—

ob upoštevanju svojega sklepa z dne 10. marca 2022 o ustanovitvi posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (INGE 2), in določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata (1) ter svojega sklepa z dne 14. februarja 2023 o spremembi navedenega sklepa z dne 10. marca ter o prilagoditvi njegovega imena in pristojnosti (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2022 o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah (3) (v nadaljnjem besedilu: poročilo INGE 1),

—

ob upoštevanju ukrepov, ki jih je Komisija sprejela na podlagi priporočil Parlamenta iz resolucije z dne 9. marca 2022,

—

ob upoštevanju strateškega kompasa za varnost in obrambo – Za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti, ki ga je Svet odobril 21. marca 2022, Evropski svet pa potrdil 24. marca 2022,

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 23. novembra 2022 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o novi strategiji EU za širitev (4),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. julija 2022 z naslovom Poročilo o stanju pravne države za leto 2022 – stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2022)0500),

—

ob upoštevanje svoje resolucije z dne 8. marca 2022 o krčenju prostora za civilno družbo v Evropi (5),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2022 o sumu korupcije z izvorom iz Katarja in širši potrebi po preglednosti in odgovornosti v evropskih institucijah (6),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o strateškem komuniciranju EU zoper propagando, ki jo proti njej vodijo tretje države (7),

—

ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. marca 2019 Svetu in podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o pregledu nadaljnjih ukrepov, ki jih je Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) sprejela dve leti po poročilu EP o strateškem komuniciranju EU za boj zoper propagando tretjih držav proti njej (8),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2021 z naslovom Evropski mediji v digitalnem desetletju: akcijski načrt za podporo okrevanju in preoblikovanju (9),

—

ob upoštevanju členov o odgovornosti držav za mednarodno protipravna dejanja,

—

ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

—

ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti njegovega člena 20,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/692 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Državljani, enakost, pravice in vrednote ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1381/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (EU) št. 390/2014 (10),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 27. aprila 2022 za direktivo Evropskega parlamenta in sveta o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi ali zlorabljenimi sodnimi postopki (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnost) (COM(2022)0177),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. decembra 2020 o akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020)0790),

—

ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2022 o vzpostavitvi skupnega okvira za medijske storitve na notranjem trgu (evropski akt o svobodi medijev) in spremembi Direktive 2010/13/EU (COM(2022)0457),

—

ob upoštevanju končnega poročila Konference o prihodnosti Evrope, zlasti predlogov št. 27 in 37,

—

ob upoštevanju okrepljenega kodeksa ravnanja glede dezinformacij iz leta 2022,

—

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (akt o digitalnih storitvah) (11),

—

ob upoštevanju Direktive (EU) 2022/2557 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o odpornosti kritičnih subjektov in razveljavitvi Direktive Sveta 2008/114/ES (12) (direktiva o odpornosti kritičnih subjektov),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 18. oktobra 2022 za priporočilo Sveta o usklajenem pristopu Unije h krepitvi odpornosti kritične infrastrukture (COM(2022)0551),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 25. novembra 2021 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju (COM(2021)0731) in njegovih sprememb, ki jih je Parlament sprejel 2. februarja 2023  (13),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 25. novembra 2021 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (COM(2021)0734),

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 16. decembra 2020 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji in razveljavitvi Direktive (EU) 2016/1148 (COM(2020)0823) (revidirana direktiva o kibernetski varnosti),

—

ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 05/2022 z dne 29. marca 2022 z naslovom Kibernetska varnost institucij, organov in agencij EU – Raven pripravljenosti na splošno ni sorazmerna z grožnjami,

—

ob upoštevanju predloga Komisije z dne 22. marca 2022 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko skupno raven kibernetske varnosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije (COM(2022)0122),

—

ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (14),

—

ob upoštevanju skupne izjave Sveta za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA z dne 5. decembra 2022,

—

ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča o agencijah EU za proračunsko leto 2021,

—

ob upoštevanju evropskega kodeksa standardov za neodvisne organizacije za preverjanje dejstev, ki ga je avgusta 2022 objavila evropska mreža standardov za preverjanje dejstev,

—

ob upoštevanju členov 54 in 207 Poslovnika,

—

ob upoštevanju (vmesnega) poročila Sekretariata Posebnega odbora o tujem vmešavanju v demokratične procese v EU, tudi o dezinformacijah, ter za večjo integriteto, preglednost in odgovornost v Evropskem parlamentu (A9-0187/2023),

A.

ker je Evropski parlament 9. marca 2022 sprejel resolucijo, v kateri je na podlagi poročila prvega posebnega odbora o tujem vmešavanju v vse demokratične procese v Evropski uniji, tudi o dezinformacijah, pripravil priporočila; ker se s tem poročilom skupaj s priporočili poziva k sprejetju usklajene strategije proti tujemu vmešavanju; ker je Komisija na podlagi teh priporočil pripravila dokument, v katerem med drugim predlaga, da taka strategija de facto že obstaja v obliki različnih vrst medinstitucionalnega usklajevanja;

B.

ker je Evropski parlament edini neposredno izvoljeni organ med institucijami EU in je v ospredju političnih razprav EU o boju proti tujemu vmešavanju, manipulaciji z informacijami in hibridnim grožnjam v naših demokracijah, tudi v institucijah EU; ker so nedavni dogodki pokazali, da je Parlament tarča različnih in agresivnih kampanj tujega vmešavanja;

C.

ker je predsednica Komisije v svojem govoru o stanju v Uniji septembra 2022 napovedala, da bo Komisija predstavila sveženj za obrambo demokracije, ki naj bi bil sprejet v drugem četrtletju leta 2023; ker bi ta sveženj vključeval zakonodajni predlog za zaščito demokracij pred subjekti iz tretjih držav, ki v EU izvajajo dejavnosti, s katerimi lahko vplivajo na javno mnenje in demokratično sfero, pregled ukrepov v okviru evropskega obrambnega akcijskega načrta za demokracijo ter ukrepe za zagotovitev varnih in odpornih volitev, med drugim tudi ukrepe za kibernetsko varnost v volilnih procesih;

D.

ker so Svet Evropske unije, Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje vodili skupno vajo z naslovom EU Integrated Resolve 2022, s katero naj bi preverili odziv EU na hibridne kampanje;

E.

ker se je ruska agresivna vojna proti Ukrajini začela kot skrbno načrtovana in agresivno izvedena informacijska vojna, ki ji je 24. februarja 2022 sledila obsežna vojaška invazija; ker Rusija pri svojem vmešavanju uporablja vrsto različnih metod, ki so del širše strategije, da bi škodovala državam članicam EU in njenemu sosedstvu, jih zmedla, prestrašila, oslabila in razdelila; ker so pred rusko obsežno invazijo na Ukrajino Združene države Amerike in Združeno kraljestvo vodili uspešne komunikacijske kampanje „vnaprejšnjega razkrinkanja“, ki so vključevale javno uporabo razpoložljivih zanesljivih obveščevalnih podatkov brez primere, da bi preprečili kremeljsko naracijo in osvetlili laži ruske vlade in povezanih akterjev; ker je Rusija že več let izvajala dezinformacijske kampanje, kibernetske napade, zajemanje elite in napade, namenjene spreminjanju zgodovine, da bi pripravila temelje za svojo invazijo na Ukrajino;

F.

ker se od služb Parlamenta pričakuje, da si bodo močno prizadevale za upoštevanje priporočil, sprejetih 9. marca 2022, zlasti pri pripravi evropskih volitev leta 2024; ker je bila parlamentarna projektna skupina za dezinformiranje zadolžena za usklajevanje dela različnih generalnih direktoratov Evropskega parlamenta in za sodelovanje z drugimi institucijami EU pri številnih ukrepih, sprejetih zlasti na naslednjih področjih: situacijsko zavedanje, krepitev odpornosti, vnaprejšnje razkrinkanje in prispevanje k zdravemu informacijskemu prostoru ter blaženje posledic;

G.

ker Parlament v številnih državah, ki niso članice EU, proaktivno podpira parlamentarno demokracijo, med drugim z dejavnostmi skupine za podporo demokraciji in usklajevanje volitev; ker je v tem pogledu še posebej pomembna neposredna soseščina EU;

H.

ker se države pristopnice k EU soočajo z izzivi, ki izhajajo iz zlonamernega tujega vmešavanja in dezinformacijskih kampanj; ker se je iz preteklih dogodkov pokazalo, da so stroški, ki jih ima neširitev, resni strateški stroški; ker je Zahodni Balkan območje strateške in geopolitične konkurence in ker so nekatere njegove države nagnjene k destabilizaciji, kar ogroža varnost in stabilnost naše celine; ker to ranljivost izkoriščajo tretje države, tudi s strateškimi naložbami in dezinformacijskimi kampanjami; ker med stabilnostjo, varnostjo in demokratično odpornostjo držav pristopnic ter varnostjo, stabilnostjo in demokratično odpornostjo EU obstaja neločljiva povezava;

I.

ker se na Zahodnem Balkanu s temi kampanjami vmešavanja želi negativno vplivati na vse večjo evroatlantsko usmerjenost in stabilnost posameznih držav ter s tem spremeniti usmerjenost regije kot celote; ker želi Rusija svoj vpliv v Srbiji izkoristiti za destabilizacijo in vmešavanje v sosednje suverene države: v Bosni prek Republike Srbske; v Črni gori prek prosrbskega razpoloženja v državi in srbske pravoslavne cerkve; in na Kosovu tako, da izrablja in podžiga obstoječe spore na severu Kosova; ker je torej Rusija na Zahodnem Balkanu še vedno zelo vplivna in sposobna posegati v regionalne poskuse sprave, povezovanja in reform v smeri demokratizacije;

J.

ker je cilj pobud, kot je projekt RADAR, ki ga financira EU in ga izvaja Združenje za vseevropske politične študije (TEPSA, vseevropski konzorcij vodilnih raziskovalnih inštitutov in univerz), ozaveščanje državljanov o dezinformacijah in zagotavljanje javne platforme za razpravo, pri čemer se projekt posebej osredotoča na mlade, da bi okrepili njihov glas, njihovo sodelovanje v civilni družbi ter izboljšali njihovo izobraževanje na področju kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti;

K.

ker je pri izobraževanju in usposabljanju evropskih državljanov vseh starosti potreben celosten pristop, s katerim bi zaobjeli našo družbo kot celoto, vključno s posebnim usposabljanjem delovno sposobnih ljudi in oseb v šolah, z namenom odkrivanja morebitnih dezinformacijskih operacij in manipulacije z informacijami ter odpornosti proti njim; ker bi bilo treba vzpostaviti strategijo, s katero bi uporabnikom interneta preventivno predvajali videoposnetke in vsebine o taktikah v ozadju dezinformacij, kar bi pripomoglo k njihovi večji ozaveščenosti in odpornosti proti napačnemu informiranju in dezinformiranju ter povečalo odpornost ranljivih skupin prebivalstva; ker sta ozaveščenost javnosti in stalen dialog z mediji pri tem zelo važna; ker je zaupanje v institucije, ki posredujejo informacije, osrednja značilnost uspešnega komuniciranja proti dezinformacijam;

L.

ker ima sodobni antisemitizem številne oblike, vključno s spletnim sovražnim govorom in (ponovnim) pojavom novih teorij zarote, in ker se je EU v okviru Strategije EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030) zavezala k prihodnosti brez antisemitizma v EU in zunaj nje;

M.

ker imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo nadzornih organov, so ključne za krepitev demokratične odpornosti od znotraj in zaščito demokracije ter podpirajo boj proti kršitvam pravne države, hkrati pa na terenu aktivno prispevajo k spodbujanju pravne države, demokracije in temeljnih pravic; ker so pri odkrivanju tujega vmešavanja v demokratične procese in boju proti njemu organizacije civilne družbe še posebej zaslužne; ker pri razvoju samoregulacije igrajo organizacije civilne družbe odločilno vlogo ter tako omogočajo oblikovanje industrijskih standardov za boj proti dezinformacijam, zlasti na področjih, kjer lahko kakršno koli ukrepanje države povzroči nezaupanje; ker je demokracija kot celota bolje zavarovana pred tveganjem tujega vmešavanja, če se sodelovanje državljanov in civilne družbe v demokratičnih procesih še bolj okrepi;

N.

ker organizacije civilne družbe, možganski trusti, svetovalne agencije, fundacije in podjetja sami niso imuni na takšno vmešavanje in lahko v nekaterih primerih služijo kot sredstvo, orodje ali vektor vplivanja s strani zlonamernih akterjev, med njimi akterjev iz tretjih držav, saj neposredno sponzorirajo ali spodbujajo tuje vmešavanje in vplivajo na oblikovalce politik; ker je preglednost ključna za to, da ti akterji ne postanejo sredstva za tuje vmešavanje in se ne uporabljajo kot taka, je treba zato upoštevati in nadzorovati jasna pravila za izvajanje njihovega vpliva; ker so nekatere države članice EU poskušale uvesti mehanizme za preverjanje tujega vladnega financiranja organizacij civilne družbe, zlasti iz Rusije in Kitajske;

O.

ker je EU s podporo organizacijam civilne družbe v okviru programa Državljani, enakost, pravice in vrednote okrepila prizadevanja za podporo organizacijam civilne družbe, zlasti manjšim in lokalnim, ki se soočajo s posebnimi omejitvami; ker so nekatere države članice prek nacionalnih programov za okrevanje in odpornost zagotovile sredstva za krepitev zmogljivosti za preverjanje dejstev in boj proti dezinformacijam;

P.

ker je kljub nekaterim razpoložljivim finančnim sredstvom, vključno z uspešnimi projekti iz skladov in programov EU, financiranje organizacij civilne družbe in medijev na splošno razdrobljeno, temelji na projektih in pogosto prihaja iz držav zunaj EU; ker bi morali biti postopki prijave za financiranje transparentni in dostopni; ker je Računsko sodišče sklenilo, da pomanjkanje skladne strategije EU za medijsko pismenost, s katero bi se spopadali tudi z dezinformacijami, in razdrobljenost ukrepov EU zmanjšujeta učinek projektov medijske pismenosti ter da se številni taki projekti ne izkazujejo z zadostnim obsegom in dosegom;

Q.

ker je na dejstvih temelječe novinarstvo bistvenega pomena v demokratični družbi, saj podpira načela resnicoljubnosti, točnosti, nepristranskosti, poštenosti in neodvisnosti; ker sta svoboda izražanja in obveščanja temeljni pravici, zagotovljeni z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in priznani z Listino EU o temeljnih pravicah ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah; ker tabloidizacija medijev škodljivo vpliva na zanesljivost javno dostopnih informacij in medijski prostor;

R.

ker se žvižgači, novinarji, organizacije civilne družbe, aktivisti in zagovorniki človekovih pravic vse pogosteje soočajo z ustrahovanjem, vsiljivim nadzorom in vdori, nadlegovanjem in grožnjami, vključno s pravdnimi grožnjami in zlorabami v sodnih postopkih; ker bi morali biti deležni podpore EU in njenih institucij; ker so strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti, tudi tiste, ki jih proti državljanom EU ali subjektom s sedežem v EU sprožijo organi tretjih držav, resna grožnja demokraciji in temeljnim pravicam, kot sta svoboda izražanja in obveščanja, saj se na ta način novinarjem in aktivistom ter širšim akterjem civilne družbe preprečuje, da bi govorili o zadevah družbenega pomena, in se jim za to izrekajo kazni, kar posledično zavira vse dejanske ali morebitne izraze kritičnega mnenja;

S.

ker v EU obstajajo primeri novinarjev, katerih obstoj in življenje sta ogrožena zaradi tega, ker raziskujejo teme, ki so v interesu javnosti; ker so tuje sile osumljene vmešavanja v Unijo in so na ozemlja v Uniji razširile represivne ukrepe, da bi utišale novinarje, ki želijo poročati o kaznivih dejanjih in jih razkrivati; ker je primer tega strategija sodnega nadlegovanja, ki jo Kraljevina Maroko izvaja proti španskemu novinarju Ignaciu Cembreru; ker so nekateri novinarji in zagovorniki človekovih pravic, ki jim je EU podelila azil, še vedno tarča preganjanja, šikaniranja, nasilja in poskusov umora; ker bi morale države članice poskrbeti za njihovo varnost in za to, da bodo lahko še naprej opravljali svoje delo;

T.

ker je v javnem interesu, da se zmanjša efektivnost zlonamerne manipulacije z informacijami, zlasti njen vpliv na delovanje demokratičnih procesov; ker se zaradi dezinformacij državljanom slabša njihova sposobnost sprejemanja informiranih odločitev in proste udeležbe v demokratičnih procesih; ker se to stanje krepi zaradi hitrega razvoja novih vrst medijev; ker pri kazalniku „medijska živost“ skladno s podatki orodja za spremljanje pluralnosti medijev za leto 2022 nobena država ni izpostavljena nizkemu tveganju, kar je odraz obstoječih groženj za pluralnost medijev z ekonomskega vidika; ker se novičarski mediji, ki delujejo na manjših trgih, tako lokalni kot regionalni in nišni mediji, soočajo z dodatnimi izzivi, saj imajo omejene prihodke in so s trenutnimi komercialnimi poslovnimi modeli vse manj uspešni, novih pa ne morejo uvesti v takem obsegu kot mediji, ki delujejo na večjih trgih; ker so poleg tega nekatere države članice, o katerih Rusija meni, da so njeno vplivno območje, bolj izpostavljene geopolitičnim tveganjem zaradi vmešavanja Kremlja v njihov informacijski prostor;

U.

ker je v boju proti dezinformacijam spodbujanje neodvisnosti in pluralnosti medijev ter medijske pismenosti eden od predlogov državljanov iz končnega poročila Konference o prihodnosti Evrope, objavljenega 9. maja 2022, v katerem so državljani posebej pozvali EU, naj se z vzpostavitvijo minimalnih standardov na ravni EU loti reševanja problematike ogroženosti medijske neodvisnosti ter brani in podpira svobodne, pluralne in neodvisne medije, naj okrepi boj proti dezinformacijam in vmešavanju tujcev ter zagotovi zaščito novinarjev; ker je v končnem poročilu konference o prihodnosti Evrope z namenom odpravljanja ranljivosti dezinformacij tudi poziv k ustanovitvi organa EU, ki bi bil pristojen za obravnavanje in reševanje ciljano usmerjenih dezinformacij in vmešavanja, krepitvi sodelovanja nacionalnih organov za kibernetsko varnost ter k sprejetju zakonodaje in smernic za spletne platforme in podjetja na področju družbenih medijev;

V.

ker lahko ponudniki medijskih storitev, ki sistematično dezinformirajo, vključno z manipulacijo informacij in vmešavanjem ponudnikov medijskih storitev pod državnim nadzorom, ki jih financirajo nekatere države zunaj EU, kot so Kitajska, Rusija in Turčija, ogrozijo integriteto notranjega trga medijskih storitev in podžigajo polarizacijo družbe; ker lahko zelo zgoščeno in vladno nadzorovano medijsko okolje privede do informacijske avtokracije, ko lahko država ali zlonamerni tuji akterji z manipulacijo z informacijami zlahka vršijo vpliv;

W.

ker je Kitajska v zadnjih desetih letih v evropska medijska podjetja vložila skoraj 3 milijarde EUR, pri čemer se EU in njene države članice niso ustrezno odzvale; ker bi kitajskemu zgledu lahko sledile druge države s podobno avtoritarno politično ideologijo, kar bi pomenilo precejšnje tveganje za integriteto evropskih demokracij in vmešavanje drugih držav v notranje zadeve EU; ker v EU še vedno delujejo številni kitajski državni Konfucijevi inštituti, od koder se širi propaganda in vmešavanje v akademske ustanove; ker kitajski radiodifuzni mediji predstavljajo in širijo ideologijo kitajske komunistične partije; ker so v družbenih medijih in družbenih omrežjih vse bolj dejavni kitajski bot računi, ki služijo potrebam kitajskih oblasti;

X.

ker je neodvisna neprofitna organizacija EU DisinfoLab pred kratkim razkrila obsežno operacijo, usmerjeno v mednarodne institucije, zlasti v Bruslju in Ženevi, ki je služila indijskim interesom in je vključevala več sto lažnih medijev in več deset nevladnih organizacij, ki jih je organizirala vlada;

Y.

ker imajo le nekatere države članice EU vzpostavljene mehanizme pregleda tujih naložb v medije; ker je v javnem interesu, da poznamo dejanske lastniške strukture medijskih hiš;

Z.

ker še vedno ostajajo velike strukturne pomanjkljivosti, zaradi katerih je lažje manipulirati z informacijami prek spletnih platform; ker poslovni modeli spletnih platform temeljijo na osebnih podatkih, algoritmih, ki spodbujajo skrajno in razdiralno vsebino, in oglaševanju, pri čemer večja vključenost pomeni večji prihodek od oglaševanja, prizadevanje za vključenost pa daje prednost razdiralnim in skrajnim mnenjem pred informacijami, ki temeljijo na dejstvih; ker so spletne platforme zato zasnovane tako, da pomagajo krepiti teorije zarote in dezinformacije; ker imajo te globalne spletne platforme poleg tega velik moteč vpliv na ekonomsko uspešnost evropskega medijskega sektorja, saj prevladujejo na oglaševalskem trgu in tako vplivajo na poslovne modele medijev;

AA.

ker kljub okrepitvi kodeksa ravnanja na področju dezinformiranja ostajajo številne strukturne težave, kot sta pomanjkanje zavezujočih pravil in določba, po kateri lahko podjetja sama izbirajo svoje zaveze, kar na koncu ovira uspeh kodeksa ravnanja kot orodja;

AB.

ker bi lahko zaradi hitro razvijajočih se tehnologij generativne umetne inteligence nastale morebitne resne posledice, saj bi lahko zlonamerni akterji pripravili in širili več dezinformacijskih vsebin, ceneje in hitreje; ker bi se lahko države po vsem svetu, ki nimajo dovolj sredstev za spopadanje s tem izzivom, soočile s posebej uničujočimi posledicami;

AC.

ker želi Komisija v okviru političnega oglaševanja te strukturne težave obravnavati s predlogom o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju;

AD.

ker so platforme razvile več pobud za boj proti spletnim dezinformacijam in oblikovale kampanje za vnaprejšnje razkrinkanje, da bi uporabnike obvestile o nevarnostih dezinformacij s preventivnim opozarjanjem in ovržbo lažnih trditev v kampanjah dezinformacij in napačnih informacij, ki jih izvajajo zlonamerni akterji; ker učinka teh pobud ni mogoče v celoti oceniti, saj ni neodvisnih ali institucionaliziranih analiz, ki bi jih opravili raziskovalci s polnim dostopom do podatkov;

AE.

ker vsebine v neangleških jezikih še vedno ostajajo precej nenadzorovane, saj platforme še vedno ne zaposlujejo zadostnega števila pregledovalcev in preveriteljev dejstev, ki bi lahko opravljali svoje naloge v drugih jezikih, zlasti v manjših jezikih v državah, ki so močno prizadete zaradi dezinformacij; ker bi morale spletne platforme državljanom zagotavljati temeljne pravice, kot sta svoboda izražanja in obveščanja;

AF.

ker je podjetje, odkar je Twitter prevzel Elon Musk, uvedlo politiko za preprečevanje širjenja napačnih informacij o krizah, v skladu s katero naj bi podjetje ukrepalo v primeru tvitov, ki bi vsebovali napačne ali zavajajoče trditve glede uporabe sile in orožja, ter da bi se odzvalo tako, da bi dalo prednost tvitom z medijskih računov, povezanih z državo, in objavilo opozorilo, da je tvit kršil politiko podjetja za preprečevanje širjenja napačnih informacij o krizah, a je bil ta pristop 23. novembra 2022 deloma preklican; ker je podjetje odpustilo osebje vseh oddelkov, odgovornih za odkrivanje, razvrščanje ali odzivanje na dezinformacije, vključno z večino moderatorjev vsebin in ekip za posamezne države, ter ponovno vzpostavilo več kot 60 000 računov, za katere je bilo predhodno ugotovljeno, da so kršili pravila platforme, tako da so delili dezinformacije, bili vpleteni v nadlegovanje ali zlorabo ali izvajali prevare; ker se je po prevzemu količina žaljivih vsebin povečala za približno 40 %; ker je prišlo do večkratnih in nedopustnih začasnih ukinitev računov novinarjev in medijev brez konkretne utemeljitve;

AG.

ker so mediji ob poročanju o notranjih dokumentih sprožili vprašanja o politični nevtralnosti prizadevanj podjetja za izvajanje politik proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam na predsedniških volitvah v ZDA leta 2020 in o tem, ali ta prizadevanja pomenijo tudi obliko vmešavanja v politično in širšo družbeno razpravo ob volitvah, saj je na desetine notranjih elektronskih sporočil razkrilo, da sta glavni stranki v ZDA uporabljali metode, namenjene preprečevanju dezinformacij in sovražnega govora, da bi nadzorovali volivce; ker ostaja nejasno, kako se bo Twitter razvijal v bližnji prihodnosti, saj so izjave in odločitve, ki jih je sprejelo novo višje vodstvo, skrb vzbujajoče;

AH.

ker se z dezinformacijami in napačnimi informacijami o zdravju resno posega v javno zdravje, saj se spodkopava zaupanje javnosti v znanost, javne ustanove, organe in zdravstveno osebje, povzroča sovražnost do njih in širi teorije zarote; ker se s takimi dezinformacijami lahko ogrozijo življenja, če ljudi odvračajo od medicinsko priporočljivega zdravljenja, kamor sodi tudi cepljenje, ali če se z njimi spodbuja napačno zdravljenje; ker je med pandemijo covida-19 delež vsebin, povezanih s covidom-19, ki niso bile obravnavane, potem ko so bila preverjena dejstva in je bilo ugotovljeno, da vsebujejo napačne ali dezinformacijske podatke, znašal 20 % v nemščini in španščini, 47 % v francoščini in 84 % v italijanščini; ker so bili manjši jeziki še bolj prizadeti;

AI.

ker omrežja botov in lažnih računov na platformah družbenih medijev uporabljajo zlonamerni akterji za spodkopavanje demokratičnih procesov; ker je družba Meta odstranila dve omrežji s poreklom iz Kitajske in Rusije, ker sta kršili njeno politiko proti usklajenemu neavtentičnemu vedenju; ker se je omrežje, ki izvira iz Rusije in ga sestavlja več kot 60 spletišč, izdajalo za legitimna spletišča novičarskih organizacij v Evropi ter objavljalo izvirne članke, v katerih so kritizirali Ukrajino, podpirali Rusijo in trdili, da se bodo sankcije Zahoda proti Rusiji maščevale; ker je do podobnih ugotovitev prišla tudi neodvisna neprofitna organizacija EU DisinfoLab v svoji preiskavi Doppelgänger; ker je to le vrh ledene gore in ker morajo biti spletne platforme nenehno pozorne in izboljševati svoje politike moderiranja vsebin;

AJ.

ker ni nadzora nad platformami, kot sta Reddit in Telegram, na katerih se dezinformacije večinoma širijo brez nadzora; ker Spotify gosti podkaste z napačnimi in dezinformacijskimi vsebinami, zlasti v zvezi z dezinformacijami o cepivih; ker imajo nekateri od njih do 11 milijonov poslušalcev na epizodo; ker podjetje ni želelo ukrepati proti računom, ki predvajajo podkaste, saj nima politike na področju dezinformacij; ker je EU sprožila več preiskav družbe TikTok v zvezi s prenosom podatkov državljanov EU na Kitajsko in ciljanim oglaševanjem, namenjenim mladoletnikom;

AK.

ker je akt o digitalnih storitvah (15) stopil v veljavo 16. novembra 2022 in se bo začel uporabljati 17. februarja 2024; ker so s tem aktom pravila, ki se uporabljajo za posredniške storitve na notranjem trgu, popolnoma harmonizirana, in ker so v njem zajete posebne določbe, ki veljajo za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike, ko gre za sistemska tveganja, kot so dezinformacije in manipulacije;

AL.

ker so z aktom o digitalnih storitvah za zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike določene obveznosti, ki nalagajo izvedbo letne ocene tveganja in sprejetje ukrepov za blažitev tveganj, izvirajočih iz oblikovanja in rabe njihovih storitev; ker bi morale nekatere določbe akta o digitalnih storitvah veljati tudi za manjše platforme, na katerih se dezinformacije neovirano širijo;

AM.

ker so v aktu o digitalnih storitvah dezinformacije in volilne manipulacije opredeljene kot sistemska tveganja;

AN.

ker imajo algoritmi, zasnovani v korist poslovnih modelov platform, odločilno vlogo pri širjenju lažnih in zavajajočih naracij ter ustvarjanju filtrirnih mehurčkov, zaradi česar so informacije, ki so na voljo posameznim uporabnikom, omejene ali izkrivljene; ker se s politiko platform še vedno ni dovolj storilo, da bi se temu zoperstavili; ker pri razvoju, testiranju in delovanju algoritmov še vedno ni transparentnosti;

AO.

ker se platforme družbenih medijev uporabljajo kot orodje, na primer za širjenje ruske propagande, z njo pa se poskuša upravičiti invazijo Vladimirja Putina na Ukrajino in podžigati protidemokratična politična gibanja na Balkanu; ker umetna inteligenca z zlonamerno uporabo velikih jezikovnih modelov, kot je ChatGPT, postaja vse pomembnejše orodje za širjenje propagande in dezinformacij, hkrati pa bo postala odločilna za uspešnejše odkrivanje in preprečevanje zmanipuliranih naracij; ker je treba digitalne tehnologije razvijati upoštevajoč človekove pravice in načelo pravne države;

AP.

ker je Komisija ustanovila Evropski center za algoritemsko preglednost, ki je del Skupnega raziskovalnega središča Komisije in v sklopu katerega delujejo predvsem inženirji ter podatkovni znanstveniki, ki se ukvarjajo s proučevanjem algoritmov;

AQ.

ker imajo koordinatorji digitalnih storitev, to so neodvisni organi, imenovani v vsaki državi članici, pomembno vlogo in funkcijo ter so v državah članicah odgovorni za nadzor in izvrševanje akta o digitalnih storitvah;

AR.

ker obstaja nevarnost gospodarske odvisnosti, pa tudi vohunjenja in sabotaže, saj tuja podjetja pridobivajo vpliv na kritično infrastrukturo EU; ker so kitajske ladjarske družbe pridobile večinski ali znaten delež v več kot 20 evropskih pristaniščih, na primer China Merchants Group v Franciji in COSCO v pristaniščih Pirej, Antwerpen, Bilbao, Genova, Hamburg, Rotterdam, Valencia in Zeebrugge; ker se s poročilom INGE 1 poziva k močnejšemu urejevalnemu in izvršilnemu okviru, da se onemogočijo neposredne tuje naložbe, ki škodljivo vplivajo na varnost EU;

AS.

ker si tuji akterji, predvsem Kitajska in Rusija, pa tudi Iran, aktivno prizadevajo vdreti v evropsko kritično infrastrukturo in dobavne verige, da bi z vohunjenjem ukradli informacije in/ali know-how in tako pridobili konkurenčno prednost ali sabotirali dele teh infrastruktur ter tako oslabili njihovo funkcionalnost; ker se enako zlonamerno ravnanje pojavlja v povezavi z gospodarskimi in infrastrukturnimi projekti v državah kandidatkah in potencialnih kandidatkah za članstvo v EU; ker vse večjo grožnjo evropskim državljanom predstavlja tudi možnost vohunjenja in zbiranja informacij prek vsakdanjih gospodinjskih aparatov;

AT.

ker je bila energetska varnost EU zaradi energetske odvisnosti od Rusije zelo ogrožena, potem ko je Rusija začela agresivno vojno proti Ukrajini; ker obstaja verjetnost, da se bo zaradi projektov tujih akterjev v državah članicah, kot je jedrska elektrarna Paks na Madžarskem, vplivalo na politične odločitve, saj gre za projekte „korozivnega kapitala“; ker je več držav EU leta 2014 kljub ruski nezakoniti okupaciji in priključitvi delov Ukrajine povečalo svojo odvisnost od ruskega plina; ker so nekatere od teh držav nedavno zmanjšale svojo odvisnost na skoraj 0 %;

AU.

ker bi se lahko z naložbenimi programi za uvajanje 5G, kot sta Instrument za povezovanje Evrope – Digitalno in program 6G Skupnega podjetja za pametna omrežja in storitve, podprla tehnološka suverenost in zmanjšala odvisnost od tujih dobaviteljev na tem področju prek izgradnje varne infrastrukture 5G in tehnoloških zmogljivosti 6G; ker bi morali evropski proizvajalci in razvijalci ali tisti iz podobno mislečih držav prevzeti razvoj kritične tehnološke infrastrukture za evropsko gospodarstvo;

AV.

ker so nacionalni organi nekaterih držav članic okrepili svoj pristop k preprečevanju tujih groženj kritični infrastrukturi, denimo vohunstva in sabotaže;

AW.

ker dezinformacije in druge manipulacije z informacijami kvarijo javno razpravo o volitvah in drugih demokratičnih procesih ter lahko državljanom preprečijo, da bi se odločali na podlagi informacij, ali jih popolnoma odvrnejo od politične udeležbe; ker so dezinformacije v političnih kampanjah neposredna grožnja pošteni demokratični politični konkurenci; ker ta vprašanja izzovejo izvedbo evropskih volitev v letu 2024;

AX.

ker se na predvečer evropskih volitev leta 2024 pričakuje povečano vmešavanje in manipuliranje z informacijami; ker so evropske volitve poglavitne za delovanje demokratičnih procesov v Evropski uniji in spodbujanje stabilnosti ter legitimnosti; ker je zato treba braniti demokratično integriteto Unije, tudi s preprečevanjem širjenja dezinformacij in neprimernega tujega vpliva na evropske volitve; ker bi lahko s predlogom o preglednosti in ciljni usmerjenosti političnega oglaševanja prispevali k temu, da se prepove sponzoriranje političnega oglaševanja, ki prihaja iz držav, nečlanic EU;

AY.

ker so svobodne in poštene volitve del temelja demokratičnih držav, neodvisni in pregledni volilni procesi pa so potrebni za spodbujanje konkurenčnega volilnega okolja in zaupanja državljanov v poštenost volitev; ker je sistemska integriteta volilnih procesov zakoreninjena tudi v pravnih in institucionalnih okvirih, ki urejajo izvedbo volitev, kar velja tudi za organe za upravljanje volitev; ker je za integriteto volitev v vsaki državi bistvena kakovost in trdnost teh okvirov in demokratičnih institucij; ker spletne družbene platforme pridobivajo vse večji pomen pri sprejemanju volilnih odločitev;

AZ.

ker lahko do vmešavanja v volilne procese pride na različne načine, neposredno ali posredno, med drugim z goljufijami z glasovnicami, blokiranjem vhodov na volišča ali fizično prisilo za glasovanje, širjenjem izkrivljenih informacij o kandidatih, prirejanjem ali spreminjanjem datumov volitev ter dezinformacijskimi kampanjami na družbenih omrežjih;

BA.

ker se v avtoritarnih režimih čedalje uspešneje kooptira ali zaobide norme ter institucije, ki podpirajo temeljne svoboščine, in pomaga drugim, ki želijo storiti enako; ker se s temi režimi prek posrednikov v tretjih državah in EU širi in koristi polarizacija ter se poskuša izkrivljati nacionalne politike z namenom spodbujanja sovraštva, nasilja in nebrzdane moči; ker cilj tujega vmešavanja v volilne procese pogosto ni izključno vplivanje na konkretne volilne rezultate, temveč spodkopavanje ali uničevanje dolgoročnega zaupanja državljanov v legitimnost njihovih demokratičnih institucij in demokratičnih procesov;

BB.

ker Organ za evropske politične stranke in evropske politične fundacije prispeva k zaščiti integritete evropskih volitev;

BC.

ker ima evropska mreža za sodelovanje na področju volitev odločilno vlogo, ko v Evropski uniji zagotavlja integriteto volitev; ker so to mrežo vzpostavile službe Komisije skupaj z ustreznimi službami držav članic;

BD.

ker financiranje političnih dejavnosti in politikov v Evropski uniji pred 24. februarjem 2022 in po njem, zlasti iz Rusije, te primere novinarji in strokovnjaki vedno znova razkrivajo, ogroža integriteto demokratičnega delovanja držav članic EU in kliče po temeljiti preiskavi, ko bodo vpleteni odgovarjali; ker je časnik El País razkril vpletenost iranskega nacionalnega sveta upora v financiranje skrajno desničarskih političnih gibanj v EU; ker imata Rusija in Iran skupaj z drugimi državami, kot je Venezuela, skupni cilj – oslabiti demokratične države;

BE.

ker se zakonodajalci trenutno pogajajo o predlogu o političnem oglaševanju, katerega cilj je dopolniti akt o digitalnih storitvah, odpraviti škodljivo fragmentacijo, ki trenutno obstaja na tem področju, in prispevati h krepitvi naših demokracij v Evropi in naših demokratičnih procesov, omogočiti državljanom, da se na volitvah ali referendumu odločajo na podlagi informacij v odprtem postopku, ter zaščititi državljane EU pred dezinformacijami, lažnimi novicami, nepreglednimi tehnikami političnega oglaševanja in na splošno pred tujim vmešavanjem; ker bi morali zakonodajalci čim prej doseči dogovor o predlogu, da bi že pred evropskimi volitvami leta 2024 sprejeli nove predpise;

BF.

ker je bilo samo v prvi polovici leta 2021 zabeleženih toliko kibernetskih napadov na institucije EU kot v celotnem letu 2020 (16); ker so se primeri napadov na institucije EU in nacionalne institucije povečali po ruski agresiji v Ukrajini, kar je ponazoril kibernetski napad na Evropski parlament med plenarnim zasedanjem novembra 2022, ko je bila po glasovanju o resoluciji o razglasitvi Rusije za državo sponzorko terorizma zaprta spletna stran;

BG.

ker je EU znatno povečala svoja prizadevanja in naložbe v razvoj zmogljivosti za kibernetsko varnost, tudi v okviru programov EU Obzorje Evropa in Digitalna Evropa; ker še vedno obstaja potreba po učinkovitejši kibernetski varnosti, podprti z ustreznim financiranjem; ker bi lahko močna infrastruktura kibernetske varnosti zmanjšala stroške kibernetskih incidentov; ker je v oceni učinka predlaganega akta o kibernetski odpornosti ocenjeno, da bi lahko pobuda privedla do zmanjšanja stroškov zaradi incidentov, ki prizadenejo podjetja, za približno 180 do 290 milijard EUR (17); ker je Komisija počasi sprejemala ukrepe v odziv na hekerske napade v EU, ki so jih z vohunsko programsko opremo izvajale tretje države, tudi na vidne osebnosti, kot so predsedniki držav ali komisarji; ker trenutno ni akcijskega načrta, s katerim bi v EU zajezili hekerstvo na državljane EU, ko jih napadajo osebe, ki delujejo zunaj EU;

BH.

ker je Svet pred kratkim sprejel revidirano direktivo o kibernetski varnosti, da bi po vsej Uniji zagotovil visoko skupno raven kibernetske varnosti; ker je bila v skladu z revidirano direktivo o kibernetski varnosti vzpostavljena mreža organizacij za povezavo v primeru kibernetskih kriz v EU (EU CyCLONe), z njo pa se bo okrepila odpornost informacijskih sistemov; ker je primerno raven kibernetske varnosti mogoče doseči le s sodelovanjem med številnimi akterji iz javnega in zasebnega sektorja; ker EU še vedno ostaja zelo odvisna na področju kibernetske varnosti;

BI.

ker je za kibernetsko obrambo Ukrajine potrebno ukrepanje in sodelovanje vseh partnerjev; ker so zahodne informacijske korporacije Ukrajini pomagale pri ugotavljanju ranljivosti njene infrastrukture; ker v EU ni tehničnih kapacitet, s katerimi bi bilo mogoče ugotoviti ranljivosti v kritični infrastrukturi; ker sodelovanje in izmenjava informacij s ciljnimi partnerji, kot so ZDA, Združeno kraljestvo, Ukrajina in Tajvan, odločilno prispevata k izboljšanju odzivnosti EU na napade;

BJ.

ker je bilo leta 2021 ustanovljeno Skupno podjetje za pametna omrežja in storitve, da bi evropski akterji lahko oblikovali globalne standarde 6G; ker sodelovanje med Komisijo in organi držav članic pri izvajanju nabora kibernetskih orodij 5G poteka v okviru Skupina za sodelovanje na področju varnosti omrežnih in informacijskih sistemov; ker je Evropsko računsko sodišče ugotovilo, da je bil od sprejetja nabora orodij 5G dosežen napredek v smeri krepitve varnosti omrežij 5G, saj je večina držav članic že uvedla omejitve za prodajalce z visokim tveganjem ali pa so te v postopku njihove uvedbe, toda noben od predloženih ukrepov ni pravno zavezujoč, kar pomeni, da Komisija nima pristojnosti za njihovo izvrševanje;

BK.

ker so bili primeri, ko se je iz tretjih držav do zunanje meje EU prevažalo migrante in prosilce za azil kot del hibridnih strategij zunanjega vmešavanja tretjih držav, s čimer so le-te želele kljubovati EU in njenim državam članicam, na primer jeseni 2021, ko je Belorusija napadla Poljsko, Litvo in Latvijo; ker so ti poskusi hibridnega vmešavanja izraženi tudi v obliki širjenja dezinformacij s polarizacijo družb EU ter spodkopavanjem evropskih vrednot in temeljnih pravic;

BL.

ker migrante, manjšine in diaspore pogosto izkoriščajo tuji akterji, ki organizirajo dezinformacijske kampanje za ustvarjanje in krepitev negativnih predsodkov o migracijah, da bi v evropskih družbah povečali napetosti, na primer ukrajinska diaspora, ki je bila žrtev ciljanih ruskih dezinformacijskih kampanj; ker imajo platforme ključno vlogo pri širjenju takšnih informacij;

BM.

ker je v Evropi vse več gibanj proti spolu, zlasti proti spolnemu in reproduktivnemu zdravju, pravicam žensk in LGBTIQ+ osebam; ker se s takimi gibanji množijo dezinformacije, z njimi pa se želi obrniti napredek na področju pravic žensk in enakosti spolov; ker naj bi ta gibanja prejela več milijonov evrov javnih ali zasebnih sredstev iz tujine, tudi iz Rusije in ZDA;

BN.

ker instrumentalizacija migrantov in manjšin na zunanjih mejah EU jasno kaže na to, kako pomembno je imeti uspešen in integriran sistem upravljanja meja in kako pomembni so operativni, finančni in diplomatski ukrepi, če želimo ostati odporni;

BO.

ker Parlament podpira predlog Komisije, da se v zakonik o schengenskih mejah vključijo določbe o instrumentalizaciji migrantov, kar bo državam članicam omogočilo dejavnejše in bolj koordinirano posredovanje;

BP.

ker ruske dezinformacijske in propagandne kampanje posredno vplivajo tudi na oblikovanje javnega mnenja v Evropi, saj ciljajo na rusko govorečo diasporo v Evropi in sosednjih državah; ker se morajo države članice bistveno potruditi, da bodo rusko govorečim skupinam prebivalstva na voljo viri novic, ki temeljijo na dejstvih, in tako preprečiti prokremeljsko naracijo; ker so ruske dezinformacijske in propagandne kampanje razširjene tudi v številnih postsovjetskih državah, tudi v Srednji Aziji;

BQ.

ker je belgijsko zvezno tožilstvo začelo preiskavo zaradi suma pranja denarja, korupcije in sodelovanja v kriminalni združbi iz tretjih držav; ker je bilo od 9. decembra 2022 dalje izvedenih več aretacij in preiskav, ki so prizadele sedanje in nekdanje poslance Evropskega parlamenta ter uslužbence; ker morajo tem obtožbam slediti dejanski ukrepi Parlamenta in drugih institucij EU, da se zaprejo vrzeli za tuje vmešavanje, povečata preglednost in odgovornost ter zavaruje integriteta institucij;

BR.

ker je zaupanje v integriteto Parlamenta in pravno državo bistveno za delovanje evropske demokracije; ker je treba nujno zagotoviti, da demokratičnih procesov ne bodo obvladovali zasebni in zunanji interesi ter da se bodo pravice državljanov popolnoma spoštovale; ker je za vitalnost evropske demokracije pomembno, da lahko predstavniki interesnih skupin in krogov z argumenti vplivajo na sprejemanje odločitev v Parlamentu;

BS.

ker je bilo že v poročilu INGE I poudarjeno, da obstaja resno pomanjkanje pravno zavezujočih pravil glede lobiranja in izvrševanja registra lobiranja v EU ter da nekdanje visoke evropske politike in javne uslužbence pogosto najemajo ali kooptirajo tuja avtoritarna nacionalna ali zasebna podjetja pod državnim nadzorom; ker je zaradi tega praktično nemogoče slediti lobiranju, ki prihaja iz držav zunaj EU;

BT.

ker prevzemanje elit s strani tujih interesov, h kateremu pripomore neomejenost pojava vrtljivih vrat med institucijami EU in avtokratskimi državami z visokim tveganjem škodljivega poseganja v demokratične interese Unije, še vedno predstavlja pomembno obliko tujega vmešavanja v demokratično delovanje Evropske unije in se lahko obravnava kot vprašanje, povezano s korupcijo;

BU.

ker sta Kitajska in Rusija uvedli sankcije proti evropskim raziskovalcem in raziskovalnim ustanovam zaradi njihovega pisanja ali stališč;

BV.

ker je na ravni EU potrebna večja jasnost glede tujega vpliva prek interesnih skupin, zlasti v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, svetovalnimi podjetji, fundacijami, možganskimi trusti in zasebnimi podjetji; ker to ne bi smelo ovirati običajnih dejavnosti veleposlaništev na področju ozaveščanja; ker število uslužbencev ruskega veleposlaništva v Evropi upada, v Budimpešti pa še vedno narašča, kar dokazuje, da je Madžarska dovzetna za dejavnosti ruske obveščevalne službe;

BW.

ker lahko lobiranje v imenu tujih interesov, zlasti ko gre za podjetja v strateških sektorjih in njihove vlade, odpre vrata za tuje vmešavanje v naše institucije; ker je bil register za preglednost na podlagi medinstitucionalnega sporazuma znatno okrepljen; ker bi okrepitev zahtev glede preglednosti za organizacije civilne družbe, svetovalna podjetja, fundacije, možganske truste in zasebna podjetja lahko služila odkrivanju tujega vmešavanja;

BX.

ker je bilo več primerov sovražnih kampanj ustrahovanja in šikaniranja poslancev Evropskega parlamenta, organiziranih in koordiniranih s strani tujih držav; ker so države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, posameznim poslancem in organom Evropskega parlamenta in parlamentov držav članic prepovedale vstop in jim naložile sankcije, ker so kritično ocenjevali politiko zadevnih vlad na področju človekovih pravic;

BY.

ker nekatere avtoritarne države lažno obtožujejo evropske državljane, da so zagrešili kazniva dejanja ali prekrške, in jih držijo v zaporu, saj želijo s tem vplivati na odločitve držav članic EU; ker so v Iranu trenutno neupravičeno pridržani in obsojeni državljani, med njimi švedski državljan Ahmadreza Djalali in sedem francoskih državljanov;

BZ.

ker je EU marca 2022 uvedla sankcije proti ruskima propagandnima oddajnikoma Russia Today (RT) in Sputnik ter začasno ustavila njuno oddajanje, ponudnikom dostopa do interneta in iskalnikom pa ukazala, naj blokirajo dostop do njunih vsebin, iskalnikom pa, naj jih umaknejo s seznama; ker so satelitski operaterji, kot sta francoski Eutelsat in luksemburški SES, od sprejetja devetega svežnja sankcij prenehali zagotavljati storitve oddajanja v EU za RT in Sputnik; ker satelit Eutelsat 36B še naprej oddaja program ruskih televizij Trikolor in NTV plus na ukrajinskih ozemljih, ki so pod rusko okupacijo; ker SES še naprej oddaja novice RT v Indiji, Mehiki in Južni Afriki; ker drugi nacionalni satelitski operaterji, kot sta Hellas Sat in Hispasat, ter madžarski nacionalni kanali še naprej oddajajo sankcionirane televizijske programe; ker sta RT France in RT News še vedno na voljo na spletu; ker rusko propagando pogosto širijo različni mednarodni mediji z zelo širokim dosegom v nekaterih regijah sveta;

CA.

ker je Srbija, država kandidatka za članstvo v EU, v očitnem nasprotju z uvedenimi sankcijami EU postala varno zatočišče za nekatera ruska podjetja, ki želijo zaobiti sankcije, uvedene s strani EU, ali se jim izogniti, saj je od julija 2022 v Beogradu več pisarn družbe RT (prej Russia Today), ta pa je svojo spletno novičarsko storitev začela izvajati v srbščini;

CB.

ker bi kriminalizacija tujega vmešavanja bila usmerjena v to zlonamerno ravnanje in bi ga stigmatizirala; ker v EU trenutno ni splošne prepovedi tujega vmešavanja, kar pomeni, da ga storilci lahko izvajajo brez strahu pred kaznijo, razen če njihovo ravnanje ne pomeni obstoječega kaznivega dejanja; ker lahko Svet v skladu s tretjim pododstavkom člena 83(1) Pogodbe o delovanju evropske Unije (PDEU) na podlagi razvoja kriminala sprejme sklep, v katerem opredeli druga področja posebno hudih kaznivih dejanj s čezmejno razsežnostjo; ker je treba za storilce tujega vmešavanja uvesti sankcije in omejitve, da bi jim preprečili prihodnja dejanja;

CC.

ker je Komisija predlagala harmonizacijo kaznivih dejanj in kazni za kršitve sankcij EU; ker so številne države članice razmišljale o razširitvi pristojnosti Evropskega javnega tožilstva, da bi zajele te kršitve;

CD.

ker je EU že pripravila več pomembnih zakonodajnih aktov za boj proti zlonamernemu tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; ker obstaja nevarnost, da bodo urejevalne okvire EU za boj proti dezinformacijam kopirale druge (avtoritarne) države in jih selektivno uporabljale za omejevanje svobode medijev in svobode izražanja; ker na ravni EU še ni bila ustrezno izvedena ocena uspešnosti in vpliva obstoječih instrumentov na krepitev družbene odpornosti; ker bi se s takšno oceno dodatno izboljšala naravnanost prihodnjih politik in orodij za obravnavanje tujega vmešavanja in hibridnih groženj;

CE.

ker si Kitajska po gospodarski rasti in političnem širjenju na globalnem prizorišču prizadeva za čim večjo razširjenost svoje propagande v tujini, pri čemer širi pozitivne zgodbe o državi in hkrati poskuša zatreti kritične glasove; ker Kitajska prevzema nadzor nad vsemi tradicionalnimi medijskimi informacijskimi kanali v Afriki, ki so na tej celini še vedno najbolj uporabljena orodja za dostop do informacij; ker tudi Rusija širi svoje dezinformacijske operacije v Afriki; ker je skupina Wagner neposredno vključena v te operacije; ker bi te operacije lahko ogrozile varnost evropskih državljanov in potek sodelovanja z afriškimi partnerskimi državami;

CF.

ker EU prevzema vodilno vlogo pri delu ad hoc odbora OZN za kibernetsko kriminaliteto v okviru tretjega odbora OZN, da bi zaščitila temeljne in procesne pravice osumljencev;

CG.

ker se je po pandemiji covida-19 povečala splošna ozaveščenost o nevarnostih manipulacije z informacijami in vmešavanja v druge države sveta; ker je Organizacija združenih narodov predlagala več pobud za izboljšanje upravljanja na digitalnem področju in večjo povezanost med državami članicami OZN, kot sta globalni kodeks ravnanja za spodbujanje celovitosti javnih informacij in globalni digitalni dogovor;

CH.

ker so se v razpravah s Sekretariatom Posebnega odbora o tujem vmešavanju v demokratične procese v EU, predstavniki nekaterih platform in drugih deležnikov pozitivno odzvali na vzpostavitev globalnih standardov, zlasti evropskih in, kadar je to mogoče, čezatlantskih standardov za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju;

CI.

ker so uspešne misije in operacije skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) oziroma skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) ter delegacije EU v tujini med najboljšimi strateškimi komunikacijskimi kampanjami EU v državah zunaj EU;

CJ.

ker je Svet marca 2022 odobril strateški kompas; ker je v strateškem kompasu določeno, da morajo biti do leta 2024 vse misije in operacije SVOP/SZVP opremljene z zadostnimi strateškimi komunikacijskimi orodji in viri za boj proti tujemu manipuliranju z informacijami in vmešavanju; ker je v misijah za komunikacijo potreben proces modernizacije in profesionalizacije, vključno s podpiranjem pobud za boj proti ranljivostim na področju dezinformacij; ker je projektna skupina za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (StratCom) okrepila sodelovanje z misijami in operacijami SVOP, da bi jim pomagala pri odkrivanju, analiziranju in razumevanju kampanj tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja;