Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52023DC0317

    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Kovir za trajnostno financiranje, ki deluje v praksi

    COM/2023/317 final

    Strasbourg, 13.6.2023

    COM(2023) 317 final

    SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

    Kovir za trajnostno financiranje, ki deluje v praksi

    {SWD(2023) 209 final}


    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij

    Okvir za trajnostno financiranje, ki deluje v praksi

    Uvod

    Evropski zeleni dogovor 1 in prehod na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo do leta 2050 predstavljata znatne izzive, zlasti v sedanjih geopolitičnih in gospodarskih razmerah, vendar ponujata tudi priložnosti za EU. Z naložbami v zeleni prehod bo lahko Evropa postala prva podnebno nevtralna celina ter zgradila trajnostno, pravično in uspešno družbo. Naložbe v čiste in trajnostne vire energije ter energijsko učinkovitost bodo okrepile odprto strateško avtonomijo EU in zmanjšale našo odvisnost od ruskega uvoza in uvoza fosilnih goriv iz držav zunaj EU, kar bo pripomoglo k umirjanju cen energije v prihodnosti. V ta namen so potrebne tudi naložbe v naše zmogljivosti za razvoj in proizvodnjo čistih tehnologij, da bi se izognili ustvarjanju novih strateških odvisnosti in okrepili konkurenčnost EU. Če pa ne bomo pravočasno ukrepali in obravnavali tveganj, povezanih s podnebjem in naravo, bo to pomenilo visoke stroške za podjetja in družbo ter morda privedlo do motečih ponovnih prilagoditev in vpliva na finančno stabilnost. EU bo za dosego teh ciljev potrebovala dodatne naložbe v višini približno 700 milijard EUR na leto, da bi izpolnila cilje zelenega dogovora, načrta RepowerEU in akta o neto ničelni industriji 2 , 3 . Daleč največji del teh naložb bo moral priti iz zasebnih finančnih sredstev.

    Cilj agende EU za trajnostno financiranje je podpreti podjetja in finančni sektor pri teh prizadevanjih, in sicer s spodbujanjem zasebnega financiranja projektov in tehnologij za prehod ter olajšanjem finančnih tokov v trajnostne naložbe. EU je v zadnjih petih letih dosegla znaten napredek pri izvajanju svoje agende za trajnostno financiranje. Med mejnike sodijo sprejetje uredbe o taksonomiji 4 , uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) 5 , podnebnih referenčnih vrednosti EU v uredbi o referenčnih vrednostih 6 , uredbe o evropskih zelenih obveznicah 7 in direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD) 8 . EU je tudi pojasnila, da fiduciarne obveznosti v sektorju upravljanja sredstev, (po)zavarovalniškem in naložbenem sektorju prav tako vključujejo tveganja glede trajnostnosti, ter je sprejela določbe, ki zahtevajo, da se o preferencah malih vlagateljev glede trajnostnosti razpravlja na prodajnem mestu 9 . Komisija je jeseni 2021 v okviru bančnega 10 in zavarovalniškega 11 svežnja predlagala bonitetna pravila za povečanje odpornosti finančnega sektorja na tveganja glede trajnostnosti; trenutno so v postopku pogajanj pri sozakonodajalcih. Ti elementi skupaj zagotavljajo, da finančni sektor vse bolj upošteva dejavnike trajnostnosti.

    Danes predstavljeni sveženj je pomemben korak k dokončanju okvira za trajnostno financiranje. Delegirani akti o taksonomiji 12 bodo omogočili, da bodo naložbe v več sektorjih in gospodarskih dejavnostih priznane kot okoljsko trajnostne, vključno z dejavnostmi in povezanimi merili za vseh šest okoljskih ciljev iz uredbe o taksonomiji 13 . Predlog uredbe o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov (ESG) 14 bo zagotovil, da bodo ocene ESG postale zanesljivejši in preglednejši sestavni del vrednostne verige trajnostnega financiranja. Prihodnji evropski standardi poročanja o trajnostnosti v okviru direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti bodo podjetjem omogočili, da informacije o trajnostnosti na standardiziran način sporočajo različnim kreditodajalcem, vlagateljem in drugim deležnikom. Priporočilo Komisije 15 s praktičnimi primeri in razlagami ponazarja, kako okvir za trajnostno financiranje zajema financiranje prehoda, in pojasnjuje, kako lahko podjetja, vlagatelji in finančni posredniki prostovoljno uporabljajo sedanji okvir za trajnostno financiranje za financiranje svojega prehoda na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo ter hkrati povečajo svojo konkurenčnost. Spremni delovni dokument služb Komisije o uporabnosti taksonomije EU in širšega okvira EU za trajnostno financiranje pa vsebuje pregled ključnih stebrov trenutno veljavnega okvira in pregled nedavno sprejetih ukrepov za uporabnost 16 .

    Zgodnja analiza poročanja kaže, da okvir EU za trajnostno financiranje začenja delovati, kot je bilo predvideno, ter da s preglednostjo in celovitim naborom orodij olajšuje zasebno financiranje zelenih naložb in naložb v prehod. Podjetja na primer uporabljajo taksonomijo in na njeni podlagi začenjajo obveščati o svojih trajnostnih naložbah.

    Ne glede na dosedanji znaten napredek ter priložnosti in konkurenčne prednosti, ki jih prehod ponuja dolgoročno, Komisija priznava, da se podjetja, zlasti MSP, pri prehajanju na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo srečujejo z velikimi izzivi. Ti izzivi vključujejo iskanje rešitev tam, kjer zelene tehnologije še niso na voljo, opredelitev ciljev in ukrepov glede trajnostnosti kot del poslovnih strategij, izpolnjevanje višjih standardov okoljske in socialne trajnostnosti in zahtev po razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, ter premagovanje pomanjkanja delovne sile ter spretnosti pri delovni sili.

    Izvajanje in prva uporaba zahtev po razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, lahko prav tako predstavljata izziv, saj se pri postopnem uvajanju poročanja pojavljajo vprašanja o izvajanju in uporabnosti, potrebna pa so tudi vlaganja v nastanek, obdelavo in zagotavljanje kakovosti zahtevanih informacij na ravni podjetij. Komisija se je zavezala, da bo dejavno podpirala izvajanje ter zagotavljala uporabnost in vključevalnost okvira za podjetja različnih velikosti, poslovnih modelov in z različnimi izhodišči.

    Okvir za trajnostno financiranje, ki deluje v praksi

    Z vzpostavitvijo glavnih elementov okvira za trajnostno financiranje 17 so podjetja in finančni subjekti začeli uporabljati orodja in standarde razkritja za svoje gospodarske in finančne dejavnosti. V naslednjih nekaj letih se bosta kakovost in razpoložljivost razkritij in podatkov zaradi napredka pri izvajanju okvira za trajnostno financiranje izboljšali, udeleženci na trgu pa bodo lahko uporabljali taksonomijo in druge informacije ESG za sprejemanje informiranih odločitev o naložbah, opredelitev ciljev glede trajnostnosti in sodelovanje pri njih ter pridobivanje ali zagotavljanje financiranja za prehod na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo. Koristi uporabe okvira se bodo s postopno razpoložljivostjo podatkov povečale. To bo sovpadalo z izvajanjem evropske enotne točke dostopa (ESAP) 18 , ki bo omogočila digitalni in odprt dostop do teh podatkov.

    Poročanje o taksonomiji od prvega leta uporabe kaže, da taksonomija v praksi deluje. Podatki kažejo, da so podjetja, vključena v indeks STOXX Europe 600, ki so poročala o določeni usklajenosti s taksonomijo 19 , povprečno poročala o približno 23-odstotni usklajenosti s taksonomijo za naložbe v osnovna sredstva, 24-odstotni za operativne odhodke in 17-odstotni za prihodke 20 . To dokazuje, da lahko podjetja ne glede na svoja izhodišča vlagajo v usklajevanje gospodarskih dejavnosti s taksonomijo. Finančne institucije in vlagatelji lahko te podatke že uporabljajo za prepoznavanje podjetij in sektorjev v prehodu ter za zagotavljanje finančnih rešitev, povezanih s prehodom.

    Komisija se zavezuje, da bo podpirala izvajanje okvira za trajnostno financiranje in zagotavljala, da orodja in razkritja delujejo v praksi. Na podlagi povratnih informacij deležnikov bo okrepila svoja prizadevanja za povečanje uporabnosti in skladnosti okvira ter zagotovila, da bodo različni elementi enostavni za uporabo, upravna bremena pa čim manjša. Komisija je prav tako pripravljena državam članicam zagotoviti tehnično podporo za lažje izvajanje, vključno s prihodnjimi evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti, in sicer prek Instrumenta za tehnično podporo 21 .

    Okvir za trajnostno financiranje je vključujoč in sorazmeren. Malim in srednjim podjetjem (MSP) bo omogočil zbiranje sredstev za financiranje njihovega prehoda, hkrati pa bo zmanjšal upravno breme. Za MSP, ki ne kotirajo na borzi, zlasti mikropodjetja, zaradi njihove velikosti in upravne zmogljivosti ne velja regulativni okvir EU za trajnostno financiranje, vendar se nekatera MSP morda zanimajo za financiranje trajnostnih naložb in imajo lahko koristi od prostovoljne uporabe orodij za trajnostno financiranje. Vendar pa bodo MSP morda potrebovala podporo svojih finančnih partnerjev in partnerjev v vrednostni verigi, ko bodo preučevala svoje potrebe po financiranju prehoda in v praksi zbirala sredstva za financiranje prehoda. V tem okviru bi morali finančni posredniki upoštevati, da imajo MSP morda omejene zmogljivosti za zagotavljanje podrobnih informacij, in pri poslovanju s strankami, ki so MSP in ki jih zanima zbiranje finančnih sredstev za zelene naložbe, uporabljati načelo sorazmernosti.

    Sprejetih je bilo že več pobud in ciljno usmerjenih ukrepov za reševanje ključnih težav glede uporabnosti in vprašanj deležnikov. Komisija je na primer pred kratkim pojasnila medsebojni vpliv med uredbo o taksonomiji in uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) v zvezi s pojmom „trajnostne naložbe“, pojasnila pa je tudi, kako naj gospodarski subjekti razlagajo zahteve taksonomije EU v smislu skladnosti z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, vključno s socialnimi in upravljavskimi vidiki 22 . To dopolnjuje nedavno objavo smernic Komisije o medsebojnem vplivu med SFDR in uredbo o referenčnih vrednostih glede produktov, ki pasivno sledijo referenčnim vrednostim za podnebni prehod in referenčnim vrednostim, usklajenim s Pariškim sporazumom 23 .

    Komisija si bo ob podpori evropskih nadzornih organov in platforme za trajnostno financiranje ter na podlagi nadaljnjega angažiranja deležnikov še naprej prizadevala za povečanje uporabnosti taksonomije in širšega okvira za trajnostno financiranje. Pomemben del teh prizadevanj je celovita ocena SFDR, ki je bila napovedana decembra 2022. V okviru ocene SFDR se bo jeseni 2023 začelo javno posvetovanje.

    Financiranje prehoda

    Za prehod na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo so potrebne nujne obsežne naložbe v zelene tehnologije in trajnostne gospodarske dejavnosti. V skladu z uredbo o taksonomiji 24 so potrebne tudi naložbe v prehodne dejavnosti, kjer zelene tehnologije še niso na voljo. Finančni sektor lahko podpre razvoj takih tehnologij. Današnji sveženj je še en korak k vodilnemu svetovnemu pravnemu okviru, ki bo olajšal financiranje prehoda.

    Sredstva za financiranje prehoda lahko zbirajo ne le podjetja, ki so najuspešnejša na področju trajnostnosti, temveč tudi podjetja z različnimi izhodišči in jasnimi cilji glede trajnostnosti. Regulativni okvir za trajnostno financiranje že priznava naložbe v prehod gospodarskih dejavnosti, sredstev in podjetij na podnebne in okoljske cilje, na primer s taksonomijo 25 . Zasebni vlagatelji in finančne institucije bodo lahko na podlagi informacij o trajnostnosti in orodij za trajnostnost, ki jih zagotavlja okvir, postopoma učinkoviteje in bolj sistematično prepoznavali trajnostne naložbe in naložbe v projekte prehoda. Ta razkritja in orodja so tudi priložnost za podjetja, da vlagateljem in deležnikom na standardiziran način predstavijo svoje cilje glede trajnostnosti in kažipote za prehod.

    Taksonomija vključuje prehodne dejavnosti, za katere trenutno niso na voljo tehnološko in/ali gospodarsko izvedljive nizkoogljične alternative, vendar je kljub temu mogoče doseči znatne izboljšave za prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo 26 . Poleg tega taksonomija priznava naložbe v gospodarske dejavnosti, ki bodo v petih (izjemoma desetih) letih dosegle uskladitev s taksonomijo. Take naložbe se lahko razkrijejo kot naložbe v osnovna sredstva, usklajene s taksonomijo, in se lahko financirajo z izdajo evropskih zelenih obveznic. Take obveznice se lahko nato vključijo v sestavo referenčne vrednosti ali finančnega produkta, ki ima značilnosti trajnostnosti ali ki si prizadeva za doseganje ciljev glede trajnostnosti.

    V začetni fazi prehoda bodo ravni usklajenosti s taksonomijo v smislu prihodkov nižje, zlasti za nekatera podjetja in gospodarske sektorje. Vendar se že pričakuje, da bodo ravni usklajenosti višje v smislu naložb v osnovna sredstva. To potrjujejo prvi podatki, ki kažejo, da številna podjetja poročajo o naložbah v osnovna sredstva, usklajenih s taksonomijo, ki so bistveno višje od njihovih usklajenih prihodkov, zlasti v sektorjih z velikimi emisijami, kjer je financiranje prehoda najbolj potrebno, in da je povprečna usklajenost s taksonomijo za nekatere sektorje bistveno večja v smislu naložb v osnovna sredstva v primerjavi s prihodki. Na primer, v sektorju gospodarskih javnih služb je povprečno usklajenih 70 % naložb v osnovna sredstva v primerjavi s 40 % usklajenih prihodkov, v energetskem sektorju pa je povprečno usklajenih 23 % naložb v osnovna sredstva v primerjavi s 7 % usklajenih prihodkov 27 .

    Obstajajo tudi pomembne sinergije med orodji in razkritji, na primer pri odločanju podjetij o določitvi ciljev prehoda in pripravi načrtov za prehod. Do danes je cilje prehoda določilo več kot 13 000 podjetij po vsem svetu 28 , nekatera pa so se odločila za načrt za prehod za določitev teh ciljev. Prihodnji evropski standardi poročanja o trajnostnosti bodo zagotovili, da bodo podjetja lahko na standardiziran način sporočala svoje načrte in cilje glede podnebnega prehoda, če jih bodo imela. To lahko tem podjetjem pomaga pri pridobivanju sredstev od udeležencev na finančnem trgu za podporo njihovim prizadevanjem za prehod. Platforma za trajnostno financiranje bo spremljala tržne prakse, povezane s cilji in načrti za prehod, ter kapitalske tokove v cilje EU glede trajnostnosti.

    Delegirani akti o okoljski in podnebni taksonomiji

    Taksonomija je temelj okvira EU za trajnostno financiranje in pomembno orodje za preglednost trga, ki pomaga usmerjati naložbe v gospodarske dejavnosti, ki so najbolj potrebne za zeleni prehod. Delegirani akt o podnebni taksonomiji, ki zajema blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, je v veljavi od januarja 2022 in vključuje skupno 107 gospodarskih dejavnosti, ki povzročajo 64 % emisij toplogrednih plinov v EU-27 29 . Sprejetje delegiranega akta o okoljski taksonomiji, ki vključuje merila za preostale štiri okoljske cilje, je ključni korak pri razvoju okvira taksonomije. Vključitev več gospodarskih dejavnosti, ki zajemajo vseh šest okoljskih ciljev, ter posledično več gospodarskih sektorjev in podjetij bo povečala možnost trajnostnih naložb v EU. Za dopolnitev tega se ciljno usmerjene spremembe delegiranega akta o podnebni taksonomiji širijo na gospodarske dejavnosti, ki doslej niso bile vključene 30 . Te dopolnitve bodo olajšale naložbe v zelene tehnologije, neto ničelne proizvodne zmogljivosti in oskrbo z energijo iz obnovljivih virov, kar bo okrepilo industrijsko politiko EU, kot je bilo napovedano v industrijskem načrtu v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo 31 .

    Delegirani akti v veliki meri temeljijo na priporočilih platforme za trajnostno financiranje 32 . Vendar danes predstavljeni sveženj ne vključuje vseh gospodarskih dejavnosti, za katere je platforma pripravila priporočila. Komisija je dala prednost tistim gospodarskim dejavnostim, ki imajo največji potencial za doseganje znatnega prispevka in za katere je bilo mogoče v kratkem času potrditi ali izboljšati priporočena merila. Gospodarske dejavnosti, za katere sta potrebni poglobljena ocena in opredelitev meril, bo Komisija še naprej ocenjevala in pregledovala, da bi jih obravnavala v poznejši fazi.

    Taksonomija opredeljuje merila, ki jih morajo gospodarske dejavnosti doseči, da postanejo trajnostne, in tako določa pot njihovega preoblikovanja. Raven sredstev, ki so usklajena s taksonomijo, se bo z napredovanjem prehoda na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo zviševala. Dodani bodo novi gospodarski sektorji in dejavnosti, obstoječi pa bodo po potrebi izpopolnjeni in posodobljeni v skladu z regulativnim in tehnološkim razvojem; o tem bo v okviru svojega sedanjega mandata svetovala platforma za trajnostno financiranje 33 .

    Taksonomija je predvsem orodje, namenjeno podjetjem, da bi jim olajšalo dostop do sredstev za financiranje zelenega prehoda, in finančnemu sektorju, da bi se podprlo oblikovanje trajnostnih finančnih portfeljev in merila stopnja trajnostnosti naložb. To ni seznam obveznih naložb. Vlagatelji lahko taksonomijo uporabljajo tudi za sprejemanje bolj informiranih naložbenih odločitev. Še vedno se lahko odločijo za vlaganja v podjetja, ki opravljajo dejavnosti z različnimi stopnjami okoljske uspešnosti ali dejavnosti, ki niso v skladu z merili taksonomije. Samo dejstvo, da podjetje ne opravlja dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, še ne pomeni, da je mogoče sklepati o okoljski uspešnosti podjetja ali njegovi zmožnosti dostopanja do financiranja. Podjetja lahko taksonomijo prostovoljno uporabljajo kot orodje za določitev ciljev prehoda za gospodarske dejavnosti, na primer v kombinaciji z načrtom za prehod. V priloženem priporočilu Komisije o financiranju prehoda je podrobneje pojasnjeno, kako se lahko taksonomija prostovoljno uporablja v ta namen.

    Za velika nefinančna podjetja se je razkritje stopnje usklajenosti s taksonomijo glede podnebnih ciljev začelo leta 2023. Razkritja bodo v prihodnjih letih postopoma uvedena tudi za druge akterje in okoljske cilje. Uvajanje taksonomije in povezanih zahtev po razkritju se bo še naprej razvijalo z namenom pomagati MSP, da ta okvir uporabljajo prostovoljno, ne da bi jim nalagali bremena.

    Hkrati bo Komisija še naprej sodelovala v svetovnih forumih, da bi spodbudila mednarodno uporabo taksonomij in izboljšala pristope za njihovo interoperabilnost. Ustrezna uporaba načel taksonomije bo še naprej del dejavnosti mednarodne platforme za trajnostno financiranje.

    Ocene ESG in bonitetne ocene

    Ker izvajanje okvira za trajnostno financiranje napreduje, je čas, da se preuči delovanje trga ocen ESG 34 . Pregledne, zanesljive in kvalitativne ocene ESG prispevajo k učinkovitosti in celovitosti finančnih trgov ter zaščiti vlagateljev.

    Po posvetovanjih, študijah in ozaveščanju je Komisija danes sprejela predlog uredbe o delovanju trga ocen ESG. Glavni cilj predloga Komisije je povečati preglednost metodologij, ciljev, značilnosti in virov podatkov ocen ESG. Poleg tega je njegov cilj povečati jasnost poslovanja ponudnikov ocen ESG, zlasti za preprečevanje in zmanjševanje morebitnih tveganj, povezanih z navzkrižji interesov. Preglednejši ekosistem ocen ESG bo omogočil jasnejšo opredelitev treh razsežnosti trajnostnosti 35 .

    Predlog na podlagi sklopa priporočil za ponudnike ocen ESG in regulatorje, ki jih je novembra 2021 objavilo Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev (IOSCO), predvideva, da bo Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) ponudnikom ocen ESG izdajal dovoljenja in jih nadzoroval. Poleg tega določa zahteve po razkritjih v zvezi z njihovimi metodologijami in cilji ocen ter za njihove dejavnosti uvaja organizacijske zahteve, ki temeljijo na načelih. Glede na strukturo in zapletenost trga ocen ESG, ki vključuje številne manjše ponudnike ocen ESG, pobuda vključuje številne zaščitne in blažilne ukrepe za te manjše udeležence na trgu. Cilj je pospeševati dostopnost in spodbujati inovacije na trgu, zlasti v začetni fazi uporabe Uredbe.

    Zadnja leta so prinesla tudi spremembe in izboljšave, povezane z razkrivanjem in vključevanjem dejavnikov ESG v bonitetne ocene. Nekatere bonitetne agencije razkrivajo več, kot je zahtevano z Uredbo (ES) št. 1060/2009 o bonitetnih agencijah 36 in smernicah ESMA. Zato se Komisija posvetuje z ESMA o pravilih glede predstavitve bonitetnih ocen in obetov glede bonitetnih ocen, pa tudi pravil za ocenjevanje skladnosti metodologij, ki jih uporabljajo bonitetne agencije. S tem naj bi odpravili pomanjkljivosti, povezane z: (i) načinom vključevanja dejavnikov ESG v metodologije in (ii) razkritji o tem, kako dejavniki ESG vplivajo na bonitetne ocene 37 .

    Prihodnji evropski standardi poročanja o trajnostnosti

    Trajnostnost je pomemben dejavnik pri dolgoročni konkurenčnosti podjetij, trajnostnost in konkurenčnost pa sta lahko tesno povezani. Razkritja, povezana s trajnostnostjo, so za finančne institucije ključni vir informacij, saj jim pomagajo usmerjati kapital v naložbe v prehod in ustvarjati finančne produkte s cilji glede trajnostnosti. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti je pomemben mejnik pri zagotavljanju preglednosti tveganj, vplivov in priložnosti, povezanih s trajnostnostjo, za podjetja. Je tudi podlaga za podjetja, da udeležencem na finančnem trgu in drugim deležnikom zagotavljajo zanesljive, točne in primerljive visokokakovostne informacije o trajnostnosti.

    Standardizacija informacij o trajnostnosti, ki jih morajo sporočati podjetja, je ključni element pravnega okvira in bo kmalu mogoča s prihodnjimi evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti. Komisija se na podlagi osnutkov standardov, ki jih je pripravila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG), trenutno posvetuje z deležniki o končni različici prvega sklopa osnutka evropskih standardov poročanja o trajnostnosti. Standardi bodo zagotovili smernice, ki jih podjetja potrebujejo pri določanju, o katerih podatkih poročati in kako zagotoviti, da so informacije, ki jih posredujejo, zanje pomembne, za finančne institucije pa uporabne. Komisija in skupina EFRAG tesno sodelujeta z Odborom za mednarodne standarde trajnostnosti (ISSB) in organizacijo Global Reporting Initiative (GRI), da bi zagotovili zelo visoko raven interoperabilnosti med različnimi sklopi standardov. Končni namen Komisije je, da se evropski standardi poročanja o trajnostnosti, ko podjetje sporoča informacije o trajnostnosti v skladu z njimi, štejejo za skladne s svetovnimi standardi.

    Poročanje o trajnostnosti naj bi izboljšalo dostop podjetij do finančnega kapitala ter prepoznavanje in obvladovanje lastnih tveganj in priložnosti, s prispevanjem k prehodu pa bi pomagalo povečati konkurenčne prednosti. Komisija si prizadeva zagotoviti, da bo delegirani akt o evropskih standardih poročanja o trajnostnosti na sorazmeren način izpolnjeval predvidene cilje politike in čim bolj zmanjšal regulativna bremena. Komisija je preučila pristop k pomembnosti, dodatna postopna uvajanja, prostovoljnost nekaterih razkritij, dodatne prožnosti pri nekaterih zahtevah po razkritju in nadaljnjo interoperabilnost z Odborom za mednarodne standarde trajnostnosti (ISSB), pred dokončnim oblikovanjem delegiranega akta pa bo skrbno ocenila pripombe, prejete v javnem posvetovanju. Enotni standardi bodo tudi pomagali omejiti naraščajoče stroške, s katerimi se spopadajo podjetja, ker morajo izpolnjevati številne individualne zahteve različnih deležnikov po informacijah.

    Poleg tega bodo za MSP, ki kotirajo na borzi, razviti ločeni standardi, ki bodo sorazmerni in ustrezni glede na zmogljivosti in značilnosti MSP ter obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti. Standardi bodo osredotočeni na informacije, pomembne za financiranje, ki jih potrebujejo finančne institucije 38 , prav tako pa bodo omejili informacije, za katere se lahko z evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti od velikih podjetij zahteva, da jih razkrijejo, in ki so jih prejela od MSP v svojih vrednostnih verigah. To je pomemben zaščitni ukrep, določen v direktivi o poročanju podjetij o trajnostnosti, da se omejijo posredni učinki zahtev glede poročanja v vrednostni verigi, ki so naložene velikim podjetjem, na MSP. MSP, ki ne kotirajo na borzi in ne spadajo na področje uporabe Direktive, se lahko kljub temu srečujejo s povečanim številom zahtev po informacijah s strani večjih podjetij v svojih vrednostnih verigah in finančnih institucij. Komisija se zaveda, da lahko za MSP, ki ne kotirajo na borzi, zaradi njihove velikosti in bolj omejenih sredstev to predstavlja izziv. Velika podjetja in finančne posrednike zato spodbuja, naj pri sodelovanju z MSP uporabljajo načelo sorazmernosti in naj bodo zadržani glede informacij, ki jih zahtevajo od partnerjev v vrednostni verigi, ki so MSP.

    Poleg tega bodo MSP morda želela sporočati ključne informacije o trajnostnosti, da bi zbrala trajnostno financiranje ali sredstva za financiranje prehoda. V ta namen je ena od prednostnih nalog Komisije, da skupina EFRAG razvije prostovoljni standard za MSP, ki ne kotirajo na borzi, ki ga ta lahko uporabijo za standardizacijo informacij o trajnostnosti, ki jih želijo sporočati, in ki jim lahko olajša sodelovanje pri prehodu na trajnostno gospodarstvo.

    Sklepne ugotovitve

    Prvi dokazi kažejo, da agenda EU za trajnostno financiranje v praksi deluje in da orodja za trajnostno financiranje začenjajo olajševati naložbe v prehod na podnebno nevtralno in trajnostno gospodarstvo. Okvir EU za trajnostno financiranje se bo še naprej razvijal in izpopolnjeval, da se zagotovi njegova učinkovitost pri doseganju njegovih predvidenih ciljev in podpiranju ciljev evropskega zelenega dogovora.

    Komisija je zavezana tesnemu sodelovanju na mednarodni ravni. Razvoj okvirov za trajnostno financiranje v največji možni meri skupaj z drugimi mednarodnimi partnerji in jurisdikcijami bo pomagal zagotoviti mednarodno interoperabilnost, omogočil EU, da v celoti izkoristi potencial mednarodnega financiranja prehoda, ter preprečil zapletenost, razdrobljenost trgov in dodatne stroške za podjetja.

    Komisija bo udeležencem na trgu še naprej zagotavljala praktične smernice, da bi podprla jasno in učinkovito uporabo obstoječih pravil. Prav tako bo še naprej ocenjevala vrzeli ter pomisleke in negotovosti glede uporabnosti ter načine za njihovo odpravo. Poseben poudarek bo na oceni, kako bi okvir za trajnostno financiranje postal bolj uporaben in vključujoč za MSP, ne da bi jih pretirano obremenil. Druga prednostna naloga bo nadaljevanje dela za olajšanje financiranja prehoda, vključno z raziskovanjem, kako na preprost in uporabniku prijazen način v okvir bolje vključiti taksonomijo. Ključni prispevek pri tem bodo zagotovili platforma za trajnostno financiranje in evropski nadzorni organi. V ta namen bo izveden niz dejavnosti ozaveščanja javnih in zasebnih deležnikov.

    To delo bo vključevalo tudi tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji v okviru mednarodne platforme za trajnostno financiranje in skupine G20 ter z multilateralnimi razvojnimi bankami in institucijami EU za financiranje razvoja, zlasti v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI – Globalna Evropa) in strategije Global Gateway. Komisija bo še naprej preučevala možnosti za pomoč partnerskim državam, zlasti državam z nizkimi in srednje visokimi dohodki, pri razvoju trdnih in verodostojnih okvirov za trajnostno financiranje, da bi izboljšala svetovno primerljivost in interoperabilnost.

    Z zgoraj opisanimi naslednjimi koraki se bo še bolj utrdila praktična uporaba okvira za trajnostno financiranje s strani podjetij, finančnih posrednikov in vlagateljev, kar bo omogočilo povečanje velikih naložb, potrebnih za spodbujanje zelenega prehoda ter utiranje poti podnebno nevtralnemu in trajnostnemu gospodarstvu do leta 2050.

    (1)

     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640).

    (2)

     Delovni dokument služb Komisije z naslovom Ocena naložbenih potreb in razpoložljiva finančna sredstva za krepitev proizvodne zmogljivosti EU za neto ničelne tehnologije (SWD(2023) 68 final).

    (3)

     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje (COM(2021) 662 final).

    (4)

     Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb in spremembi Uredbe (EU) 2019/2088.

    (5)

     Uredba (EU) 2019/2088 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev (UL L 317, 9.12.2019).

    (6)

     Uredba (EU) 2019/2089 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o spremembi Uredbe (EU) 2016/1011 glede referenčnih vrednosti EU za podnebni prehod, referenčnih vrednosti EU, usklajenih s Pariškim sporazumom, in s trajnostnostjo povezanih razkritij za referenčne vrednosti (UL L 317, 9.12.2019).

    (7)

     Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o evropskih zelenih obveznicah (COM(2021) 391 final). Politični dogovor sozakonodajalcev je bil dosežen 28. februarja 2023.

    (8)

     Direktiva (EU) 2022/2464 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 537/2014, Direktive 2004/109/ES, Direktive 2006/43/ES in Direktive 2013/34/EU glede poročanja podjetij o trajnostnosti (UL L 322, 16.12.2022).

    (9)

     Delegirana direktiva Komisije o spremembi Direktive 2010/43/EU v zvezi s tveganji glede trajnostnosti in dejavniki trajnostnosti, ki jih je treba upoštevati pri kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP); Delegirana uredba Komisije o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 231/2013 v zvezi s tveganji glede trajnostnosti in dejavniki trajnostnosti, ki jih morajo upoštevati upravitelji alternativnih investicijskih skladov; Delegirana uredba Komisije o spremembi delegiranih uredb (EU) 2017/2358 in (EU) 2017/2359 v zvezi z vključitvijo dejavnikov trajnostnosti ter tveganj in preferenc glede trajnostnosti v zahteve glede nadzora in upravljanja produktov za zavarovalnice in distributerje zavarovalnih produktov ter v pravila poslovanja in investicijsko svetovanje za zavarovalne naložbene produkte; Delegirana direktiva Komisije o spremembi Delegirane direktive (EU) 2017/593 v zvezi z vključevanjem dejavnikov trajnostnosti v obveznosti glede upravljanja produktov; Delegirana uredba Komisije o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/35 v zvezi z vključevanjem tveganj glede trajnostnosti v upravljanje zavarovalnic in pozavarovalnic; Delegirana uredba Komisije o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2017/565 v zvezi z vključitvijo dejavnikov trajnostnosti ter tveganj in preferenc glede trajnostnosti v nekatere organizacijske zahteve in pogoje poslovanja za investicijska podjetja.

    (10)

     Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede zahtev za kreditno tveganje, tveganje prilagoditve kreditnega vrednotenja, operativno tveganje, tržno tveganje in izstopni prag (COM(2021) 664 final) in Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/36/EU v zvezi z nadzorniškimi pooblastili, sankcijami, podružnicami iz tretjih držav in okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji ter o spremembi Direktive 2014/59/EU (COM(2021) 663 final).

    (11)

     Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/138/ES glede sorazmernosti, kakovosti nadzora, poročanja, dolgoročnih jamstvenih ukrepov, makrobonitetnih orodij, tveganj glede trajnostnosti, nadzora skupin in čezmejnega nadzora (COM(2021) 581 final).

    (12)

     Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/3851 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z določitvijo tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti; Delegirana uredba Komisije (EU) 2023/3850 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2021/2139 z določitvijo dodatnih tehničnih meril za pregled za določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da določene gospodarske dejavnosti bistveno prispevajo k blažitvi podnebnih sprememb ali prilagajanju podnebnim spremembam, ter za ugotavljanje, ali te dejavnosti ne škodujejo bistveno kateremu od drugih okoljskih ciljev.

    (13)

    Šest okoljskih ciljev v okviru taksonomije EU je: (i) blažitev podnebnih sprememb; (ii) prilagajanje podnebnim spremembam; (iii) trajnostno varstvo ter obnovitev vodnih in morskih virov; (iv) prehod na krožno gospodarstvo; (v) preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja ter (vi) varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

    (14)

     Predlog uredbe o preglednosti in celovitosti dejavnosti ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih vidikov (ESG) (COM(2023) 314 final).

    (15)

     Priporočilo Komisije o olajšanju financiranja za prehod na trajnostno gospodarstvo (C(2023) 3844).

    (16)

     Delovni dokument služb Komisije z naslovom Povečanje uporabnosti taksonomije EU in celotnega okvira EU za trajnostno financiranje (SWD(2023) 209), ki je priložen sporočilu Komisije o okviru za trajnostno financiranje, ki deluje v praksi (COM(2023) 317).

    (17)

     Temelji okvira EU za trajnostno financiranje so opisani v akcijskem načrtu za financiranje trajnostne rasti (COM(2018) 97 final) in strategiji za financiranje prehoda na trajnostno gospodarstvo (COM(2021) 390 final).

    (18)

     Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (COM(2021) 723 final). Politični dogovor sozakonodajalcev je bil dosežen 23. maja 2023.

    (19)

     Na dan 17. maja 2023 je 63 % podjetij, vključenih v indeks STOXX Europe 600, že razkrilo svojo stopnjo sprejemljivosti za taksonomijo in usklajenosti z njo za poslovno leto 2022. Vir: Bloomberg.

    (20)

    Skoraj dve tretjini podjetij, ki so razkrila naložbe v osnovna sredstva, sprejemljiva za taksonomijo, sta poročali o neničelni stopnji usklajenosti, polovica podjetij, ki so razkrila sprejemljive prihodke, pa je poročala o neničelni stopnji usklajenih prihodkov. Vir: Bloomberg.

    (21)

     Instrument za tehnično podporo iz Uredbe (EU) 2021/240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. februarja 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za tehnično podporo (UL L 57, 18.2.2021).

    (22)

     V obvestilu Komisije C(2023) 3719 o razlagi in izvajanju nekaterih pravnih določb uredbe EU o taksonomiji in njeni povezavi z uredbo o razkritjih v zvezi s trajnostnostjo (SFDR) je pojasnjeno, da se lahko naložbe v „okoljsko trajnostno“ gospodarsko dejavnost, ki je usklajeno s taksonomijo, samodejno opredelijo kot „trajnostne naložbe“ na podlagi SFDR.

    (23)

     Komisija je 5. aprila 2023 sprejela sklop vprašanj in odgovorov, da bi pojasnila, da se v skladu s SFDR za produkte, ki pasivno sledijo referenčnim vrednostim za podnebni prehod in referenčnim vrednostim, usklajenim s Pariškim sporazumom, šteje, da so njihov cilj „trajnostne naložbe“, kot so opredeljene v SFDR.

    (24)

     Prehodne dejavnosti so v členu 10(2) uredbe o taksonomiji opredeljene kot dejavnost, za katero ne obstaja tehnološko in ekonomsko izvedljiva nizkoogljična alternativa, kadar podpira prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo, v skladu s procesom za omejitev povečanja temperature na 1,5 °C nad predindustrijsko stopnjo, vključno s postopno odpravo emisij toplogrednih plinov, zlasti emisij iz trdnih fosilnih goriv, ter kadar ta dejavnost: ima raven emisij toplogrednih plinov, ki ustreza najboljšim rezultatom v sektorju ali industriji; ne ovira razvoja in uporabe alternativ z nizkimi emisijami ogljika in ne povzroča odvisnosti od sredstev z visokimi emisijami ogljika, ob upoštevanju ekonomske življenjske dobe teh sredstev. 

    (25)

     Taksonomija zajema šest okoljskih ciljev: blažitev podnebnih sprememb, prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostno rabo ter varstvo vodnih in morskih virov, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja, varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.

    (26)

     Glej opombo 24.

    (27)

    Podatki temeljijo na poročanju 455 podjetij o usklajenosti s taksonomijo do 16. maja 2023. Vir: GS SUSTAIN Goldman Sachs Global Investment Research.

    (28)

    Vir: Global Climate Action Portal (Portal svetovnih podnebnih ukrepov), Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja.

    (29)

     Na podlagi oznak NACE Rev. 2, vključenih v delegirani akt o podnebni taksonomiji, in podatkov Eurostata 2021, https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/env_ac_ainah_r2/default/table?lang=en .

    (30)

     Delegirani akt vsebuje tudi ciljno usmerjene spremembe in redakcijske popravke izbranih obstoječih podnebnih meril.

    (31)

     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo (COM(2023) 62 final).

    (32)

    Glej https://finance.ec.europa.eu/system/files/2022-03/220330-sustainable-finance-platform-finance-report-remaining-environmental-objectives-taxonomy-annex_en.pdf in https://finance.ec.europa.eu/system/files/2022-11/221128-sustainable-finance-platform-technical-working-group_en.pdf. Poročila platforme so podlaga za delo Komisije, vendar so svetovalne narave. Komisije ne zavezujejo pri vključevanju določenih sektorjev in dejavnosti v taksonomijo EU.

    (33)

     Tudi deležniki bodo lahko platformo za trajnostno financiranje obveščali o dejavnostih, za katere menijo, da bi morale biti vključene v taksonomijo EU.

    (34)

     Predlog ne zajema ponudnikov okoljskih, socialnih in upravljavskih podatkov. Dokazi za regulativno posredovanje na tem področju so bili manj prepričljivi, k izboljšanju kakovosti in razpoložljivosti podatkov o trajnostnosti pa bi morale prispevati številne druge pobude, kot sta direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti ali evropska enotna točka dostopa (ESAP). Ta pobuda prav tako ne zajema notranjih ocen, ki jih pripravljajo finančne institucije, kot so banke ali upravitelji premoženja, saj se uporabljajo za naložbene odločitve v zvezi z njihovimi lastnimi produkti, pri njih obstaja manjše tveganje morebitnih navzkrižij interesov in nimajo enakega namena kot ocene ESG, ki se tržijo za institucionalne vlagatelje in podjetja.

    (35)

     Komisija izvaja študijo za oceno trenutnega stanja socialne razsežnosti vlaganja ESG v EU, pri čemer se osredotoča na vrzeli pri naložbah, izzive, s katerimi se srečujejo udeleženci na trgu, in tržne prakse, V študiji bodo preučeni načini za okrepitev okvira za socialne naložbe na kapitalskih trgih ter opredeljene ovire in morebitne možnosti politike za prihodnje ukrepanje.

    (36)

    Uredba (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah (UL L 302, 17.11.2009, str. 1).

    (37)

    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 447/2012 z dne 21. marca 2012 o dopolnitvi Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih agencijah.

    (38)

    V zvezi s tem se obveznost sporočanja informacij o trajnostnosti za MSP, ki kotirajo na borzi, začne uporabljati šele od poslovnega leta 2026 naprej. Direktiva določa še dveletno izvzetje, kar pomeni, da MSP, ki kotirajo na borzi, do poslovnega leta 2028 ni treba sporočati informacij o trajnostnosti.

    Top