EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.10.2023

COM(2023) 657 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Direktive 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju Direktive 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida

1.UVOD

Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida, imenovana tudi direktiva o zajemanju in shranjevanju ogljikovega dioksida) vzpostavlja pravni okvir za okoljsko varno geološko shranjevanje ogljikovega dioksida (CO2). Namen direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida je zagotoviti, da ni večjega tveganja za uhajanje CO2 ali škodovanje zdravju ali okolju, in preprečiti negativne učinke na varnost transportnega omrežja ali območij shranjevanja.

To poročilo je četrto poročilo o izvajanju direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in zajema obdobje od maja 2019 do aprila 2023. V njem je analiziran napredek, dosežen od tretjega poročila o izvajanju 2 . Temelji na poročilih, ki so jih države članice predložile Evropski komisiji, in poročilih, ki so jih države Efte, ki so del EGP, Norveška, Islandija in Lihtenštajn, predložile Nadzornemu organu Efte, 3 v skladu s členom 27 direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. 25 držav 4 je poročila predložilo pravočasno, tako da so lahko bila upoštevana v tem poročilu.

2.SPECIFIČNA VPRAŠANJA V ZVEZI Z IZVAJANJEM V DRŽAVAH ČLANICAH

2.1 Spremembe, pregledi in posodobitve nacionalne izvedbene zakonodaje

Od tretjega poročila o izvajanju so Bolgarija, Danska, Grčija, Francija, Litva, Madžarska, Finska, Švedska in Islandija poročale o spremembah svoje zakonodaje za izvajanje direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida. Te spremembe vključujejo odprtje območij shranjevanja, vzpostavitev postopkov za izdajo dovoljenj in imenovanje pristojnih organov.

Islandija od leta 2015 dovoljuje izvajanje raziskovalnih projektov, od leta 2021 pa dovoljuje geološko shranjevanje ogljikovega dioksida (CO2) v industrijskem obsegu na svojem ozemlju. Madžarska je določila podrobna pravila za geološke strukture, ki so primerne za shranjevanje ogljikovega dioksida.

Danska je uvedla zakonodajo, da bi se za nekatera območja omogočilo stalno izdajanje dovoljenj za raziskovanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, pri čemer je imenovala nacionalni organ, pristojen za izdajo dovoljenj, in omogočila sodelovanje države pri izdaji posameznega dovoljenja za shranjevanje. Grčija je imenovala pristojni organ in vzpostavila postopke za izdajo dovoljenj za upravljavce z obstoječimi pravicami do raziskovanja in pridobivanja ogljikovodikov na zadevnih območjih.

Francija je določila in poenostavila postopke za potrebne presoje vplivov na okolje v okviru izdaje dovoljenj za raziskovanje ali shranjevanje. Finska pri izdaji okoljskih dovoljenj daje prednost projektom na področju zajemanja in shranjevanja ogljikovega dioksida. Bolgarija in Švedska sta pojasnili, kako izvajata zahteve za obdobje po zaprtju iz Direktive. V Belgiji in na Islandiji potekata dodatni reviziji izvedbene zakonodaje.

V času poročanja je geološko shranjevanje ogljikovega dioksida dovoljeno v vseh državah članicah, na Islandiji in Norveškem, razen v Nemčiji, Estoniji, na Irskem 5 , Cipru, v Latviji 6 , Avstriji, na Finskem in v Sloveniji. V Litvi je geološko shranjevanje ogljikovega dioksida prepovedano od julija 2020.

2.2 Dovoljenja za raziskovanje in dovoljenja za shranjevanje

a) Postopek/vloga za izdajo dovoljenja

Danska, Francija, Madžarska, Nizozemska, Islandija in Norveška so vzpostavile postopke, v okviru katerih lahko vložniki vlog za dovoljenje za shranjevanje sodelujejo z organom, pristojnim za njegovo izdajo. Te države članice potencialne vložnike vlog pozivajo, naj se za informacije in nasvete obrnejo na organe in z njimi sodelujejo. Malta namerava proaktivno sodelovati s potencialnimi prihodnjimi vložniki vlog. Portugalska trenutno razvija postopke za prihodnje vloge za izdajo dovoljenj. Islandska zakonodaja predvideva možnost predhodnega posvetovanja v okviru presoje vplivov na okolje. V skladu z norveško zakonodajo morajo norveški organi zadevnim strankam zagotoviti smernice.

b) Dovoljenja za shranjevanje

Od tretjega poročila o izvajanju je Nizozemska edina država poročevalka, ki je že izdala dovoljenja za shranjevanje. V letih 2021 in 2022 sta bili izdani dve dovoljenji v okviru projekta Porthos, namenjenega shranjevanju CO2 na izčrpanem plinskem polju v Severnem morju.

c) Dovoljenja za raziskovanje

Danska je od zadnjega poročila o izvajanju izvedla prvi razpisni postopek za izdajo dovoljenj za dejavnosti na morju, namenjenih obsežnemu raziskovanju in shranjevanju CO2 na določenih območjih danskega epikontinentalnega pasu. Izdala je tri dovoljenja za raziskovanje na morju.

Grčija je izdala eno dovoljenje za raziskovanje v zvezi s shranjevanjem CO2, namenjeno raziskovanju možnosti za shranjevanje v kompleksu Prinos, kjer ima imetnik dovoljenja trenutno pravico do raziskovanja in pridobivanja nafte in plina.

Norveška je leta 2022 izdala tri dovoljenja za raziskovanje, in sicer dve za območji v Severnem morju in eno za območje v Barentsovem morju. Leta 2023 je izdala še dve dovoljenji za raziskovanje v Severnem morju.

Druge države poročevalke v obdobju poročanja niso izdale dovoljenj za raziskovanje in niso poročale o vloženih vlogah.

d) Načrti upravljavcev, da vložijo vlogo za dovoljenje za shranjevanje

Nizozemska je Evropsko komisijo obvestila o treh vlogah za shranjevanje na morju, in sicer za K14-FA družb Shell International Exploration and Production B.V. in Shell Gas & Power Developments B.V., za P18–6 družb TAQA Offshore B.V. in EBN CCS B.V. ter za L04-A družbe TotalEnergies EP Nederland B.V.

Islandija, Lihtenštajn in Norveška o vlogah za izdajo dovoljenj uradno obvestijo Nadzorni organ Efte. Nadzorni organ Efte trenutno pregleduje eno vlogo Islandije za izdajo dovoljenja za shranjevanje in eno tako vlogo Norveške. Islandija pričakuje, da bo v začetku leta 2024 prejela še eno vlogo.

Naslednje države članice pričakujejo, da bodo v letu 2023 in v prvi polovici leta 2024 prejele več vlog za izdajo dovoljenj za shranjevanje: Nizozemska (2–3), Grčija (1) in Romunija (1).

Danska in Francija pričakujeta, da bosta v prihodnjih letih prejeli več vlog, Francija v začetku leta 2024, Danska pa do leta 2028, odvisno od napredka pri tekočih projektih.

2.3 Izbira območij shranjevanja

Pet držav članic poroča, da so določile območja, med katerimi se lahko izberejo območja shranjevanja. Francija in Španija sta kot potencialna območja shranjevanja izrecno navedli svoje celotno ozemlje. Madžarska, Romunija in Islandija niso navedle posebnih omejitev na svojih območjih, medtem ko Nizozemska izključuje območja na kopnem. Danska je določila posebna območja za potencialno geološko shranjevanje CO2 in trenutno izvaja oceno, da bi izbrala do osem dodatnih območij shranjevanja. V času poročanja je tudi Švedska še preučevala in določala posebna potencialna območja shranjevanja. Poljska navaja, da je območja shranjevanja določila leta 2014 in da od takrat ni določila novih.

Grčija namerava določiti dodatna območja, med katerimi bo mogoče izbrati območja shranjevanja, trenutno pa izvaja zadevne geološke študije. V času poročanja so bile Poljska, Portugalska in Slovenija v različnih fazah preučevanja in določanja dodatnih območij shranjevanja. Češka navaja, da bodo kot območja shranjevanja na voljo slani vodonosniki ter delno izčrpana naftna in plinska polja, vendar le z omejeno zmogljivostjo.

Med državami, ki nameravajo določiti dodatna območja shranjevanja, jih deset daje prednost posebnim geološkim možnostim, in sicer slanim vodonosnikom (CZ, DK, EL, HU, PL, PT, SE in NO), izčrpanim nahajališčem ogljikovodikov (CZ, EL, PL in RO) ali formacijam iz mafičnih kamnin (EL, PT in IS).

Nizozemska in Romunija sta edini državi poročevalki, ki za nekatera območja ne zahtevata nujno dovoljenja za raziskovanje, da se lahko pridobijo informacije, potrebne za izbiro območij shranjevanja. To zadeva shranjevanje CO2 na izčrpanih naftnih ali plinskih poljih, za katera niso potrebne nove raziskovalne dejavnosti, saj se obstoječi podatki štejejo za zadostne. V vseh drugih državah poročevalkah morajo vse družbe, ki želijo pridobiti informacije o podtalju, imeti dovoljenje za raziskovanje.

Šest držav članic (Češka, Danska, Španija, Francija, Nizozemska in Romunija) in Islandija poročajo, da so oziroma bodo državljanom na voljo informacije o okoljskih in/ali zdravstvenih tveganjih, povezanih z geološkim shranjevanjem CO2. Na Nizozemskem in v Romuniji bodo take informacije javnosti na voljo skupaj z ustreznimi vlogami za izdajo dovoljenj. Francija je leta 2023 izvedla javno posvetovanje o začetnih strateških smernicah, na katerih bi temeljilo uvajanje tehnologij zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika (CCUS).

2.4 Pravičen in odprt dostop tretjih oseb

V času poročanja nobena država poročevalka ni bila seznanjena s potencialnimi izvajalci transporta in/ali upravljavci zmogljivosti shranjevanja, ki bi zavrnili dostop do svojih objektov zaradi pomanjkanja zmogljivosti. Kljub temu ima več držav poročevalk vzpostavljene postopke za zagotovitev, da imajo potencialni uporabniki pravičen in odprt dostop do transportnih omrežij in območij shranjevanja. V ta namen so bili sprejeti zakonodajni ukrepi v Belgiji, na Danskem, v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, v Sloveniji, na Islandiji in Norveškem.

2.5 Čezmejno sodelovanje

Možne lokacije za začetno geološko shranjevanje CO2 in energetsko intenzivne panoge, v katerih je težko zmanjšati emisije CO2, vendar bi se te lahko zajemale, med državami članicami in državami EGP niso enakomerno porazdeljene. Za to je potrebno čezmejno sodelovanje na področju transporta in/ali območij shranjevanja CO2.

Več držav poročevalk (BE, DK, DE, ES, FR, HR, LV, LT, HU, NL, PL, SE in NO) je podprlo skupaj 18 vlog za projekte skupnega interesa ali projekte vzajemnega interesa, ki zajemajo čezmejni transport CO2, v skladu z revidirano uredbo TEN-E 7 .

Belgija in Danska sta poročali o tekočem čezmejnem projektu, v okviru katerega poteka transport CO2, zajetega v Belgiji, na Dansko za shranjevanje. Nizozemska je poročala o tekočem projektu skupnega interesa ARAMIS, namenjenem uvozu CO2 za shranjevanje na Nizozemskem.

Belgija poroča o več tekočih nadnacionalnih projektih na področju transporta in shranjevanja. Hrvaška in Madžarska pripravljata projekt za transport CO2 za shranjevanje na Hrvaškem. Litva (2) in Poljska (1) sta podprli vloge za projekte, ki jim bo dodeljen status projektov skupnega interesa. Švedske družbe, ki načrtujejo zajemanje CO2, so v stiku z upravljavci zmogljivosti za shranjevanje na Norveškem in Danskem. Projekt Coda Terminal na Islandiji je namenjen uvozu zajetega CO2 za geološko shranjevanje, podpira pa ga inovacijski sklad ETS.

Tri države članice, ki so pogodbenice mednarodnega protokola iz leta 1996 h Konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z odlaganjem odpadkov in drugih snovi iz leta 1972 (v nadaljnjem besedilu: Londonski protokol) – Belgija, Danska in Nizozemska –, so podpisale skupne memorandume o soglasju glede čezmejnega transporta CO2 med temi državami z namenom geološkega shranjevanja.

Ti memorandumi o soglasju so bili omejeni na preostala vprašanja, ki niso zajeta s pravom EU, kot je sodelovanje med organi, pristojnimi za izdajo dovoljenj. Direktiva 2009/31 in Direktiva 2003/87 sta veljavni pravni okvir, ki se v Evropskem gospodarskem prostoru uporablja za zajemanje, čezmejni transport in varno geološko shranjevanje ogljikovega dioksida med državami članicami Unije in EGP.

V skladu s tem vsak upravljavec omrežij za transport CO2 in/ali območij shranjevanja CO2 uživa polne koristi pravnega okvira EU za uvoz ali izvoz zajetega CO2. Izvajani pravni okvir EU 8 se glede na vsebinsko uskladitev z zahtevami iz Londonskega protokola 9 uporablja kot ustrezni „dogovor“ med pogodbenicama v smislu člena 6(2) Londonskega protokola.

2.6 Nacionalni in mednarodni programi ter raziskovalni projekti

Večina držav poročevalk (BE, DK, DE, ES, FR, LT, NL, PT, RO, SI, FI, SE, IS in NO) ima vzpostavljene nacionalne operativne programe ali načrte za podporo raziskovanju, predstavitvi in uporabi zajemanja in shranjevanja ogljika. Večina teh programov ni namenjena izključno zajemanju in shranjevanju ogljika.

Sedem držav poročevalk ima vzpostavljene ukrepe/programe za finančno podporo razvoju ali uvedbi zajemanja in shranjevanja ogljika. Te države so Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Nizozemska, Slovenija in Norveška. Grčija in Švedska tako podporo načrtujeta.

Šestnajst držav članic (BE, DK, DE, EE, EL, ES, FR, LT, MT, NL, AT, PL, PT, RO, FI in SE) sodeluje v tekočih nacionalnih ali evropskih raziskovalnih projektih, ki obravnavajo teme, pomembne za izvajanje Direktive, kot so ENCASE 10 (ki se financira prek programa Obzorje Evropa), SHARP in RETURN (ki se financirata prek ERA-NET ACT (pospeševanje tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika)) 11 , CCS4CEE 12 in PilotSTRATEGY 13 . Države članice, ki sodelujejo pri takih projektih, so Belgija, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Litva, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Finska in Švedska.

Poleg tega deset držav članic poroča o nadaljnjih načrtih za podporo oceni območij shranjevanja CO2, pripravo na infrastrukturo za transport CO2 ali vzpostavitev vozlišč in grozdov CO2. Te države članice so Češka, Danska, Nemčija, Grčija, Francija, Litva, Madžarska, Nizozemska, Poljska in Švedska. Taki načrti so na različnih stopnjah razvoja.

2.7 Pripravljenost na zajemanje CO2

V skladu s členom 9a Direktive 2001/80/ES 14 mora upravljavec, ki vloži vlogo za dovoljenje za upravljanje kurilne naprave z nominalno električno močjo 300 megavatov ali več, oceniti tehnično in ekonomsko izvedljivost zajemanja, transporta in shranjevanja ogljika. Če je ocena pozitivna, je treba na območju naprave nameniti prostor za opremo, potrebno za zajemanje in stiskanje CO2.

Samo Belgija, Nemčija in Poljska imajo kurilne naprave z nominalno električno močjo 300 MW ali več, za katere so bila od zadnjega poročila o izvajanju izdana dovoljenja. V času poročanja je bilo v Belgiji načrtovanih pet takih naprav, od katerih nameravajo štiri nameniti prostor za morebitno naknadno vgradnjo tehnologije zajemanja ogljika.

Na Poljskem je osem takih elektrarn, od katerih so bile štiri v postopku načrtovanja ali gradnje, preostale štiri pa so v času poročanja že obratovale. Vse te elektrarne so namenile ali nameravajo nameniti določeno območje za namestitev naprav za zajemanje CO2.

V Nemčiji sta dovoljenje od zadnjega poročila prejeli dve taki elektrarni. Ti elektrarni sta začeli obratovati leta 2020 oziroma leta 2022, obe pa sta namenili prostor za naknadno vgradnjo naprav za zajemanje CO2. V Litvi je dovoljenje od zadnjega poročila prejela ena taka elektrarna.

2.8 Drugo

Evropska komisija finančno podpira projekte za zajem 4,6 milijona ton CO2 na leto, poleg tega je izbrala več projektov, ki predstavljajo dodatnih 5,8 milijona ton CO2, za sporazume o dodelitvi nepovratnih sredstev v okviru inovacijskega sklada ETS za trajno shranjevanje v EGP 15 . Od zadnjega poročila o izvajanju se v okviru projektov, ki so se prijavili pri inovacijskem skladu ETS, namerava zajeti več kot 20 milijonov ton CO2, s čimer se poudarjata nujna potreba po razvoju območij shranjevanja CO2 in tržna priložnost za njihov razvoj v skladu z direktivo o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida v Evropskem gospodarskem prostoru.

3.SKLEPNE UGOTOVITVE

Direktiva o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida se je v celotnem obdobju poročanja pravilno uporabljala v vseh državah članicah EU, ki so poročila Komisiji predložile do konca julija 2023.

Od tretjega poročila o izvajanju iz leta 2019 je bil sporočen znaten napredek v zvezi z uvajanjem območij shranjevanja CO2, med drugim zlasti v regiji Severnega morja v obliki dodeljenih (ali kmalu dodeljenih) dovoljenj za raziskovanje, ki so pomemben korak k izdaji dovoljenja za shranjevanje.

Države članice EU in Norveška prek svojih nacionalnih programov ali skladov še naprej podpirajo ali nameravajo v bližnji prihodnosti podpreti raziskovalne in predstavitvene dejavnosti na področju zajemanja in shranjevanja ogljika. Poleg tega je veliko držav vključenih v številne evropske raziskovalne in sodelovalne projekte. Evropska komisija podpira zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida v okviru inovacijskega sklada ETS, vključno s projekti na ravni celotne vrednostne verige, ki združujejo zajemanje, transport in shranjevanje.

(1)

Direktiva 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida in spremembi Direktive Sveta 85/337/EGS, direktiv 2000/60/ES, 2001/80/ES, 2004/35/ES, 2006/12/ES, 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe (ES) št. 1013/2006 (UL L 140, 5.6.2009, str. 114).

(2)

COM(2019) 566, Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Direktive 2009/31/ES o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida.

(3)

Prihodnje poročilo Nadzornega organa Efte na podlagi direktive o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida za države Efte, ki so del EGP.

(4)

Belgija, Bolgarija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Grčija, Španija, Francija, Ciper, Litva, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska, Islandija, Lihtenštajn in Norveška.

(5)

Informacije na podlagi prejšnjega poročanja.

(6)

Prav tam.

(7)

https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=uriserv%3AOJ.L_.2022.152.01.0045.01.ENG&toc=OJ%3AL%3A2022%3A152%3ATOC

(8)

Pogodba EGP in vključitev obeh zadevnih direktiv v pravno ureditev EGP zagotavljata potrebni dogovor s partnerji iz EGP.

(9)

Za transport CO2 iz ene države članice v drugo znotraj Evropskega gospodarskega prostora morajo države članice, ki so pogodbenice Londonskega protokola, sekretariatu Londonskega protokola še vedno najprej predložiti uradno izjavo o začasni uporabi spremembe Londonskega protokola iz leta 2009, tudi če ni dodatnih vprašanj, ki bi jih bilo treba obravnavati. Zato podpis dvostranskega sporazuma ali dogovora ni potreben.

(10)

https://cordis.europa.eu/project/id/101094664

(11)

http://www.act-ccs.eu/

(12)

https://ccs4cee.eu/

(13)

https://pilotstrategy.eu/about-the-project

(14)

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav.

(15)

https://climate.ec.europa.eu/eu-action/funding-climate-action/innovation-fund/what-innovation-fund_sl