, da morajo biti načrti pripravljenosti in ukrepi za obvladovanje pandemije v skladu s tem;

486.

poziva države članice, naj spodbujajo politike, ki se osredotočajo na enake možnosti, tako da zbiranje podatkov o enakosti med pandemijo postane pravilo v vseh javnih sektorjih; poleg tega jih poziva k sodelovanju s civilno družbo pri zbiranju in analizi podatkov o enakosti;

487.

poudarja prispevek starejših k družbi in izpostavlja, da lahko inovativne zamisli za socialno podporo prispevajo k njihovi zaščiti;

488.

spodbuja države članice, naj vzpostavijo mehanizem medgeneracijske solidarnosti za boj proti osamljenosti, na primer v obliki javne službe, ki bi starejšim omogočala interakcijo z mladimi;

4. EU in svet

(a) EU in obvladovanje pandemije na globalni ravni

(I) ODNOSI S SVETOVNO TRGOVINSKO ORGANIZACIJO IN SVETOVNO ZDRAVSTVENO ORGANIZACIJO TER MEDNARODNI ZDRAVSTVENI PRAVILNIK

489.

ugotavlja, da je bil dostop do osebne varovalne opreme, zdravljenja, cepiv in diagnostike kljub velikemu porastu trgovanja z medicinskimi izdelki precej neučinkovit; ugotavlja, da so na vrhuncu pandemije konkurenca med državami in omejevalni ukrepi glede dostopa do medicinskih pripomočkov, osebne varovalne opreme, presejalnih pregledov in cepiv povzročili motnje v proizvodnji in višje cene;

490.

ker je zaradi velike ranljivosti, povezane s slabo gospodarsko diverzifikacijo in veliko odvisnostjo od izvoza surovin, še bolj potrebno skrajšati obstoječe dobavne verige;

491.

poudarja, da je pandemija pokazala na ranljivost svetovnih dobavnih verig ter potrebo po vzpostavitvi regionalnih vrednostnih verig in spodbujanju regionalnega povezovanja;

492.

meni, da se med pandemijo načela solidarnosti ni vedno spoštovalo, da je odgovornost držav članic, da olajšajo distribucijo medicinskih izdelkov, in da je vloga Svetovne trgovinske organizacije pri tem ta, da olajšuje mednarodno trgovanje z mednarodnim regulativnim sodelovanjem, da bi se povečal uvoz blaga in zmanjšale izvozne prepovedi ali omejitve, ki so škodljive za dostop do medicinskih izdelkov;

493.

obžaluje odvisnost EU od zunanjih virov za osebno varovalno opremo;

494.

poudarja, da so številni dejavniki privedli do omejenega dostopa do cepiv po vsem svetu, in ponovno poziva Svetovno trgovinsko organizacijo, naj sprejme bolj obsežne ukrepe, da se zagotovi prost pretok dobavnih verig in dobava cepiv, zlasti v zvezi z omejitvami izvoza; obžaluje, da so se številne države, vključno z nekaterimi partnericami EU, uporabile protekcionistične ukrepe v obliki omejitev izvoza;

495.

poziva EU, naj se osredotoči na odprto strateško avtonomijo, ki podpira diverzifikacijo in odpornost dobavnih verig, ter vrnitev proizvodnje tja, kjer je potrebna, da bi obravnavali visoko stopnjo odvisnosti od tretjih držav, pri čemer naj bo v središču odprt večstranski trgovinski sistem, ki temelji na pravilih, da se zagotovi globalna razpoložljivost medicinskih izdelkov; spodbuja države, naj se pridružijo sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o trgovini s farmacevtskimi izdelki, in poziva k temu, da se področje uporabe sporazuma razširi na vse farmacevtske izdelke in zdravila; poziva k podpori evropskim farmacevtskim malim in srednjim podjetjem, ki bi prispevala k razvoju raznolikega nabora cepiv in s tem k strateški avtonomiji EU v zdravstvenem sektorju, poudarja, da mora svetovni zdravstveni odziv voditi načelo solidarnosti, pri čemer je treba zdravje obravnavati kot javno dobrino, in da bi morala EU sodelovati neposredno z večstranskimi akterji v državah v razvoju, da bi izboljšali odpornost in pripravljenost sistemov zdravstvenega varstva za najranljivejše;

496.

ugotavlja, da lahko sistem patentnega varstva podjetja spodbudi k naložbam v inovacije in proizvodnji novih medicinskih pripomočkov, ki bi morali biti na voljo državljanom, in spodbujanju javnega interesa; hkrati ugotavlja, da lahko zaradi izključevalnega učinka patentov pride do omejene ponudbe na trgu in slabšega dostopa do zdravil in farmacevtskih izdelkov; poudarja, da bi morali imeti javni organi v času krize ter za zaščito javnega zdravja in življenj ljudi možnost, da posežejo v ta sistem in uporabijo vsa potrebna sredstva, da vsem omogočijo dostop do diagnostike, preventive ter zdravljenja in oskrbe;

497.

se seznani s sodelovanjem med EU in Svetovno zdravstveno organizacijo pri odzivanju na pandemijo; poudarja, da je treba poglobiti to sodelovanje z bolj usklajenim in dolgoročnim pristopom ter trdnejšim, dobro financiranim in neodvisnim sistemom OZN v središču; opozarja zlasti na pomembno vlogo urada SZO za Evropo pri nadzoru in ocenjevanju evropskih zdravstvenih programov; poziva Unijo, naj prevzame bolj strateško, odločno in učinkovito vlogo na področju svetovnega zdravja; poudarja, da bi morala EU odigrati vlogo uradne opazovalke pri Svetovni zdravstveni organizaciji;

498.

poudarja, da sta Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF spremljala države pri pripravi strategije za cepivo od začetka do konca, vse do zadnjih korakov dostave cepiva; ugotavlja pa, da je pri dobavi prišlo do zamud in negotovosti in da se je stanje izboljšalo šele, ko je globalna ponudba v veliki meri pokrila globalno povpraševanje;

499.

poudarja, da je treba uvesti zaščitne ukrepe za ponovni izvoz, da bi preprečili nezakonito trgovanje in onemogočili širjenje obstoječih trgov; obžaluje omejevanje pretoka zdravstvenega blaga med pandemijo v EU in po svetu ter dejstvo, da je lahko v primeru humanitarne krize namembni kraj tudi država, ki sprva ni bila upravičena;

500.

meni, da je večstranski, neodvisen in globalno usklajen odziv, ki temelji na znanstvenih podlagah in previdnostnem načelu ter upošteva vlogo regionalnih organov, ključnega pomena za krepitev globalne odpornosti na prihodnje zdravstvene krize in da je treba večstranski organizaciji nameniti večji pomen; v zvezi s tem ugotavlja, da je treba okrepiti večstranske organizacije, zlasti v okviru sistema OZN, da bodo lahko izpolnile svojo nalogo;

501.

poudarja, da je pristop enega zdravja temeljnega pomena in bi moral ostati v središču Svetovne zdravstvene organizacije, da bi se lahko soočili s svetovnimi izzivi na področju javnega zdravja; poudarja, da mora biti vodilno načelo in referenca za javne politike, ki se nanašajo na stike med živalmi in ljudmi ter odpornost proti antimikrobikom; ugotavlja, da je treba kljub temu, da je odbor Svetovne zdravstvene organizacije za pristop enega zdravja že podal priporočila, slednja bolje uresničiti na ravni EU ter nacionalni in regionalni ravni; priporoča razširitev Svetovne zdravstvene organizacije, da bi preprečili z raziskavami povezane preskoke z nadzorom nad raziskovalnimi programi o potencialno nevarnih patogenih; poziva EU, naj spodbuja okrepitev in širitev Svetovne zdravstvene organizacije s povečanjem njenega celotnega proračuna in dela v zvezi z morebitnimi načini izpostavljenosti in okolji z največjim tveganjem za prenos zoonoz; ugotavlja, da bo za preprečevanje zoonoznih preskokov potrebno svetovno sodelovanje pri nadzoru in urejanju trgovine z domačimi in divjimi živalmi ter da bo Svetovna zdravstvena organizacija imela pri tem pomembno vlogo; prav tako priporoča EU, naj podpre razširitev Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje z raziskavami povezanih zoonoznih preskokov z nadzorom nad biološko varnostjo in zaščito ter obvladovanjem bioloških tveganj nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih programov, ki se ukvarjajo z zbiranjem, testiranjem in genetsko manipulacijo potencialno nevarnih patogenov;

502.

zahteva, da se v mednarodnih razpravah o svetovnem zdravju upošteva vloga parlamentov, da bi poglobili mednarodno sodelovanje EU na področju zdravja, zagotovili spoštovanje demokratičnih načel in povečali legitimnost teh razprav, zlasti z izmenjavo informacij na mednarodni ravni, ki bi morale zajemati vse faze, od pripravljenosti do odziva, vključno z načelom enega zdravja;

(II) VLOGA V POBUDAH, KOT JE INSTRUMENT COVAX

503.

poudarja, da je bil instrument za svetovni dostop do cepiva proti covidu-19 (COVAX) ustvarjen, da bi cepivo dobile tudi države z nizkimi in srednjimi dohodki, vendar ni izpolnil pričakovanj, saj je prihajalo do zamud in potrebam teh držav ni bilo zadoščeno; priznava, da so morale države z nizkimi in srednjimi dohodki zato sklepati dvostranske pogodbe s proizvajalci na zelo konkurenčnem trgu, kar je povzročilo nepoštene cene in neugodne klavzule o odgovornosti; izraža zaskrbljenost, da instrument COVAX ni upošteval standardov transparentnosti v zvezi s svojimi sporazumi in delovanjem, kar je povzročilo nezadosten javni nadzor nad temi procesi in premajhno vključenost držav z nizkimi in srednjimi dohodki; zato poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo za standarde preglednosti in vključevanja, ki bodo veljali za nove in obstoječe mednarodne platforme za dostop do zdravstvenih tehnologij;

504.

priznava, da je na svetovni ravni veliko prizadevanj za povečanje proizvodnih zmogljivosti, podprto z veliko porabo javnih sredstev; pozdravlja dejstvo, da je EU na tem področju postala zgled in velika vlagateljica tako v smislu naložb „push“ (pred razvojem) kot „pull“ (vnaprejšnji dogovori o nabavi), kar je zagotovilo dovolj cepiv; opozarja, da morajo javne naložbe prinesti donosnost za javnost v smislu cenovne dostopnosti in razpoložljivosti končnih proizvodov, ter poziva Komisijo in države članice, naj se posvetijo premajhnim proizvodnim zmogljivostim in prenosu tehnologije v države z nizkimi in srednjimi dohodki ter vzpostavijo svetovni mehanizem za povečanje proizvodnih zmogljivosti v EU in na svetovni ravni;

505.

poudarja, da je bilo med pandemijo javno-zasebno sodelovanje odločilno za soočanje z izzivi in dobavo cepiv; opozarja, da se javno-zasebno sodelovanje v izrednih zdravstvenih razmerah strukturno razlikuje od tistega v „normalnih“ okoliščinah; opozarja, da je imel velik del javnega financiranja ključno vlogo v razvojnem ciklu izdelka (cepivo), tako kot vnaprejšnji dogovori o nabavi, sklenjeni pred regulativno odobritvijo; poudarja, da ima v zdravstveni krizi, kjer je veliko več nujnosti in negotovosti, javno financiranje še večjo vlogo; opozarja, da je to mogoče le, če so globalni okviri dobro oblikovani in če so vsi vpleteni udeleženci tesno usklajeni;

(III) STRATEGIJA EU ZA GLOBALNO ZDRAVJE

506.

je seznanjen, da je imela projektna skupina za covid-19 pri Generalnega direktorata Komisije za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mikro-, mala in srednja podjetja (GD GROW) pomembno vlogo pri povečanju strateške avtonomije in odpornosti EU na pandemijo, in sicer tako, da je podpirala raziskave in inovacije, utrjevala dobavne verige ter si prizadevala za večje sodelovanje in usklajevanje med državami članicami;

507.

pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela novo globalno zdravstveno strategijo EU, katere cilj je izboljšati svetovno zdravstveno varnost, hkrati pa okrepiti vodilno vlogo EU in ponovno potrditi odgovornost EU za reševanje svetovnih izzivov in neenakosti na področju zdravja;

508.

meni, da je bilo z razvojem zunanje razsežnosti operativne avtonomije EU, prek vseevropskega mehanizma izvoznih dovoljenj, mogoče zaščititi enotni trg EU ter izkoristiti njegov gospodarski in politični vpliv; vendar priznava, da zdravstveni protiukrepi niso bili pravično porazdeljeni, kar je med drugim prispevalo k izrazitim razlikam med stopnjami precepljenosti v državah z visokimi dohodki in državami z nizkimi dohodki;

509.

ugotavlja, da so se proizvodne zmogljivosti v EU povečevale prepočasi, da bi ustrezale potrebam, čeprav je bila raven javnega financiranja raziskav in razvoja za hiter razvoj cepiv visoka; zato poudarja, da je izmenjava intelektualne lastnine in znanja znotraj pravnega okvira ključna za obsežno proizvodnjo in svetovno razpoložljivost medicinskih protiukrepov; hkrati opozarja, da sta proizvodnja cepiv ter nabava surovin in drugih sestavnih delov za proizvodnjo zelo kompleksni, zato je potrebna svetovna, trajnostna in odporna dobavna veriga; meni, da nobena država pri proizvodnji cepiva ne more biti popolnoma avtonomna, zaradi česar je imela EU težave pri usklajevanju svojih proizvodnih zmogljivosti z velikim povpraševanjem po cepivih;

510.

se zavzema za uvedbo orodij, ki bi Komisiji omogočila uresničevanje recipročnih trgovinskih politik, kadar je to potrebno (na primer za izpodbijanje akta o proizvodnji za potrebe obrambe), in bi s tem ohranila enako ravnovesje moči in pogajalskih zmožnosti;

511.

poudarja, da je EU odigrala osrednjo vlogo pri svetovnem odzivanju in solidarnosti ter da mora to vlogo ohraniti in vanjo vložiti še več truda; meni, da mora EU ostati vodilna sila pri svetovni solidarnosti za cepiva, saj je ta del pristopa EU k enemu zdravju; poziva, naj države članice v obdobjih, ko ni pandemij, namenijo več pozornosti načrtovanju usklajenih prizadevanj v zvezi z distribucijo cepiv;

512.

opozarja, da bo svet v prihodnosti verjetno soočen z novimi epidemijami in pandemijami in zato pristop EU k enemu zdravju pomeni, da mora biti aktivna v svetovni pripravljenosti, zlasti pri doseganju ciljev zelenega dogovora, spoštovanju okoljske zakonodaje EU, spodbujanju trajnostnega razvoja, nujnemu in potrebnemu zmanjšanju emisij CO2 ter izgubi biotske raznovrstnosti, saj vsi ti dejavniki prispevajo k nastanku pandemij in drugim tveganjem za javno zdravje, kot so kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje ter zoonotske bolezni, poleg tega pa mora sprejeti ukrepe, ki bodo prispevali k razvoju novih protimikrobikov, ki bodo razpoložljivi in cenovno dostopni; poziva EU in države članice, naj podprejo svetovno skupnost in ji pomagajo pri varovanju nedotaknjenih ekosistemov in opustitvi komercialne trgovine s prostoživečimi vrstami za potrošnjo;

513.

poudarja, da mora trgovinska politika EU prispevati k odpornosti in odprti strateški avtonomiji EU, tudi z uporabo vseh trgovinskih instrumentov; poudarja, da lahko imajo trgovinske omejitve med krizo škodljive učinke, tudi za države v razvoju in sosednje države; je prepričan, da je pripravljenost na krizo ključnega pomena za ublažitev škodljivih učinkov motenj v dobavni verigi med krizo; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije za instrument za izredne razmere na enotnem trgu, katerega namen je ohraniti prosti pretok blaga, storitev in oseb ter razpoložljivost osnovnega blaga in storitev v primeru prihodnjih izrednih razmer, kar bo koristilo državljanom in podjetjem po vsej EU;

514.

poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj glede na verjetnost novih epidemij in pandemij v prihodnosti ter glede na različne študije o izvoru pandemije covida-19 ustanovita oddelek za raziskovanje in spremljanje javnozdravstvenih strategij držav nečlanic EU, zlasti tistih, pri katerih je veliko možnosti za čezmejno širjenje;

(IV) SVETOVNA PARTNERSTVA IN FUNDACIJE

515.

opozarja na tesno sodelovanje med koalicijo za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije (CEPI) in Svetovno zvezo za cepiva in imunizacijo (GAVI) pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa, rezultat česar je bila ustanovitev instrumenta COVAX, ki naj bi pospešil razvoj in proizvodnjo cepiv proti covidu-19 ter enakopraven dostop do njih po vsem svetu; poudarja, da morajo te pobude postati stalne in se zanesljivo uveljaviti pod okriljem sistema OZN, z demokratičnim nadzorom in pregledom, ki sta povezana z njimi, ter s popolno transparentnostjo njihovih dejavnosti;

516.

ugotavlja, da je Svetovna zveza za cepiva in imunizacijo zasnovala in upravljala instrument COVAX, in sicer svetovni mehanizem za delitev tveganja in združeno nabavo instrumenta COVAX, ter zagotovila odmerke za COVAX prek vnaprejšnjih dogovorov o nabavi in mehanizma za delitev odmerkov COVAX, s čimer je vodila svetovno javno naročanje in dobavo za COVAX; ugotavlja, da je koalicija za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije uporabila izterljiva posojila za zavarovanje odmerkov v imenu instrumentov COVAX; poudarja, da je morala ta koalicija, čeprav je imela nekaj rešitev za financiranje v nepredvidljivih razmerah, sama zbirati finančna sredstva; poudarja, da je ta sistem sicer dosegel pozitivne rezultate, vendar je treba organom in agencijam OZN dodeliti zadostna sredstva, da se jim pri opravljanju svojega mandata ne bo treba zanašati na prostovoljne donacije;

517.

pozdravlja, da je bil pravičen dostop do cepiv glavna prednostna naloga svetovnih fundacij, vključno s koalicijo za inovacije na področju pripravljenosti na epidemije in Svetovno zvezo za cepiva in imunizacijo, in da je koalicija v praksi izvajala načelo „brez dobička in izgub“ za cepiva, ki so bila namenjena državam z nizkimi in srednjimi dohodki; obžaluje, da ima večina držav z nizkimi in srednjimi dohodki kljub temu znatno nižjo stopnjo imunizacije kot države z visokimi dohodki; poziva Komisijo in države članice, naj se zavzemajo za standarde preglednosti in vključevanja na mednarodnih platformah ter posodobijo svoje politike in pogoje dostopa, da bi optimizirale ponudbo za države z nizkimi in srednjimi dohodki;

518.

ocenjuje, da je doniranje odmerkov sicer dobro, a je treba te donacije skrbno načrtovati in upoštevati potrebe, možnosti in zahteve, da se zagotovi optimalen prispevek k strategijam cepljenja v državah prejemnicah; poudarja, da bi morala Unija sprejeti tudi ukrepe za to, da bodo cepiva ostala učinkovita, podpreti nacionalne sisteme javnega zdravstva za dostavo odmerkov, povečati uporabo cepiv in se seveda boriti proti lažnim informacijam, ki sprožajo oklevanje glede cepiv v državah z nizkimi in srednjimi dohodki;

519.

meni, da so trajnostni razvoj cepiv, njihova proizvodnja in dostava odvisni od vzdržnih in transparentnih dobavnih verig; poudarja, da je v zvezi s tem treba proizvodne zmogljivosti bolje razpršiti po vsem svetu; poziva Komisijo in države članice, naj v državah z nizkimi in srednjimi dohodki finančno podprejo obsežnejšo lokalno in regionalno proizvodnjo cepiv ter spodbudijo prenos znanja, tehnologije in drugih bistvenih zdravstvenih izdelkov;

520.

poziva k vzpostavitvi svetovno uravnoteženih proizvodnih zmogljivosti, ob pomoči katerih bi se lahko hitreje prilagodili za proizvodnjo vseh potrebnih cepiv; podpira prizadevanja vozlišča WHO za prenos tehnologije mRNK (sporočilna ribonukleinska kislina) ter spodbuja Evropsko komisijo in države članice, naj take pobude še naprej podpirajo; meni, da sta nedavna zaveza EU o podpiranju zdravstvene suverenosti v Afriki in naložba EU v višini 1 milijarde EUR v proizvodne zmogljivosti na tej celini pomembna koraka; vendar ugotavlja, da sporazumi niso dovolj jasni glede tehnologije in prenosa znanja, vključno s podatki o intelektualni lastnini in testiranju; poziva k poglobljenemu sodelovanju med Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Afriško agencijo za zdravila, k mednarodnemu regulativnemu usklajevanju prek mednarodne koalicije regulativnih organov za zdravila in k tesni udeležbi Svetovne zdravstvene organizacije;

(V) PREGLED MEDNARODNEGA ZDRAVSTVENEGA PRAVILNIKA IN POGODBE O OBVLADOVANJU PANDEMIJ

521.

poudarja, da mora biti odzivanje na covid-19 celostno in da ne more biti osredotočeno le na zdravje, pač pa se mora na svetovni ravni posvetiti tudi socialnim in ekonomskim vidikom; ugotavlja, da je učinkovito preprečevanje pandemij ter pripravljenost in odzivanje nanje odvisno od pregledne in pravočasne izmenjave informacij, podatkov in drugih elementov na vseh ravneh; poziva k večjemu usklajevanju na področju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja, vključno z distribucijo cepiv;

522.

poziva k oceni obstoječih svetovnih okvirov za upravljanje zdravja in v zvezi s tem pozdravlja pogajanja o pogodbi o pandemiji; poziva, naj se z novim instrumentom ali drugim mednarodnim pravnim instrumentom na področju pandemij povečajo obveznosti in izboljša izvršljivost mednarodnega zdravstvenega pravilnika ter odpravijo vrzeli (tudi pri financiranju, enakosti in svetovnem upravljanju); poziva EU in države članice, naj preprečevanje pandemij vključijo v pogodbo in za prednostno nalogo v pogajanjih določijo dejavno sodelovanje civilne družbe in znanstvenikov;

523.

pozdravlja, da EU v razpravah o pogodbi o obvladovanju pandemij prevzema vodilno vlogo; ugotavlja, da se lahko s pogodbo o obvladovanju pandemij spremeni način svetovnega farmacevtskega poslovanja v kriznih časih; meni, da bi morali biti cilji te pravno zavezujoče pogodbe spodbujanje in vključevanje pristopa enega zdravja, krepitev odpornosti zdravstvenih sistemov, preprečevanje pandemij in priprava nanje, usklajen in enoten odziv na krize, univerzalen in pravičen dostop do testov, zdravil in cepiv, učinkovit boj proti dezinformacijam, ki močno ogrožajo javnozdravstvene ukrepe, spodbujanje, promocija in razvoj inovacij za odzivanje na svetovne grožnje javnemu zdravju ter odporne svetovne dobavne verige;

524.

poudarja, da so strogost, odgovornost in transparentnost v zvezi z mednarodnim zdravstvenim pravilnikom pogoj za usklajevanje na svetovni ravni; izpostavlja, da se je s pospeševalnikom dostopa do orodij za boj proti covidu-19 pokazal pomen mednarodnega sodelovanja, saj so se lahko agencije za svetovno zdravje v boju s pandemijo hitro odzvale ter dosegle raven usklajevanja brez primere; poudarja, da je treba to pobudo oceniti in se iz nje nečesa naučiti; ugotavlja, da je treba za večjo dostopnost zdravil v državah z nizkimi in srednjimi dohodki povečati regulativne in proizvodne zmogljivosti ter olajšati prenos tehnologije in usposabljanje, in pozdravlja pobude Ekipe Evropa, ki so prispevale k tem ciljem;

(VI) PRAVICE INTELEKTUALNE LASTNINE V MEDNARODNIH ODNOSIH

525.

meni, da mora Evropa glede varstva intelektualne lastnine doseči konstruktivno rešitev, da bodo dosežene zadostna gotovost in spodbude za naložbe v raziskave in razvoj, vključiti pa je treba tudi licenčne sporazume, da bo mogoče povečati proizvodnjo; se zaveda dolgoletnih pomislekov v zvezi s pravicami intelektualne lastnine in dostopom do cenovno ugodnih zdravil v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, vse bolj pa tudi v državah z visokimi dohodki; poudarja prožnosti v sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), potrjenega z deklaracijo iz Dohe, kot legitimne ukrepe politike, ki jih lahko vlade uporabijo za varstvo in spodbujanje javnega zdravja, tako da v zvezi z izvrševanjem pravic intelektualne lastnine določijo omejitve in varovala; poziva razvijalce medicinskih izdelkov, naj med pandemijami, epidemijami in endemijami izmenjujejo intelektualno lastnino, znanje in izkušnje v okviru svetovnih pobud, kot je enotna tehnološka točka WHO za covid-19 (C-TAP); pozdravlja prizadevanja WHO za vzpostavitev tega instrumenta, ki je enotno okence za razvoj, licenciranje in proizvodnjo zdravstvenih tehnologij; pozdravlja podporo držav članic za to pobudo in poziva EU, naj spodbuja zasebni sektor, da bo prispeval k njej; poudarja, da odstranitev ovir za intelektualno lastnino sama po sebi ne bo rešila problema dostopa, ker so patenti brez tehnološkega prenosa in pravega znanja in izkušenj v industriji neuporabni, med drugim pa so proizvodnjo medicinskih proizvodov ovirale izvozne omejitve in težave pri dostopu do surovin; poudarja tudi, da je izmenjava intelektualne lastnine in znanja v okviru prava ključna za obsežno proizvodnjo in svetovno razpoložljivost medicinskih protiukrepov med pandemijami, epidemijami in endemijami;

526.

poudarja, da prisilno licenciranje ne zagotavlja, da bodo proizvajalci v državah z nizkimi in srednjimi dohodki lahko proizvajali zdravila ali opremo, saj so potrebne tudi naložbe v regionalne in lokalne zmogljivosti ter infrastrukturo; ugotavlja, da na tem področju Ekipa Evropa že sodeluje z afriškimi državami; v zvezi s tem opozarja, da potrebujemo inovativna cepiva, metode zdravljenja in diagnostiko za nove, prevladujoče ali zapostavljene nalezljive in nenalezljive bolezni, ter poudarja, da bi lahko s financiranjem iz programa Obzorje Evropa ter partnerstva med EU in Afriko za svetovno zdravje in klinično preskušanje v državah v razvoju (EDCTP3) spodbudili raziskave, gradnjo zmogljivosti in izboljšave regulativnega okolja v podsaharski Afriki; ugotavlja, da ta partnerstva delujejo v sodelovanju s farmacevtsko industrijo ter da je za nadaljnje razvijanje in izboljševanje cepiv in zdravil za današnje izzive in prihodnje pandemije potrebno ugodno okolje;

527.

opozarja, da morajo razvite države članice v skladu s členom 66(2) sporazuma TRIPS „spodbuj[ati] podjetja in ustanove na svojem območju k pospeševanju in spodbujanju prenosa tehnologije najmanj razvitim državam članicam, da bi jim omogočile ustvariti trdno tehnološko bazo“; poziva Komisijo in države članice, naj to zahtevo prednostno izpolnijo; znova opominja, da je Evropski parlament podprl odstopanje od sporazuma TRIPS (IP/C/W/669), kot ga je prvotno predlagala STO (58); spodbuja Komisijo, naj si z drugimi članicami STO prizadeva, da bi ta sklep razširili na terapevtiko in diagnostiko;

528.

meni, da se številne države, zlasti države v razvoju, srečujejo s težavami pri uporabi prožnosti iz sporazuma TRIPS, predvsem člena 31a;

529.

poziva EU, naj dejavno sodeluje v pogajanjih, ki bodo temeljila na besedilih, da bi dosegla začasno oprostitev obveznosti iz sporazuma TRIPS;

530.

v zvezi s tem poziva EU, naj podpre začasno odstopanje od nekaterih določb sporazuma TRIPS za covid-19, da bodo hitreje na voljo cenovno dostopna cepiva, terapevtika in diagnostika za covid-19, in sicer z odpravo omejitev svetovne proizvodnje in zanesljivejšo dobavo;

531.

poziva, naj se na 12. ministrski konferenci ustanovi nov stalni odbor za trgovino in zdravje, da bi vladam pomagali izkoristiti obstoječe izjeme in prožnosti v mednarodnem trgovinskem pravu ter da bi postavili temelje trgovinskega stebra za pogajanja o prihodnji mednarodni pogodbi o odzivu na pandemijo;

532.

poudarja, da je treba Afriki pomagati pri proizvodnji za lastne potrebe, da bo manj odvisna od drugih delov sveta;

(b) Vloga EU pri razpoložljivosti do cepiv

(I) OMOGOČANJE NEPRISTRANSKEGA DOSTOPA DO CEPIV IN MEDICINSKIH IZDELKOV ZA TRETJE DRŽAVE TER NADZOR NAD NJIM

533.

pripominja, da se države same ne morejo boriti proti izrednim razmeram v svetu, zato je ključno mednarodno usklajevanje, zlasti prek multilateralnih organizacij, kot je OZN; v zvezi s tem posebej opozarja, da je odkritje različice omikron v Južni Afriki pomembno prispevalo k svetovnemu boju proti covidu-19; ugotavlja, da so na vrhuncu pandemije konkurenca in omejevalni ukrepi med državami glede dostopa do medicinskih pripomočkov, osebne zaščitne opreme, presejalnih pregledov in cepiv povzročili motnje v proizvodnji in višje cene, zato je bistveno, da imajo države, ki te medicinske proizvode proizvajajo, politično voljo, da vlade spodbudijo k skupni skrbi za odprtost dobavnih verig;

534.

verjame, da je zdravje geopolitična strateška vrednota, podobno kot človekove pravice, in da ima Evropa potencial, da na tem področju postane svetovna voditeljica; poziva EU in države članice, naj se na pandemije odzivajo na podlagi etičnega pristopa, ki temelji na pravicah, spoštujejo zaščito zdravstvenih ustanov v primeru spopada (resolucija varnostnega sveta OZN št. 2286) ter ne omejujejo svobode gibanja (sirakuška načela). poziva jih, naj neodvisnim humanitarnim akterjem omogočijo uporabo orodij, kot je humanitarna rezerva, da bi pomagali tistim, ki so prezrti ali ki jih vlade ne morejo doseči, na primer zaradi spopadov;

535.

odločno spodbuja Evropo, naj v vsakem trenutku na avtonomen način in ob vzajemni podpori tradicionalnih zaveznikov zagotovi varnost svojih državljanov;

536.

ugotavlja, da so imele številne države z nizkimi ali srednjimi dohodki zlasti na začetku krize zaradi različnih dejavnikov, med drugim nezanesljive dobave, težave z nakupom zdravstvenih materialov, kot so zdravila, zaščitna oprema in odmerki cepiva;

537.

poudarja, da je imela EU pomembno vlogo pri cepljenju po svetu, saj so se tu proizvedla tri izmed prvih štirih varnih in uspešnih cepiv, je pa tudi prva proizvajalka in izvoznica cepiv mRNK; opozarja, da bi bilo to nemogoče doseči brez ambicioznega javnega financiranja, in poudarja, da imajo zasebni deležniki zato javno odgovornost;

538.

meni, da ima EU čezmerno količino cepiv glede na potrebe in da jih bo lahko v primeru novega vala še naprej delila z državami, ki zanje izrecno zaprosijo;

539.

meni, da so omejitve izvoza in razpoložljivost surovin ena od večjih ovir za proizvodnjo, poleg nedostopnosti proizvodnega znanja in izkušenj;

540.

poziva Komisijo, naj sodeluje z državami, ki proizvajajo cepiva, da bi hitro odpravile izvozne ovire, in naj tudi lastni mehanizem za izvozna dovoljenja nadomesti z zahtevami za preglednost izvoza, ter vztraja, da je treba Parlamentu omogočiti pravočasen in celovit dostop do podatkov v zvezi s tem;

541.

poudarja, da bi se morali na izredne zdravstvene razmere na svetovni ravni v prihodnje odzvati tako, da bi po eni strani upoštevali povpraševanje ter skupaj financirali na svetovni ravni usklajene vnaprejšnje nakupe, po drugi strani pa s celovito strategijo na strani ponudbe, da bi povečali proizvodnjo vzdolž vse vrednostne verige; meni, da so za svetovno distribucijo cepiv potrebni povečana svetovna proizvodnja cepiv, boljše usklajevanje zalog ter izboljšane, diverzificirane in odporne vrednostne verige za cepiva; poudarja, da je treba svetovno proizvodnjo cepiv dolgoročno povečati, da bi zadostili svetovnemu povpraševanju, in da so zato potrebne naložbe v proizvodne zmogljivosti držav z nizkimi in srednjimi dohodki, da bi postale bolj samozadostne; poudarja, da je za to potreben učinkovit prenos tehnologije in znanja; se zaveda, da bi bilo treba v ta namen predvsem spodbujati licenčne pogodbe in prostovoljne tehnologije v državah, ki že proizvajajo cepiva, ter v zvezi s tem poziva Komisijo in druge podobno misleče države;

542.

poziva k nujnemu povečanju mednarodnih naložb in usklajevanja za pospešitev proizvodnje izdelkov, ključnih za cepiva, kot so izdelki za enkratno uporabo in aktivne farmacevtske učinkovine, da bi odpravili ozka grla v vrednostnih verigah cepiv;

(II) VLOGA EU PRI CENOVNI DOSTOPNOSTI CEPIV IN MEDICINSKEGA MATERIALA ZA TRETJE DRŽAVE (PREPREČEVANJE MOREBITNIH OZKIH GRL V DOBAVNIH VERIGAH, TRGOVINSKIH OVIR ITD.).

543.

opozarja, da je EU združila svoja sredstva, da bi se čim bolj učinkovito odzvala na pandemijo covida-19, in da so od njenega izbruha institucije EU, države članice in evropske finančne institucije ter Ekipa Evropa namenile 53,7 milijarde EUR za podporo 140 državam, v sklopu te podpore pa so se odzvale na izredne humanitarne potrebe, okrepile zdravstvene, vodne in sanitarne sisteme ter blažile socialne in ekonomske posledice pandemije;

544.

poziva EU in države članice, naj utrdijo odnose z državami z nizkimi in srednjimi dohodki, zlasti pri preprečevanju in spremljanju nastajajočih nevarnosti za zdravje; poziva, naj se v državah z nizkimi in srednjimi dohodki utrdijo zdravstveni sistemi, pripravljenost na pandemijo in lokalna proizvodnja zdravil in cepiva; poudarja, da je kriza drastično povečala ranljivost žensk in deklet, saj bo do leta 2030 predvidoma 110 milijonom deklet grozila nevarnost prezgodnje poroke, dodatnih 10 milijonov pa bo ogroženih zaradi finančnih težav po pandemiji;

545.

poziva k odločnejšim prizadevanjem za lažje dostopna in cenejša cepiva, zdravila, diagnostiko in zdravstveno varstvo v državah z nizkimi in srednjimi dohodki na način, ki bo aktivno spodbudil ozračje, v katerem bo mogoče začeti lokalno proizvodnjo cepiv, in sicer z boljšo pripravljenostjo, usposabljanjem lokalnih zdravstvenih delavcev in boljšimi zmogljivostmi za odzivanje, hkrati pa se bo tako državam s krhkimi zdravstvenimi sistemi omogočil dostop do medicinske opreme in potrebščin; v zvezi s tem pozdravlja vodilne programe pobude Global Gateway na področjih zdravstvene proizvodnje ter dostopa do cepiv, zdravil in izdelkov zdravstvene tehnologije v Senegalu, Ruandi, Gani in Južni Afriki; priznava, da so imeli afriški laboratoriji, zlasti v Južni Afriki, ključno vlogo pri sekvenciranju različice omikron covida-19; zato poziva EU in mednarodne organizacije, naj še poglobijo znanstveno sodelovanje z Afriko; opozarja na seznam Svetovne zdravstvene organizacije s cepivi mRNK;

546.

poudarja, da je odprta strateška avtonomija v zdravstvenem sektorju, temelječa na razvoju raziskovalnih zmogljivosti v državah članicah, podpori lokalnim proizvodnim zmogljivostim EU in regulativnem usklajevanju, potencialno orodje za izboljšave farmacevtskega ekosistema EU in trgovine z zdravili, cepivi, medicinskimi pripomočki in drugim osnovnim blagom v času krize;

547.

poudarja, da so imele številne države članice EU težave pri darovanju presežnih odmerkov svetovnemu jugu, po eni strani zaradi pogojev, ki so jih farmacevtska podjetja zapisala v pogodbe o cepivih, po drugi strani pa zaradi medlega povpraševanja v državah svetovnega juga in sočasnega upada zanimanja za cepivo; ugotavlja, da so imele države prejemnice težave pri sprejemu darovanih odmerkov zaradi kratkega roka uporabnosti cepiv; ugotavlja, da morajo Unija in zadevne vlade bolje komunicirati med sabo o tem vprašanju;

548.

poudarja, da bi utegnila biti odpornost na protimikrobna zdravila naslednja svetovna zdravstvena kriza in da je treba zato pospešeno izvajati akcijske načrte in specifične svetovne mehanizme za njen nadzor, raziskave, inovacije in svetovanje pri uporabi teh zdravil; poudarja, da je treba podpreti razvoj novih protimikrobičnih snovi, ki bodo razpoložljive in cenovno dostopne;

549.

meni, da bi morala biti EU glavna razvijalka, proizvajalka in izvoznica medicinskih proizvodov v okviru močne mednarodne konkurence;

550.

opozarja, da se je treba osredotočiti zlasti na financiranje razvoja medicinskih protiukrepov in zdravljenja ter tako obvladati mednarodno konkurenco; v zvezi s tem poudarja vlogo javno-zasebnih partnerstev; priznava, da so evropska in ameriška podjetja in laboratoriji uspešno sodelovali pri razvoju cepiv mRNK;

551.

pozdravlja ustanovitev finančnega posredniškega sklada Svetovne banke za preprečevanje pandemij ter pripravljenost in odzivanje nanje, t. i. pandemičnega sklada; poziva, da se v skladu z mandatom tega sklada zagotovi ciljno usmerjeno financiranje za zapolnitev kritičnih vrzeli v njegovih zmogljivostih, začenši z vrzelmi v nadzoru in usposabljanjem osebja za ukrepanje v izrednih razmerah;

552.

poudarja, da brez soodgovornosti držav upravičenk, na primer pri naložbah v njihove primarne zdravstvene sisteme, zdravstveni protiukrepi ne bodo dosegli prebivalstva; spodbuja države z nizkimi in srednjimi dohodki, naj uresničijo cilj iz deklaracije Afriške unije iz Abuje o HIV/AIDS, tuberkulozi in drugih sorodnih nalezljivih boleznih iz leta 2001, da namenijo „vsaj 15 % letnega proračuna za izboljšanje zdravstvenega sektorja“ ob upoštevanju potrebnega fiskalnega prostora; opozarja, da ima EU pomembno vlogo pri spodbujanju in podpiranju svetovne razpoložljivosti cepiv, na primer prek pospeševalnika za orodja proti covidu-19 in instrumenta COVAX;

553.

poudarja koristi pravične in predvidljive zaščite intelektualne lastnine pri spodbujanju in napredovanju medicinskih raziskav, proizvodnje in razvoja; opozarja, da je v interesu javnosti, da se spodbuja izmenjava intelektualne lastnine in znanja o zdravstvenih protiukrepih, zlasti med pandemijami, epidemijami in endemijami; poudarja, da pri tem ne sme biti izključena uporaba prožnosti iz sporazuma TRIPS, kadar je to potrebno in kot je določeno v tem sporazumu; priznava, kako pomembno je, da EU ohrani vodilno vlogo pri raziskavah in razvoju ter kliničnem preskušanju, in poudarja, da je treba oživiti raziskovalne in razvojne dejavnosti v EU, da bi ustvarili zaposlitvene možnosti in izboljšali svetovno konkurenčnost; poudarja, da je varstvo intelektualne lastnine lahko spodbuda za inovacije in raziskave po vsem svetu; ugotavlja, da je takšno varstvo temelj za sporazume o prostovoljnem licenciranju ter prenos strokovnega znanja, zato bi lahko izboljšalo razpoložljivost cepiv; svari, da bi lahko nejasna opustitev sporazuma TRIPS pomenila grožnjo za financiranje raziskav, zlasti za raziskovalce, vlagatelje, razvijalce in klinično preskušanje; poudarja, da je varstvo lastninskih pravic, tudi pravic intelektualne lastnine, ustavna obveznost Evropske unije in držav članic; v zvezi s tem poudarja pomen transparentnosti in pozdravlja predlog Komisije za direktivo o zdravilih v humani medicini, po katerem bo treba prijaviti vsako neposredno finančno podporo javnih organov ali organov, financiranih z javnimi sredstvi, za dejavnosti, raziskave in razvoj medicinskih proizvodov; poudarja, da je treba doseči ustrezno ravnovesje med inovacijami in dostopnimi cenami medicinskih izdelkov v vseh državah članicah; poziva, da je treba podpreti inovacijske modele, ki bodo omogočili cenovno dostopna zdravila v vseh državah članicah in ne bodo ustvarjali večjih ovir; poziva Komisijo, naj podpre svetovne pobude, ki lajšajo izmenjavo intelektualne lastnine, kot je enotna tehnološka točka za covid-19 (C-TAP);

554.

poudarja, da obstoječi sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine že ponuja podlago za prisilno licenciranje, tako da lahko države doma proizvedejo generične različice patentiranih zdravil za svoje državljane ali jih uvozijo; priznava, da bi takšno licenciranje lahko imelo določeno vrednost med pandemijami, epidemijami in endemijami, hkrati pa se zaveda njegovih morebitnih negativnih posledic, kot je spodkopavanje varstva intelektualne lastnine za prihodnje inovacije, in opozarja na pozitivno vlogo prostovoljnih licenčnih sporazumov pri povečanju proizvodnje cepiv proti covidu-19 in njihove razpoložljivosti, vendar obžaluje omejeno uporabo tega orodja; opozarja, da je bil s 138 sporazumi o prostovoljnem licenciranju, politikami vzporednega oblikovanja cen in partnerstvi z večstranskimi organizacijami zagotovljen dostop do terapevtikov proti covidu-19 po vsem svetu na druge načine, ne le z opustitvami obveznosti iz sporazuma TRIPS; poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost izpolnjevanju zahteve iz člena 66(2) sporazuma TRIPS, ki razvitim državam nalaga, da spodbudijo prenos tehnologije v najmanj razvite države članice, da bodo te lahko ustvarile trdno in vzdržno tehnološko bazo;

555.

priznava, da je bila pandemija covida-19 izjemna okoliščina, ki je zahtevala izjemne rešitve, kot je začasna opustitev sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), in ko je bilo treba dati prednost razpoložljivosti in cenovni dostopnosti zdravstvenih proizvodov, potrebnih med pandemijo; meni, da se številne države, zlasti države v razvoju, srečujejo s težavami pri uporabi prožnosti iz sporazuma TRIPS, zlasti člena 31a;

556.

poziva EU, naj dejavno sodeluje v pogajanjih, ki bodo temeljila na besedilih, da bi dosegla začasno oprostitev obveznosti iz sporazuma TRIPS; v zvezi s tem poziva EU, naj podpre začasno odstopanje od nekaterih določb sporazuma TRIPS za covid-19, da bodo hitreje na voljo cenovno dostopna cepiva, terapevtika in diagnostika za covid-19, in sicer z odpravo omejitev svetovne proizvodnje in zanesljivejšo dobavo;

557.

meni, da bi bili podobni ukrepi koristni v primeru prihodnjih pandemij, epidemij in endemij; poudarja, da je treba svetovno proizvodnjo cepiv dolgoročno povečati, da bi zadostili svetovnemu povpraševanju, in da so zato potrebne naložbe v proizvodne zmogljivosti držav v razvoju, da bi postale bolj samozadostne; poudarja, da je za to potreben učinkovit prenos tehnologije in znanja; priznava, da bi moral biti glavni način za doseganje tega cilja spodbujanje prostovoljnih licenčnih pogodb ter prenosa tehnologije in znanja v države z že obstoječimi sektorji za proizvodnjo cepiv; meni, da lahko večstranski pravni okvir za pravice intelektualne lastnine zagotovi zaščito in spodbude, ki so ključnega pomena za pripravljenost na pandemije, in priznava njegovo vlogo pri širokem sodelovanju brez primere med vladami, raziskovalnimi ustanovami in farmacevtskimi podjetji;

558.

poziva, naj se na 12. ministrski konferenci ustanovi nov stalni odbor za trgovino in zdravje, da bi vladam pomagali pri izvajanju obstoječih izjem in prožnosti v mednarodnem trgovinskem pravu ter da bi postavili temelje za trgovinski steber za pogajanja o prihodnji mednarodni pogodbi o odzivu na pandemijo;

Končna priporočila

559.

priporoča, naj EU uresničuje celovit pristop k preprečevanju pandemij ter pripravljenosti in odzivanju nanje, tako da bo še naprej svetovna gonilna sila na tem področju v skladu z rimsko deklaracijo skupine G20 in mednarodno dogovorjenimi načeli za ukrepanje proti pandemijam, pripravljenost nanje, njihovo preprečevanje in odzivanje nanje;

560.

poziva EU, naj uvede evropski dan spomina na žrtve covida-19;

(I) ZMOGLJIVOST PREPREČEVANJA

561.

priporoča ustanovitev medsektorskih programov zdravstvene preventive za zmanjšanje dejavnikov tveganja za zdravje in spodbujanje zdravega načina življenja ter evropskega medsektorskega preventivnega zdravstva v vseh politikah, ki vključujejo kmetijstvo in proizvodnjo hrane, okolje, promet, energetiko, industrijski razvoj, izobraževanje in socialne storitve, da bi omogočili pozitiven transfer znanja in informacij, spodbudili dobro prakso, povečali trajnostne prihranke na podlagi obsega in sprostili inovacijski potencial ter se tako bolje pripravili na vse grožnje za zdravje evropskih državljanov in se nanje bolje odzvali; poudarja, da je treba take programe razvijati v okviru medsektorskih platform, v katere so vključeni javni organi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter organizacije civilne družbe;

562.

poziva Komisijo, Svet in države članice, naj se še bolj zavežejo boju s svetovno podnebno krizo in še izboljšajo ukrepe za trajnostni razvoj, varstvo okolja, zmanjšanje emisij in ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj so to odločilne politike in pristopi za preprečevanje pandemij;

563.

poziva Komisijo in center ECDC, naj sprejmeta načrte za nadzor novih tveganj za zdravje, vključno z usklajenim in sistematičnim zbiranjem podatkov, operativnimi in vedenjskimi raziskavami ter ocenami tveganja o dejavnikih zoonotskih bolezni, njihovih procesih in poteh njihovega pojava, širjenja in ohranjanja, pa tudi naj opredelita nedotaknjene odporne ekološke in zdravstvene ekosisteme ter njihov vpliv na preprečevanje bolezni, med drugim s spremljanjem prostoživečih vrst, identifikacijo patogenov in podporo državam članicam pri izvajanju;

564.

poziva Komisijo, naj izvede ekonomske analize za količinsko opredelitev stroškov in koristi preventivnih ukrepov v zvezi s tveganjem zaradi zoonotskih bolezni ter naj rezultate uporabi za zagovarjanje trajnostnega financiranja teh ukrepov;

565.

poziva k ustanovitvi evropske medagencijske projektne skupine za eno zdravje, ki bo spodbujala večdisciplinarne raziskave in medsektorsko znanstveno svetovanje;

566.

poziva Komisijo in države članice, naj se v pogodbi WHO o pandemijah zavzamejo za sodelovalne sisteme napovedovanja epidemij (na nacionalni, regionalni in svetovni ravni), da bi opredelili stičišča z visokim tveganjem in žarišča širjenja, v katere bi se vključili ustrezni okoljski in podnebni podatki ter podatki o vzpostavitvi rezervoarjev in vektorskih vrstah na novih geografskih območjih;

567.

priporoča oblikovanje dejanske evropske zdravstvene unije, da bi povečali odpornost in kakovost zdravstvenih sistemov v državah članicah, odpravili neenakosti na področju zdravja v EU, vzpostavili trden mehanizem za skupno javno naročanje z jasnimi smernicami o preglednosti in demokratični odgovornosti ter razvili zanesljivo načrtovanje pripravljenosti na pandemije in celovitejši sistem nadzora z vlaganjem v zbiranje podatkov, digitalizacijo, izmenjavo in analizo, evropskim prostorom zdravstvenih podatkov, ki bo omogočal interoperabilnost in harmonizacijo zdravstvenih podatkov v državah članicah, ob spoštovanju varstva zasebnosti in osebnih podatkov;

568.

poziva EU in države članice, naj v prihodnje sklepajo pogodbe o skupnih javnih naročilih, da bodo proizvajalci odgovorni v skladu z zakonodajo EU o odgovornosti za proizvode;

569.

priporoča vzpostavitev instrumentov in programov financiranja na področju zdravstva za boj proti kibernetskim grožnjam, terorizmu in zunanji propagandi, ki jo sponzorira država, ter tujemu vmešavanju;

570.

poziva države članice, naj izvedejo na dokazih temelječo analizo ukrepov, sprejetih v odziv na pandemijo, z vidika spola in raznolikosti ter pregledajo dokumentacijo o učinkih izrednih ukrepov na človekove pravice na področju spola in raznolikosti, ugotovitve pa upoštevajo v načrtih za pripravljenost in odzivanje na prihodnje izredne razmere; priporoča, naj se združenjem, zlasti ženskim skupinam in organizacijam, ki zastopajo interese premalo zastopanih ljudi ali skupin, ponudijo priložnosti za sodelovanje pri predlaganju, zasnovi, odobritvi, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju odzivov na izredne razmere v javnem zdravju;

571.

priporoča, naj se ob morebitni novi krizi uvedejo dežurne telefonske številke, da se zagotovi podpora ljudem, ki ne morejo skrbeti zase; priporoča, naj se vsi razpoložljivi ukrepi široko oglašujejo in so na voljo v jezikih, ki bodo dosegli celotno prebivalstvo;

(II) PRIPRAVLJENOST

572.

poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe in instrumente, države članice pa, naj vlagajo več v zdravstveno varstvo, med drugim iz mehanizma za okrevanje in odpornost in kohezijskih sredstev, da bi zmanjšale razlike v zdravstvenem varstvu, izboljšale nacionalno javno zdravje in sisteme socialne oskrbe ter poglobile čezmejno sodelovanje na področju zdravja, da bi se v EU spopadli z resnimi grožnjami za zdravje in varnost;

573.

poziva k lastnim zakonodajnim pobudam v skladu s členom 225 PDEU, da bi povečali pristojnosti EU v zdravstvu, izboljšali njeno odprto strateško avtonomijo ter povečali odpornost in kakovost sistemov in storitev zdravstvenega varstva, zagotovili enako, univerzalno in cenovno dostopno zdravstveno oskrbo ter prispevali k transparentnosti javnega financiranja zdravstvenih raziskav in upravljanja;

574.

poziva Komisijo, naj predloži ustrezne regulativne in/ali zakonodajne ukrepe za zdravstveno varnost v skladu s priporočili konference o prihodnosti Evrope, katerih cilj je:

—	zanesljiv, trajnosten in stalen dostop do aktivnih farmacevtskih učinkovin kot ključnih surovin, da bi preprečili motnje v farmacevtski dobavni verigi in pomanjkanje zdravil ter prispevali k odprti strateški avtonomiji EU na področju zdravja,

—	izboljšave zdravstvenih sistemov držav članic, da bi jih zaščitili pred kibernetskimi grožnjami,

—	zadostno število dobro opremljenih in usposobljenih zdravstvenih delavcev v državah članicah in najboljših raziskovalcev, zaposlenih v Evropi, s sprejetjem politik za ohranjanje talentov,

—	večja privlačnost Evropske unije za svetovne naložbe v raziskave in razvoj na področju zdravja,

—	obvladovanje in ustrezno izkoriščanje zelo hitrega znanstvenega napredka na področju novih zdravil in metod zdravljenja, pa tudi zdravstvenih tehnologij,

—	spodbujanje ponovne industrializacije zdravstvenega sektorja v EU v skladu z digitalnim in zelenim prehodom;

575.

poziva k polnemu izvajanju načela iz Helsinške deklaracije o vključevanju zdravja v vse politike s sprejetjem medsektorskega pristopa k javni politiki, ki sistematično upošteva vpliv odločitev na zdravje, spodbuja sinergije in preprečuje škodljive učinke nanj, da bi ga izboljšali za vse prebivalce in dosegli enakost na tem področju;

576.

priporoča odpravo digitalnega razkoraka, ki še posebej prizadene marginalizirane skupine prebivalstva, spodbujanje digitalne pismenosti ter večjo dostopnost interneta in strojne opreme, s tem pa tudi boljši razpoložljivost izobraževanja, javnih storitev in zdravstvenega varstva;

577.

poziva k povečanju vloge Evropskega parlamenta pri odločanju med kriznim upravljanjem in k boljšemu parlamentarnemu nadzoru in spremljanju instrumentov, ustvarjenih v odgovor na izredne razmere, saj bo to izboljšalo njihovo legitimnost;

578.

poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo s platformami družbenih medijev, da bi se učinkovito borile proti napačnim informacijam in dezinformacijam, da ne bi pošiljali nasprotujočih si sporočil posebnim ciljnim skupinam, kar bi lahko sčasoma povzročilo nezaupanje v cepljenje;

579.

poziva Komisijo, naj pozorno spremlja vse nacionalne ukrepe v zvezi z nadzorom na notranjih mejah med zdravstvenimi krizami in zagotovi, da bodo skladni s schengensko zakonodajo in sprejeti le v skrajni sili, sorazmerni in časovno omejeni; poudarja, da morajo biti kontrole na notranjih mejah in omejitve gibanja izjema, morebitne omejitve potovanj v prihodnjih zdravstvenih krizah pa upoštevati načeli pravičnosti in vključenosti; se zavzema za usklajevanje morebitnih prihodnjih omejitev potovanj na ravni EU v zakonodajnem postopku EU in z usklajenim pristopom, namesto z nezavezujočimi priporočili Sveta in Komisije;

580.

poziva Komisijo in države članice, naj kot protiukrep proti dezinformacijam podprejo usposabljanje za medijsko pismenost med prebivalci EU; ugotavlja, da je pomembna tudi podpora za pluralnost medijev, in poudarja, da je treba še izboljšati obstoječe zakonodajne okvire; poudarja, da je treba vlagati v usposabljanje novinarjev in znanstvenikov javnih ustanov o obveščanju o kriznih razmerah;

581.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo enoten strateški pristop do neevropskih deležnikov, ki bi poskušali med zdravstvenimi ali drugimi krizami ovirati demokratične procese v EU;

582.

poziva Komisijo in države članice, naj še naprej dolgoročno finančno in tehnično podpirajo porazdeljeno, zelo prilagodljivo proizvodno zmogljivost na svetovni ravni, ki lahko omogoči hitro in enakomerno distribucijo odmerkov cepiv (in drugih orodij) v morebitnih novih pandemijah;

583.

poziva k podobni podpori za obstoječe zmogljivosti za raziskave in razvoj v različnih regijah, zlasti k financiranju iz programa Obzorje Evropa, pobude za inovativna zdravila 2, partnerstva evropskih držav in držav v razvoju na področju kliničnega preskušanja in organa HERA;

584.

poziva Komisijo, naj vzpostavi strukture in partnerstva, ki bodo olajšala prednostno razvrščanje raziskav v zdravstvenem sektorju in izmenjavo rezultatov;

585.

poziva Komisijo, naj izvede pilotno študijo o spodbujanju javnih naložb v raziskave in razvoj na področju zdravja v EU, da se zagotovi boljši dostop do cenovno ugodnih končnih izdelkov;

586.

poziva, naj se prek evropskega stebra socialnih pravic izboljšajo življenja milijonov socialno izključenih ljudi v EU, zlasti tistih, ki so bolj izpostavljeni tveganju revščine in ne morejo do kakovostnega zdravstvenega varstva;

(III) ODPORNOST

587.

je mnenja, da je potrebna Evropska unija zdravja, da bi morali za to uporabiti obstoječa sredstva instrumenta za okrevanje NextGenerationEU in da mora Parlament dobiti vlogo pri odločanju o teh zdravstvenih programih; poleg tega meni, da je treba uporabiti potrebne instrumente, da se omogoči podnebni in digitalni prehod; priporoča, da se ta prehod spodbuja s pospeševanjem prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo ob hkratnem blaženju izzivov prehoda, s preusposabljanjem in izpopolnjevanjem evropske delovne sile, z upoštevanjem potrebe po nekaterih naložbah in vzdrževanjem zdravih javnih financ v prihodnjem pregledu pakta za stabilnost in rast ter bolj razpoložljivim financiranjem inovativnih, zelenih in digitalnih tehnoloških podjetij, zlasti malih in srednjih;

588.

priporoča povečevanje institucionalne zmogljivosti Komisije;

589.

se veseli sodelovanja s Komisijo pri reviziji splošne farmacevtske zakonodaje EU, ki bi morala še naprej ustrezno varovati intelektualno lastnino, da bi v Uniji ustvarili inovacijam prijazno in konkurenčno okolje in da bi imeli vsi na voljo varna, učinkovita in cenovno dostopna zdravila;

590.

591.

poziva države članice, naj uvedejo teste izjemnih situacij, da bi povečale odpornost in kakovost svojih zdravstvenih sistemov in storitev, in sicer na podlagi rezultatov in priročnika za usposabljanje, ki se pripravlja v projektih, financiranih iz programa EU za zdravje, in v sodelovanju z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD); poziva jih tudi, naj vlagajo v krizne zmogljivosti ter zdravstveno in oskrbovalno osebje in izboljšajo njihove delovne pogoje in plačil, da bi rešile primanjkljaj delovne sile;

592.

pozdravlja Uredbo (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje in razveljavitvi Sklepa št. 1082/2013/EU, ki pomeni korak k „Evropski uniji zdravja“ s prilagoditvijo pristojnosti EU na področju zdravstvene varnosti in večjo vlogo Evropskega parlamenta pri odločanju na področju kriznega upravljanja;

593.

priporoča, da Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) postane bolj neodvisen pri zbiranju informacij in da se za države članice uvede sistematična obveznost, da mu morajo pošiljati razumljive in primerljive podatke, zlasti o zalogah opreme, posteljnih zmogljivostih in sprejemih v oddelke za intenzivno nego, stopnjah precepljenosti in razpoložljivosti delovne sile;

594.

poziva Komisijo, naj preuči prakse in metode, ki jih izvajajo Evropski parlament in nacionalni parlamenti, tako da parlamentarna demokracija in pravna država v kriznih razmerah ne bosta potisnjeni na stranski tir; priporoča ji, naj na evropski ravni pripravi seznam najboljših parlamentarnih praks, ki bi jih bilo treba upoštevati v času krize, in sicer na podlagi ocene stanja novih parlamentarnih delovnih metod in mehanizmov;

595.

poziva institucije EU in države članice, naj ohranijo načela dobrega oblikovanja politik ter spoštovanja temeljnih pravic in pravne države, tudi v času krize; ponovno opozarja, da je pristojnost moč izvajati le v okviru omejitev, ki jih določa pravo, in da morajo biti vsi posegi utemeljeni, sorazmerni, nediskriminirajoči, predvidljivi ter pod nadzorom neodvisnih in nepristranskih sodišč;

596.

poziva k reviziji medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje (59), da bi povečali vlogo Parlamenta v procesu odločanja med kriznim upravljanjem, vključno z uporabo člena 122 PDEU, mu podelili pristojnost, da predlaga nove zakone o ukrepanju v izrednih razmerah, in izboljšali redni zakonodajni postopke za sprejemanje različnih instrumentov za ukrepanje v izrednih razmerah, da bi povečali njihovo legitimnost in s tem tudi demokratično legitimnost in parlamentarni nadzor;

597.

poziva Komisijo, naj po temeljitem pregledu ukrepov na notranjih mejah med pandemijo in njihovega učinka posodobi svoj praktični priročnik o mejah s primeri dobre prakse za upravljanje notranjih meja, da bi izboljšala usklajevanje med državami članicami;

(IV) ODPRTA STRATEŠKA AVTONOMIJA

598.

poudarja pomen delovanja enotnega trga, predvsem zaradi dobave proizvodov v primerih nevarnosti za zdravje; priporoča odpravo tržnih pomanjkljivosti v zdravstvu in dokončno vzpostavitev enotnega trga za zdravstvene izdelke;

599.

poziva EU in države članice, naj zmanjšajo svojo odvisnost od trgovinskih partneric, ki niso članice EU, kar zadeva aktivne farmacevtske učinkovine, surovine, ključna zdravila in medicinske pripomočke, da bi zagotovile odprto strateško avtonomijo na ravni EU; potrjuje, da mora EU povečati odpornost farmacevtskih dobavnih verig in vzpostaviti odprto strateško avtonomijo EU v farmacevtskem sektorju z diverzifikacijo proizvodnih in dobavnih verig, spodbujanjem strateškega kopičenja zalog ter povečanjem proizvodnje in naložb v Evropi;

600.

poudarja, kako pomembno je, da se ključna oprema in zdravila proizvajajo v EU in da se vlaga v lokalne proizvodne zmogljivosti in se jih podpira, ter poziva k diverzifikaciji dobaviteljev in razmisleku o tem, kaj lahko prispevajo mala in srednja podjetja;

601.

priporoča Komisiji in državam članicam, naj spodbujajo boljšo izmenjavo podatkov o napovedih ponudbe in povpraševanja med ustreznimi deležniki, da bi bilo morebitno pomanjkanje hitreje predvideno, tudi prek rednega standardiziranega poročanja industrije, ter da bi bili proizvodna in distribucijska veriga preglednejši;

602.

poziva Komisijo in države članice, naj prispevajo k izvajanju resolucije WHO iz leta 2019 o izboljšanju preglednosti trgov z zdravili, cepivi in drugimi zdravstvenimi proizvodi (60);

603.

poziva, naj se na ravni EU vzpostavi seznam bistvenih, prednostnih in inovativnih zdravil in načinov zdravljenja ob upoštevanju ključnih medicinskih izdelkov, podatkov obstoječih evropskih agencij in organa HERA, da se zagotovi dostopnost teh zdravil in načinov zdravljenja za državljane;

604.

ugotavlja, da je EU med pandemijo v programih Obzorje 2020 in Obzorje Evropa hitro sprožila izredna sredstva za pospešitev raziskav za zdravilo proti koronavirusni bolezni; ugotavlja, da so države članice sprožile tudi finančna sredstva za raziskave o morebitnih zdravilih za covid-19, vendar številna manjša in neučinkovita klinična preskušanja niso prinesla koristnih rezultatov; poudarja, da morajo EU in države članice vlagati v raziskave in inovacije, če želi Evropa zagotoviti odprto strateško avtonomijo in bolje usklajevati tovrstne naložbe, da bi se učinkoviteje odzvale na pandemije; poudarja, da je treba čim bolj povečati javno donosnost, tako da se financiranje pogojuje z razpoložljivostjo in cenovno dostopnostjo zdravil in drugih zdravstvenih tehnologij, saj bo EU s tem gojila svojo strateško avtonomijo;

605.

poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo obsežno, v naloge usmerjeno javno evropsko infrastrukturo za raziskave in razvoj na področju zdravja, ki bo sledila javnemu interesu za proizvodnjo medicinskih izdelkov in strateški pomembnosti za zdravstveno varstvo, če bi obstoječa industrijska proizvodnja zastala, tako da bo lahko EU premostila nedelovanje trga, imela zanesljivo oskrbo in preprečila pomanjkanje zdravil, hkrati pa bila bolj pripravljena na nove zdravstvene grožnje in izredne razmere;

606.

poziva k organizaciji usklajenega vseevropskega strateškega kopičenja zalog, omejenega na bistvene in prednostne izdelke, da bi na ravni EU dosegli potrebno usklajeno in dolgoročno ukrepanje, ter s spremembo člena 4 PDEU med deljene pristojnosti med EU in državami članicami vključili zdravje in zdravstveno varstvo;

607.

poudarja pomembnost rezultatov konference o prihodnosti Evrope s posebnim poudarkom na priporočilih za večje pristojnosti EU na področju javnega zdravja in priprave trdnega odziva EU na prihodnje zdravstvene krize;

608.

zato poziva Svet, naj pripravi konvencijo o spremembi temeljnih pogodb na podlagi sklepov konference o prihodnosti Evrope in resolucije Evropskega parlamenta, s katero je bil uporabljen člen 48 Pogodbe o Evropski uniji (PEU);

609.

poziva Komisijo in države članice, naj se zavzamejo za to, da bo pogodba WHO o pripravljenosti na pandemije vključevala svetovno zavezo, katere cilji bodo zadostno financiranje biomedicinskih raziskav in razvoja, izvedljiv in učinkovit mehanizem za skupni dostop in koristi, opredelitev pogojev za izdajanje licenc za raziskave in razvoj, financirane z javnimi sredstvi, prenos tehnologije, izmenjava intelektualne lastnine, podatkov in znanja, potrebnih za proizvodnjo in dobavo izdelkov, ter poenostavitev regulativnih standardov in postopkov za trženje zdravstvenih protiukrepov;

610.

poziva k oceni obstoječih svetovnih okvirov za upravljanje zdravja in v zvezi s tem pozdravlja pogodbo o pripravljenosti na pandemije;

611.

poziva, naj se z novo pogodbo o pandemijah hkrati povečajo obveznosti in izboljša izvršljivost mednarodnega zdravstvenega pravilnika ter odpravijo vrzeli (vključno s financiranjem, enakostjo in svetovnim upravljanjem);

612.

poziva EU in države članice, naj preprečevanje pandemij vključijo v pogodbo in omogočijo dejavno sodelovanje civilne družbe in znanstvenikov, kar bi morala biti prednostna zahteva za pogajanja; meni, da bi morali biti cilji pogodbe o pripravljenosti na pandemije spodbujanje in vključevanje pristopa enega zdravja, večja odpornost zdravstvenih sistemov, preprečevanje pandemij in priprava nanje, usklajen in enoten odziv na krize, univerzalen in pravičen dostop do testov, zdravil in cepiv, učinkovit boj proti dezinformacijam, ki močno ogrožajo javnozdravstvene ukrepe, spodbujanje, promocija in razvoj inovacij za odzivanje na svetovne grožnje javnemu zdravju ter odporne svetovne dobavne verige;

613.

poziva k vzpostavitvi učinkovitega mehanizma za upravljanje strateških mednarodnih zalog z zagotovljenim dostopom za humanitarne akterje, da bi zadostili potrebam ranljivega prebivalstva v državah z nestabilnimi zdravstvenimi sistemi in konfliktnimi razmerami;

614.

poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo skupne smernice in primere dobre prakse za darovanje cepiv na podlagi izkušenj in izzivov, ki so se pojavili med pandemijo covida-19;

615.

poziva Komisijo in države članice, naj se posvetijo premajhnim proizvodnim zmogljivostim in prenosu tehnologije v države z nizkimi in srednjimi dohodki ter vzpostavijo svetovni mehanizem za povečanje proizvodnih zmogljivosti v EU in na svetovni ravni;

616.

poziva, naj države članice v obdobjih, ko ni pandemij, namenijo več pozornosti načrtovanju usklajenih prizadevanj v zvezi z distribucijo cepiv;

617.

poziva Komisijo in države članice, naj v državah z nizkimi in srednjimi dohodki finančno podprejo povečanje lokalne in regionalne proizvodnje cepiv ter drugih bistvenih zdravstvenih izdelkov;

618.

poziva EU in države članice, naj utrdijo odnose z državami z nizkimi dohodki, zlasti pri preprečevanju in spremljanju nastajajočih nevarnosti za zdravje; poziva, naj se v državah z nizkimi in srednjimi dohodki še naprej podpirajo zdravstveni sistemi, pripravljenost na pandemijo in lokalna proizvodnja cepiva; poziva k odločnejšim prizadevanjem za boljšo razpoložljivost cenovno dostopnih cepiv, zdravil, diagnostike in zdravstvenega varstva v državah z nizkimi in srednjimi dohodki;

619.

poudarja, da je treba poglobiti sodelovanje med EU in Svetovno zdravstveno organizacijo v odziv na pandemijo z bolj usklajeno in dolgoročno perspektivo ter trdnejšim, dobro financiranim in neodvisnim sistemom OZN v središču; poziva EU, naj prevzame bolj strateško, odločno in učinkovito vlogo na področju svetovnega zdravja; poudarja, da bi morala EU odigrati vlogo uradne opazovalke pri Svetovni zdravstveni organizaciji; priporoča, da se organom in agencijam OZN dodelijo zadostna sredstva, da se jim pri opravljanju svojega mandata ne bo treba zanašati na prostovoljne donacije;

620.

poziva k poglobljenemu sodelovanju med Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Afriško agencijo za zdravila, k mednarodnemu regulativnemu usklajevanju prek mednarodne koalicije regulativnih organov za zdravila in k tesni udeležbi Svetovne zdravstvene organizacije; poudarja, da je čezmejne nevarnosti za zdravje zahtevajo mednarodni odziv; priporoča, naj organ HERA in drugi direktorati Evropske komisije dobijo pravne in finančne možnosti za spodbujanje popolnega prenosa tehnologije, tudi proizvajalcem v državah z nizkimi in srednjimi dohodki;

° °

621.

naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Evropskemu odboru regij, vladam in parlamentom držav članic, Svetovni zdravstveni organizaciji in Svetovni trgovinski organizaciji.

(1) UL C 347, 9.9.2022, str. 234.

(2) UL C 342, 6.9.2022, str. 109.

(3) UL C 512 I, 20.12.2021, str. 2.

(4) UL C 393 I, 29.9.2021, str. 3.

(5) UL L 211, 15.6.2021, str. 1.

(6) UL L 458, 22.12.2021, str. 1.

(7) UL L 20, 31.1.2022, str. 1.

(8) UL L 314, 6.12.2022, str. 64.

(9) UL L 314, 6.12.2022, str. 26.

(10) UL L 314, 6.12.2022, str. 1.

(11) UL L 333, 27.12.2022, str. 164.

(12) UL L 326, 11.12.2015, str. 1.

(13) UL L 46, 17.2.2004, str. 1.

(14) UL L 151, 14.5.2020, str. 10.

(15) UL L 223, 22.6.2021, str. 14.

(16) UL C 205, 20.5.2022, str. 26.

(17) UL C 362, 8.9.2021, str. 2.

(18) UL C 316, 6.8.2021, str. 2.

(19) UL C 362, 8.9.2021, str. 77.

(20) UL C 362, 8.9.2021, str. 82.

(21) UL C 371, 15.9.2021, str. 102.

(22) UL C 385, 22.9.2021, str. 159.

(23) UL C 415, 13.10.2021, str. 36.

(24) UL C 184, 5.5.2022, str. 99.

(25) UL C 47, 7.2.2023, str. 30.

(26) UL C 125, 5.4.2023, str. 44.

(27) UL C 99, 1.3.2022, str. 10.

(28) UL C 491, 23.12.2022, str. 1.

(29) UL C 385, 22.9.2021, str. 83.

(30) UL C 67, 8.2.2022, str. 64.

(31) UL C 67, 8.2.2022, str. 25.

(32) https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/sl/158295

(33) https://www.ombudsman.europa.eu/en/decision/sl/141706

(34) Stanje čustvene, fizične in duševne izčrpanosti zaradi prekomernega in dolgotrajnega stresa.

(35) Bender, M. in drugi, The Terrible Toll of 76 Autoimmune Diseases (Pogubne posledice 76 avtoimunih bolezni), Scientific American, zvezek 325, št. 3, 2021, str. 31–33.

(36) Choutka, J. in drugi, Unexplained post-acute infection sinddromes (Nepojasnjeni sindromi prebolele akutne okužbe), Nature Medicine, zvezek 28, 2022, str. 911–923. Root, T., Can long Covid research unlock other major medical mysteries of the time? (Ali lahko raziskave o dolgem covidu razkrijejo druge velike medicinske skrivnosti našega časa?), The Guardian, 2022.

(37) Hohberger, B. in drugi. Case Report:Neutralization of Autoantibodies Targeting G-Protein-Coupled Receptors Improves Capillary Impairment and Fatigue Symptoms After COVID-19 Infection (Predstavitev kliničnega primera: Nevtralizacija avtoprotiteles, usmerjene na receptorje z G-proteinom, izboljšuje kapilarno poslabšanje in simptome utrujenosti po okužbi s covidom-19), Frontiers in Medicine, zvezek 8, 2021

(38) Sachs, J. D. in drugi, The Lancet Commission on lessons for the future from the COVID-19 pandemic (Komisija revije The Lancet o izkušnjah, pridobljenih iz pandemije covida-19, za prihodnost ), The Lancet, zvezek 400, 2022, str. 1224–80.

(39) Uredba (EU) 2022/2370 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. novembra 2022 o spremembi Uredbe (ES) št. 851/2004 o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (UL L 314, 6.12.2022, str. 1).

(40) Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. septembra 2020 z naslovom Pomanjkanje zdravil – kako rešiti vse večji problem.

(41) OECD/EU, Health at a Glance: State of Health in the EU Cycle (Poročilo o pregledu zdravstva: Evropa 2022: cikel o zdravstvenem stanju v EU), OECD Publishing, Pariz, 2022, str 14.

(42) Sachs, J. D. et al., The Lancet Commission on lessons for the future from the COVID-19 pandemic (Komisija revije The Lancet o izkušnjah, pridobljenih iz pandemije covida-19, za prihodnost ), The Lancet, zvezek 400, 2022, str. 1224–80.

(43) Resolucija generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 72.8 z dne 28. maja 2019 o izboljšanju preglednosti trgov z zdravili, cepivi in drugimi izdelki za zdravje.

(44) Direktiva (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (UL L 275, 25.10.2022, str. 33).

(45) Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).

(46) OECD/EU, Health at a Glance: Europe 2022: State of Health in the EU Cycle (Pregled zdravstva: Evropa 2022: cikel o zdravstvenem stanju v EU), OECD Publishing, Pariz, 2022.

(47) UL C 47, 7.2.2023, str. 30.

(48) Direktiva Sveta 89/105/EGS z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja (UL L 40, 11.2.1989, str. 8).

(49) Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

(50) Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju ter spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).

(51) UL L 77, 23.3.2016, str. 1.

(52) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1049/2001 z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (UL L 145, 31.5.2001, str. 43).

(53) Indeks enakosti spolov za leto 2021: zdravje.

(54) Eurofound, Okrevanje po pandemiji covida-19: struktura zaposlovanja v EU se spreminja.

(55) Turistična panoga, ki predstavlja 10 % BDP EU, je bila med najhuje prizadetimi sektorji zaradi pandemije. opozarja, da se je število nočitev v turističnih objektih v EU leta 2020 zmanjšalo za 51 % v primerjavi z letom 2019 in da je bilo v letu 2020 za 71 % manj zračnega prevoza kot leta 2019.

(56) Izjava izvršne direktorice Unicefa Henriette Fore na tiskovni konferenci o novih posodobljenih smernicah o javnozdravstvenih ukrepih, povezanih s šolami, v okviru pandemije covida-19

(57) Ugotovitve iz študije Evropskega ekonomsko-socialnega odbora iz leta 2021 o odzivu organizacij civilne družbe na pandemijo covida-19 in posledičnih omejevalnih ukrepih, sprejetih v Evropi, https://www.eesc.europa.eu/sites/default/files/files/qe-02-21-011-en-n.pdf

(58) https://www.europarl.europa.eu/doceo/document/TA-9-2021-0283_EN.html

(59) Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(60) Resolucija generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije št. 72 o izboljšanju preglednosti trgov z zdravili, cepivi in drugimi izdelki za zdravje, https://apps.who.int/iris/handle/10665/329301.

ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2024/4003/oj

ISSN 1977-1045 (electronic edition)

Top

Choose the experimental features you want to try