—

ob upoštevanju členov 179, 180 in 181 Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 6, 9, 41, 153, 162, 165, 166 in 174,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14, 15, 23, 25 in 26,

—

ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov,

—

ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, zlasti ciljev trajnostnega razvoja 4, 8 in 9,

—

ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 28. oktobra 2021 v zadevi BX/Unitatea Administrativ Teritorială D. (C-909/19) (1),

—

ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, zlasti načel 1, 3, 4 in 5,

—

ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 2019 o celoviti evropski industrijski politiki na področju umetne inteligence in robotike (4),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2023 o strategiji EU za spodbujanje industrijske konkurenčnosti, trgovine in kakovostnih delovnih mest (5),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 9. oktobra 2020 o človekovih pravicah, participaciji in dobrem počutju starejših v dobi digitalizacije,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (6),

—

ob upoštevanju osnabrüške deklaracije z dne 30. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot dejavniku okrevanja in pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo,

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (7),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (8),

—

ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (9),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. marca 2021 z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje (COM(2021)0118),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. maja 2021 z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021)0350),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM(2020)0102),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. marca 2020 z naslovom Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020)0103),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo (COM(2020)0276),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. februarja 2022 o krepitvi vloge mladih v Evropi: zaposlovanje in socialno okrevanje po pandemiji (10),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. septembra 2017 z naslovom Vlaganje v pametno, inovativno in trajnostno industrijo: prenovljena strategija EU za industrijsko politiko (COM(2017)0479),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2010 z naslovom Evropska digitalna agenda (COM(2010)0245),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020 – Unija inovacij (COM(2010)0546),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0212),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. maja 2022 o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 – mikrokvalifikacije, individualni izobraževalni računi in učenje za trajnostno okolje (11),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. septembra 2020 z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020)0624) ter delovnega dokumenta služb Komisije, ki mu je priložen (SWD(2020)0209),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Digital Economy and Society Index (DESI) 2020: Human capital (Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2020: človeški kapital),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2020 o prekvalificiranju in izpopolnjevanju kot podlagi za večjo trajnost in zaposljivost v podporo okrevanju gospodarstva in socialni koheziji,

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2020 o boju proti krizi zaradi covida-19 v izobraževanju in usposabljanju,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 13. julija 2016 z naslovom Industrija 4.0 in digitalna preobrazba: pot naprej,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 7. maja 2020 z naslovom Trajnostno financiranje vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 15. marca 2018 z naslovom Prihodnost dela – pridobivanje ustreznega znanja in spretnosti za izpolnitev potreb delovnih mest v prihodnosti,

—

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2023 z naslovom Razvoj kompetenc, znanj in spretnosti pri dvojnem zelenem in digitalnem prehodu,

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2021 o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci (akt o umetni inteligenci) in spremembi nekaterih zakonodajnih aktov Unije (COM(2021)0206),

—

ob upoštevanju Sklepa (EU) 2023/936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. maja 2023 o evropskem letu spretnosti (12),

—

ob upoštevanju deklaracije o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje, razglašene 15. decembra 2022,

—

ob upoštevanju strategije EU Global Gateway,

—

ob upoštevanju študije Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) iz februarja 2020 z naslovom Empowering adults through upskilling and reskilling pathways (Opolnomočenje odraslih z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem),

—

ob upoštevanju skupnega poročila centra Cedefop in Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z dne 30. marca 2023 z naslovom Fostering skills use for sustained business performance: Evidence from the European Company Survey (Spodbujanje uporabe znanj in spretnosti za trajno poslovno uspešnost: dokazi iz raziskave o evropskih podjetjih) (13),

—

ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 29. novembra 2021 o novem evropskem programu za izobraževanje odraslih 2021–2030 (14),

—

ob upoštevanju evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030,

—

ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A9-0232/2023),

A.

ker so za politike na področju izobraževanja, usposabljanja ter znanj in spretnosti pristojne države članice; ker ima EU vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju, spodbujanju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepov držav članic;

B.

ker bo poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti izpopolnjevanje in preusposabljanje delavcev in iskalcev zaposlitve, postalo še pomembnejše, med drugim tudi zaradi digitalnega in zelenega prehoda; ker so dostojni delovni pogoji bistveni za privabljanje in zadržanje usposobljenih delavcev; ker usposabljanje, ki ga delavcem zagotovi delodajalec, ne sme negativno vplivati na njihove plače;

C.

ker je eden glavnih ciljev evropskega leta spretnosti to, da bi znanja in spretnosti ter želje delavcev ustrezale spreminjajočim se potrebam trga dela v EU;

D.

ker so trenutno med največjimi izzivi za nadaljnje poklicno izobraževanje in usposabljanje to, da je v primerjavi z akademskim izobraževanjem manj privlačno, da je zanj med dijaki premalo zanimanja in da primanjkuje usposobljenih delavcev;

E.

ker bosta lahko digitalni in zeleni prehod uspešna le, če bodo imeli delavci možnost pridobiti potrebna znanja, spretnosti in kompetence;

F.

ker bi bilo lahko z izvajanjem visokokakovostnega nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja povezano znatno finančno breme, zlasti za mikropodjetja ter mala in srednja podjetja;

G.

ker je ključen enak dostop do poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno z izpopolnjevanjem in preusposabljanjem, pa tudi do priložnosti za vseživljenjsko učenje za vse;

H.

ker je leta 2021 45 % delavcev navedlo, da so bili v zadnjih 12 mesecih na usposabljanju, ki ga je plačal delodajalec; ker je bil ta delež manjši med mladimi delavci, ženskami in delavci, ki imajo sklenjene pogodbe za določen čas in pogodbe z agencijami za začasno delo, kar kaže na neenakosti pri dostopu do usposabljanja (15);

I.

ker je leta 2021 delež oseb v EU, starih od 18 do 24 let, ki so končale zgolj srednješolsko izobraževanje in se niso nadalje izobraževale ali usposabljale, znašal 9,7 %; ker je leta 2021 delež Romov, starih od 16 do 24 let, ki niso bili zaposleni, se niso izobraževali ali usposabljali, znašal 56 %;

J.

ker je leta 2021 delež oseb v EU, starih od 25 do 64 let, ki so se izobraževale ali usposabljale, znašal 10,8 %, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 1,7 odstotne točke in se tako vrnil na raven iz leta 2019 oziroma pred obdobjem covida-19 (16);

K.

ker se trgi dela v Evropi zmanjšujejo, do leta 2030 pa bo 40 % Evropejcev živelo v regijah z upadajočim številom delovnih mest (17); ker 77 % podjetij v EU navaja, da imajo težave pri iskanju delavcev s potrebnimi znanji in spretnostmi; ker so s tem neskladjem v znanjih in spretnostih med delavci in delovnimi mesti na trgu dela v EU povezani znatni stroški za gospodarstvo, podjetja in posameznike; ker bi z izboljšanjem delovnih pogojev in dejavnikov, ki vplivajo na kakovost delovnega mesta, kot so plača, samostojnost zaposlenih in usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter naložbami v znanja, spretnosti in učenje na ravni podjetja pomagali zmanjšati primanjkljaje delovne sile (18);

L.

ker je eden od ciljev programa znanj in spretnosti za Evropo, da bi delež oseb, starih od 25 do 64 let, ki so vključene v izobraževanje, do leta 2025 znašal 50 % (v primerjavi z 38 % leta 2016); ker je bil zastavljen cilj, da bi imelo vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti 70 % oseb, starih od 16 do 74 let (v primerjavi s 56 % leta 2019); ker približno 42 % Evropejcev nima osnovnih digitalnih znanj in spretnosti, vključno s 37 % delovne sile; ker želi Unija do leta 2030 delež prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi povečati na 80 %;

M.

ker sta kakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje ter vseživljenjsko učenje bistvena za izpolnjevanje načel evropskega stebra socialnih pravic; ker je eden od ciljev iz akcijskega načrta za ta steber, da bo vsako leto v usposabljanje vključenih vsaj 60 % odraslih in da jih bo do leta 2030 vsaj 78 % imelo zaposlitev;

N.

ker cilj EU iz strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) glede vključenosti v izobraževanje odraslih (15 % do leta 2020) v prejšnjem obdobju ni bil dosežen, zlasti za ljudi iz ranljivih in marginaliziranih skupin in/ali z manj priložnostmi; ker so starejši tista starostna skupina, za katero je najmanj verjetno, da bo vključena v izobraževanje odraslih; ker so druge razsežnosti izključenosti po oceni Eurostata povezane s spolom ter stopnjo izobrazbe in aktivnim statusom posameznika na trgu dela;

O.

ker še vedno obstajajo neenakosti pri dostopu do izobraževanja odraslih ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja za delavce in iskalce zaposlitve; ker na udeležbo odraslih v poklicnem izobraževanju in usposabljanju skupaj vplivajo izobrazba, poklicna skupina, gospodarski sektor dejavnosti ter velikost podjetja; ker so najpogostejše ovire pri dostopu do izobraževanja odraslih stroški, nedostopnost, pomanjkanje infrastrukture za oskrbo, nizka stopnja pismenosti in šibko samospoštovanje; ker vsako tretje podjetje, ki ne organizira usposabljanja, kot razlog za to navaja veliko delovno obremenitev in pomanjkanje časa, 28 % pa visoke stroške nadaljnjega poklicnega usposabljanja (19); ker z vidika posameznika pomembno oviro za izobraževanje odraslih pomenijo čas in stroški;

P.

ker lahko svoja znanja in spretnosti v svoji primarni zaposlitvi uporablja le 45 % delavcev v Uniji, pri ostalih pa je del njihovih znanj in spretnosti premalo izkoriščen (20); ker težave pri iskanju usposobljenih delavcev poleg pomanjkanja delovne sile in neskladja v znanjih in spretnostih kažejo tudi na slabo kakovost delovnih mest, ki so na voljo, pomanjkanje kadrovske politike, ki bi bila usmerjena v ljudi, in neizkoriščene priložnosti pri zasnovi dela (21);

Q.

ker današnje trge dela in izobraževanja ter družbe sooblikuje četrta industrijska revolucija, ki vključuje popolno digitalizacijo opravljanja storitev in proizvodnih procesov, saj zaradi nje za delavce in podjetja nastajajo tako izzivi kot priložnosti, kot so izginjanje nekaterih nalog in poklicev ter nastajanje drugih, dinamično prerazporejanje delovnih nalog in preoblikovanje vsebine dela; ker so potrebne nadaljnje naložbe podjetij, da bi oblikovali trdno poklicno izobraževanje in usposabljanje po vsej Uniji ter spodbujali kompetence za delo z novimi tehnologijami, kot so pametna proizvodnja in stroji, napredna robotika, računalništvo v oblaku, umetna inteligenca, obdelava podatkov in internet stvari; ker je pomembno, da se zapolnijo potrebe po izpopolnjevanju in preusposabljanju, hkrati pa obravnava digitalni razkorak;

R.

ker je v izobraževanje in usposabljanje odraslih vključenih več zaposlenih (11,8 %) in delavcev (11,5 %) kot splošnega odraslega prebivalstva, vendar so v zadnjih letih tudi na tem področju opazni podobni trendi; ker so v zvezi s tem med državami članicami precejšnje razlike (22);

S.

ker podatki Eurostata o podjetjih v EU z 10 ali več zaposlenimi (izključena so podjetja v finančnem sektorju) kažejo, da jih 98 % uporablja računalnike, 97 % pa jih ima dostop do interneta; ker približno 60 % vseh ljudi, ki so aktivni na trgu dela, pri delu uporablja računalnike, prenosnike, pametne telefone, tablice ali druge prenosne naprave (23);

T.

ker je opazno, da se je zaradi avtomatizacije delovnih mest zmanjšalo število srednje plačanih delovnih mest za srednje usposobljene delavce, povečalo pa število slabo plačanih delovnih mest za nizko usposobljene delavce;

U.

ker 21 % delavcev v Evropi navaja, da so se njihove glavne delovne naloge spremenile zaradi uvedbe nove programske ali strojne opreme (24);

V.

ker so v evropskem sistemu inovacijskih kazalnikov za leto 2022 opazni boljši rezultati na področju inovacij v letih 2015–2022; ker so med državami članicami pri tem še vedno velike razlike (25);

W.

ker imajo tri od štirih podjetij v EU težave pri iskanju delavcev s pravimi znanji in spretnostmi (26); ker se vrzel v spretnostih povečuje;

X.

ker delodajalci kot ključne za zaposlitev vse pogosteje obravnavajo prečne spretnosti, kot so veščine ravnanja z ljudmi, večjezičnost, veščine učenja, komunikacija, ravnanje s strankami, reševanje problemov, kritično mišljenje, podjetnost, ustvarjalnost, medkulturne kompetence, timsko delo ter digitalna in medijska pismenost; ker prečne spretnosti ne vplivajo samo na zaposlovanje in je zanje potrebna preskok v miselnosti vseh deležnikov poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

Y.

ker so vse države članice opredelile in uskladile naslednje kompetence kot ključne za zagotavljanje pristopa vseživljenjskega učenja: pismenost, večjezičnost, kompetence na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, digitalne kompetence, osebne in socialne kompetence, kompetence za učenje učenja, državljanske kompetence, medkulturne veščine in podjetništvo; ker je na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike nesorazmerno malo žensk;

Z.

ker se je v letih 2020 in 2021 šest od desetih delavcev v EU+ vključilo v vsaj eno formalno ali neformalno dejavnost izobraževanja ali usposabljanja, da bi pridobili poklicna znanja in spretnosti (27);

AA.

ker je pandemija covida-19 močno negativno vplivala na redno izvajanje politik izobraževanja in usposabljanja; ker se je zaradi s tem covidne krize spremenil naš način dela in se je povečala potreba po posodobljenem naboru znanj in spretnosti evropske delovne sile, zlasti digitalnih znanj in spretnosti;

AB.

ker povpraševanje po digitalnih znanjih in spretnostih narašča; ker so bile med letoma 2020 in 2021 nove digitalne tehnologije uvedene na 44 % delovnih mest; ker so štirje od desetih odraslih zaposlenih za opravljanje nekaterih delovnih nalog pogosteje uporabljali digitalne tehnologije, približno tretjina (36 %) pa se je učenja, povezanega z delovnim mestom, pogosteje udeleževala prek spleta kot zunaj njega (28); ker je treba za digitalni prehod na industrijo 4.0 okrepiti osnovna digitalna znanja in spretnosti vseh delavcev ter omogočiti pridobivanje naprednejših digitalnih znanj in spretnosti, hkrati pa zagotoviti, da jih bodo države članice ustrezno priznale; ker je treba posebno pozornost nameniti tveganjem, zato pa tudi zagotavljanju znanj in spretnosti, povezanih s kibernetsko in digitalno varnostjo;

AC.

ker je mogoče delovne naloge avtomatizirati v veliko sektorjih in v različnem obsegu, kar bo privedlo do znatnih sprememb v zaposlenosti, produktivnosti delavcev, zahtevah po znanjih in spretnostih ter številu delavcev v Uniji z izrazitimi regionalnimi razlikami; ker se 35 % delavcev boji, da bi lahko ali bodo v prihodnosti nove digitalne tehnologije delno ali v celoti opravljale njihovo delo (29); ker jih je približno 45 % zaskrbljenih tudi zaradi zastarevanja tehnoloških veščin ter potrebe po pridobivanju novih znanj in spretnosti; ker bi bilo 49 % dejavnosti, za katere ljudje v svetovnem gospodarstvu prejemajo plačilo, mogoče avtomatizirati s prilagoditvijo dosedanje tehnologije (30);

AD.

ker bi vsakemu petemu odraslemu delavcu v EU+ (in 31 % tistih, ki ne uporabljajo digitalne tehnologije) koristilo usposabljanje o najosnovnejših digitalnih znanjih in spretnostih, tj. o orientiranju v spletu; ker bi se lahko od 70 % do 90 % delavcev preusposobilo, da bi pridobili naprednejše znanje o podatkovnih zbirkah in računalniškem programiranju (31);

AE.

ker bi moralo v skladu s cilji EU 75 % podjetij EU uporabljati računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in tehnologije velepodatkov, več kot 90 % malih in srednjih podjetij pa bi moralo doseči vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti (32);

AF.

ker je eden od glavnih izzivov za izobraževalne sisteme držav članic, kako prilagoditi učne načrte in želje ljudi kompetencam, znanjem in spretnostim, ki so potrebni za doseganje osebnega in poklicnega opolnomočenja ter za zapolnjevanje potreb trga dela in družbenih potreb; ker bo več kot polovica otrok, ki vstopajo v osnovno šolo, zaposlenih na delovnih mestih, ki danes še ne obstajajo;

AG.

ker je ključno, da se ustvarijo optimalni pogoji in spodbude, ki bodo delodajalcem omogočili dostop do visokokakovostnega poklicnega izobraževanja in usposabljanja, s katerim bodo zaposlenim zagotovili koristne učne izkušnje ter razvoj ustreznega nabora znanj in spretnosti;

AH.

ker bi lahko s spodbujanjem učnega procesa, ki temelji na kompetencah, zagotovili nemoteno prilagajanje učnega procesa potrebam učečih se in hitrim družbenim spremembam;

AI.

ker so se narava, kakovost ter družbeno dojemanje in ocenjevanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja z leti razvijali, med drugim tudi zaradi kampanj in politik o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, boljših poklicnih možnosti, priložnosti za mobilnost in digitalnih rešitev v izobraževanju; ker kljub izboljševanju položaja in dojemanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja to še vedno pogosto ni prva izbira mladih, ampak nanj v primerjavi s splošnim izobraževanjem gledajo kot na drugo, manj privlačno možnost;

AJ.

ker se demografske razmere v državah članicah vse hitreje spreminjajo in se bo to predvidoma nadaljevalo tudi v prihodnjih desetletjih, zaradi česar bo še toliko bolj potrebno izkoristiti ves potencial vseh delovno sposobnih odraslih, in sicer s stalnim vlaganjem v njihove spretnosti, znanje in kvalifikacije ter z aktivnim zaposlovanjem več ljudi; ker imajo lahko podjetja težave zaradi izgubljanja znanja, ko se izkušeni delavci upokojijo; ker je treba delovna mesta in delovne pogoje prilagoditi potrebam starajoče se delovne sile; ker je ključno, da se spodbuja učenje med bolj in manj izkušenimi delavci v podjetjih ter zagotovi prenos znanja, tudi med generacijami, s programi tutorstva, usposabljanja na delovnem mestu in mentorstva;

AK.

ker bodo imeli dostojni delovni pogoji ter dostop do sistemov socialne varnosti, kakovostnih socialnih storitev in privlačnega življenjskega okolja pomembno vlogo pri privabljanju in zadržanju usposobljenih delavcev; ker je s krepitvijo osebnega razvoja in boljšim usmerjanjem pri učenju že od zgodnjega otroštva ter s spodbujanjem enakega dostopa do informacij ljudem mogoče pomagati pri izbiri ustreznejših izobraževalnih poti do kakovostnih zaposlitvenih priložnosti;

AL.

ker se demografska slika ves čas spreminja; ker se bo delovno sposobno prebivalstvo Evrope (staro od 20 do 64 let) po ocenah od danes do leta 2040 vsako leto zmanjšalo za 0,4 %; ker demografski upad povzroča tudi spremembe v strukturi trga dela in naraščajoče povpraševanje po delavcih v nekaterih sektorjih, kot sta zdravstvo in oskrba;

AM.

ker je bilo kar 28 sektorjev uvrščenih med sektorje, v katerih primanjkuje usposobljenih delavcev, vključno z zdravstvom, gostinstvom in hotelirstvom, gradbeništvom, storitvami informacijske tehnologije in varnostnim sektorjem; ker na splošno primanjkuje delavcev s področja naravoslovja, tehnologije, inženiringa in matematike, zlasti žensk; ker so učitelji med petimi poklici, v katerih v Evropi najbolj primanjkuje delavcev, pri čemer so razlike glede na geografsko regijo in predmet, to pomanjkanje pa vpliva na zmogljivosti za zagotavljanje izobraževanja in usposabljanja, ki ga potrebujejo vsi učeči se, da bi se prilagodili digitalnemu in zelenemu prehodu ter četrti industrijski revoluciji;

AN.

ker je zaradi vse večjega povpraševanja delodajalcev po specifičnih znanjih in spretnostih očitno, da je potrebno večje sodelovanje podjetij v poklicnem izobraževanju in usposabljanju;

AO.

ker je Evropski parlament večkrat obsodil prakso neplačanih pripravništev kot obliko izkoriščanja mladih delavcev in kršitev njihovih pravic;

AP.

ker se je Komisija v evropski strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 zavezala, da bo invalidom omogočila neodvisno življenje in polno sodelovanje v vseh vidikih življenja; ker je ključno, da se invalidom ponudijo boljše priložnosti za udeležbo v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter pridobivanje novih znanj in spretnosti, kar je prvi pogoj za zaposlitev in neodvisnost;