EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 4.4.2023

COM(2023) 184 final

POROČILO KOMISIJE

Poročilo o politiki varstva konkurence za leto 2022

{SWD(2023) 76 final}

1. Uvod    

2. Vloga Komisije pri blaženju zunanjih gospodarskih pretresov v času motenj je bila ključnega pomena    

2.1 Sprejetje začasnega okvira za krizne ukrepe v podporo gospodarstvu po ruski invaziji na Ukrajino in sporočila o izrednih energetskih razmerah    

2.2 Postopna odprava začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19    

2.3 Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost    

3. Zagotavljanje, da pravila konkurence ostajajo primerna za prihodnost – napredek pri izvajanju obsežne agende politike    

3.1 Zakonodajne pobude za okrepitev zbirke orodij za politiko varstva konkurence    

3.2 Posodobitev protimonopolnih pravil in smernic ter pravil in smernic o združitvah, da bodo primerni za nove izzive    

3.3 Posodobitev pravil in smernic o državni pomoči, da bodo primerni za nove izzive    

3.4 Posodobitev delovnih metod GD za konkurenco, da bodo ustrezale sedanjim in prihodnjim potrebam pri izvrševanju    

4. Izvrševanje politike varstva konkurence je prispevalo h glavnim ambicijam Komisije    

4.1 Izvrševanje politike varstva konkurence je prispevalo k digitalnemu prehodu ter močnemu in odpornemu enotnemu trgu    

4.2 Izvrševanje politike varstva konkurence je prispevalo k zelenemu prehodu    

4.3 Politika varstva konkurence je prispevala h gospodarstvu za ljudi    

5. Politika varstva konkurence v evropskem in svetovnem okviru    

5.1 Združevanje moči pri oblikovanju evropske in svetovne kulture na področju konkurence    

5.2 Sodelovanje na področju politike varstva konkurence po vsem svetu    

1. Uvod

Letno poročilo o politiki varstva konkurence za leto 2022 Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) naslavlja na Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. V njem so opisani ključni dogodki na področju politike varstva konkurence EU in njenega izvrševanja v letu 2022.

Evropa se je znašla sredi prelomnih in nepredvidljivih časov. Na začetku leta 2022 je pandemija COVID-19 začela popuščati, EU pa je bila na poti h gospodarskemu okrevanju. Načrti za okrevanje in odpornost večine držav EU so postali operativni in državam članicam so bila izplačana prva sredstva, kar je spodbudilo okrevanje EU z dobro usmerjenimi naložbami. Ruska vojna agresija proti Ukrajini je takoj povzročila velike motnje v gospodarstvu EU, hkrati pa je zahtevala usklajeno ukrepanje za zagotovitev zadostne in cenovno dostopne oskrbe z energijo, zaščito gospodarske in finančne stabilnosti, prehransko varnost ter zaščito ranljivih gospodinjstev in podjetij. Ob reševanju teh izzivov je bilo treba še naprej izpolnjevati obveznosti za uresničitev zelenega in digitalnega prehoda.

Komisija je pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen uporabila instrumente politike, ki jih je imela na voljo, da bi oblikovala in uvedla kombinacijo politik za ublažitev negativnih učinkov ruske vojne proti Ukrajini na celotno gospodarstvo EU ter njena podjetja in prebivalstvo, obenem pa je postopno ukinjala izredne ukrepe EU, ki so bili uvedeni za obvladovanje pandemije COVID-19.

Komisija je marca 2022 je sprejela začasni okvir za krizne ukrepe, ki državam članicam omogoča, da v skladu s pravili EU o državni pomoči podprejo podjetja in sektorje, ki so jih dogodki na geopolitičnem področju močno prizadeli. Maja 2022 je v odziv na motnje na svetovnih trgih energije sprejela načrt REPowerEU 1 (kratek pregled je bil objavljen marca 2022 2 ). Načrt določa nadaljnje korake za prilagoditev energetskega sektorja EU, rešitev vprašanja visokih cen energije in zmanjšanje odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv. Oktobra 2022 je Komisija predlagala novo nujno uredbo, da bi ublažili vpliv visokih cen plina v EU, med drugim s skupno nabavo 3 .

Komisija je v letu 2022 nadaljevala obsežno ocenjevanje okvira EU za politiko varstva konkurence, da bi zagotovila, da so vsi instrumenti izvrševanja primerni za spopadanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi 4 . Poleg tega so bila sprejeta nova zakonodajna orodja, ki dopolnjujejo orodja na področju politike varstva konkurence.

Akt o digitalnih trgih 5 je začel veljati novembra 2022 in se bo uporabljal od maja 2023. Njegov cilj je ohraniti tekmovalnost digitalnih trgov in odpraviti nepoštene prakse podjetij, ki delujejo kot vratarji v gospodarstvu spletnih platform. Poleg tega je bila novembra 2022 sprejeta uredba o tujih subvencijah, ki bo začela veljati v letu 2023. Z Uredbo bo zapolnjena regulativna vrzel na enotnem trgu, na katerem se subvencije, ki izkrivljajo trg in jih dodeljujejo vlade držav nečlanic EU, trenutno večinoma ne preverjajo, subvencije, ki jih dodeljujejo države članice, pa so predmet natančnega pregleda v skladu s pravili EU o državni pomoči.

Program Enotni trg 6 in njegova komponenta politike varstva konkurence zagotavljata stabilno financiranje za povečanje projektov na področju politike in izvrševanja, mednarodno sodelovanje in zagovarjanje politike varstva konkurence.

V kriznih časih je učinkovito izvrševanje pravil EU o konkurenci pomembnejše kot kdaj koli prej. Komisija je v letu 2022 v korist državljanov in podjetij vseh velikosti še naprej izvrševala pravila EU o konkurenci na področjih protimonopolne politike, nadzora nad združitvami in nadzora nad državno pomočjo. Politika varstva konkurence EU, zlasti politika državne pomoči, je bila še naprej ključni element večplastnega odzivanja EU na krizo.

2. Vloga Komisije pri blaženju zunanjih gospodarskih pretresov v času motenj je bila ključnega pomena

2.1 Sprejetje začasnega okvira za krizne ukrepe v podporo gospodarstvu po ruski invaziji na Ukrajino in sporočila o izrednih energetskih razmerah

Da bi se zmanjšale negativne družbene in gospodarske posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini za EU, je Komisija – med drugimi instrumenti politike – ponovno izkoristila prožnost pravil o državni pomoči. Sprejela je začasni okvir za krizne ukrepe 7 , ki državam članicam omogoča, da odpravijo pomanjkanje likvidnosti, s katerim se soočajo podjetja, ki so neposredno ali posredno prizadeta zaradi resne gospodarske motnje, ki jo je povzročila ruska agresija proti Ukrajini, ter njenih neposrednih in posrednih učinkov, vključno s sankcijami, ki so jih naložili Unija in njeni mednarodni partnerji, ter protiukrepi, ki jih je sprejela Rusija. Komisija je med letom pozorno spremljala in ocenjevala razvoj dogodkov, da bi ugotovila, ali so potrebne nadaljnje začasne spremembe pravil o državni pomoči.

EU mora pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije in razogljičenje svoje oskrbe z energijo v skladu s cilji načrta REPowerEU 8 . Zato je Komisija julija 2022 spremenila začasni okvir za krizne razmere, da bi države članice lažje vzpostavile sheme za energijo iz obnovljivih virov in razogljičenje industrije. Oktobra 2022 je okvir 9 podaljšala do 31. decembra 2023 in ga spremenila, da bi se obravnavale spreminjajoče se potrebe držav članic po podpori gospodarstvu zaradi nadaljevanja ruske agresije proti Ukrajini. S spremembo so bila poenostavljena pravila za izplačila podjetjem zaradi naraščajočih stroškov energije, uvedeni so bili novi ukrepi za podporo zmanjšanju odjema električne energije in določena glavna načela za morebitne dokapitalizacije, zlasti za energetska podjetja. Poleg tega so se s spremenjenim začasnim okvirom za krizne razmere zvišale najvišje ravni pomoči za majhne zneske pomoči, zagotovljena pa je bila tudi dodatna prožnost za jamstva za energetska podjetja, da bi lahko krila svoje likvidnostne potrebe.

Zaradi krize v Ukrajini se je v energetskem sektorju pojavila posebna potreba po podpori plačilni sposobnosti, zlasti povečana potreba po finančnih zavarovanjih za dejavnosti trgovanja na trgu energije. Zato začasni okvir za krizne ukrepe vsebuje spremenjeno ureditev za tovrstno podporo plačilni sposobnosti. Komisija je sprejela sheme za posamezni sektor na Danskem, v Belgiji in na Finskem 10 . Decembra 2022 je ob upoštevanju zavez, ki jih je predložila Nemčija, odobrila ukrepe pomoči za družbi Uniper 11 in SEFE GmbH 12 z zagotovitvijo kapitalskih injekcij, zlasti za kritje izgub, nastalih zaradi nabave plina po višjih tržnih cenah, da se je nadomestil plin, ki ga ruski dobavitelji niso dobavili na podlagi obstoječih dolgoročnih pogodb.

V letu 2022 je več držav članic priglasilo krovne sheme, in sicer medsektorsko podporo gospodarskim sektorjem, v katerih je vojna v Ukrajini negativno prizadela podjetja. Te krovne sheme 13 so bile odobrene na podlagi začasnega okvira za krizne razmere v skladu s členom 107(3), točka (b), Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU).

Komisija je v letu 2022 sprejela 195 sklepov, s katerimi je odobrila 182 nacionalnih ukrepov, ki jih je priglasilo 27 držav članic. Skupni proračun, ki so ga države članice Komisiji priglasile za take ukrepe državne pomoči, je znašal približno 670 milijard EUR. Približno 53 % odobrene pomoči je priglasila Nemčija, 24 % Francija in 7 % Italija 14 , kar pa ne predstavlja izplačanih zneskov.

2.2 Postopna odprava začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19

Komisija je ukrepe pomoči še naprej ocenjevala neposredno na podlagi člena 107(3) PDEU, točki (b) in (c), ter začasnega okvira za podporo gospodarstvu zaradi izbruha COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasni okvir za ukrepe državne pomoči) 15 . Do konca leta 2022 je v vseh državah članicah sprejela 217 sklepov, povezanih s COVID-19, vključno s sklepi na podlagi začasnega okvira za ukrepe državne pomoči 16 . To je občutno manj kot v letu 2021, ko je bilo sprejetih 1 180 sklepov, povezanih s COVID-19.

Ker so bili javnozdravstveni ukrepi, sprejeti zaradi zdravstvene krize zaradi COVID-19, omiljeni, se je Komisija odločila, da začasnega okvira za ukrepe državne pomoči po 30. juniju 2022 ne bo podaljšala, razen ukrepov za podporo naložbam in plačilni sposobnosti, ki so dovoljeni do 31. decembra 2023 17 . Začasni okvir za ukrepe državne pomoči do 30. junija 2023 omogoča prožen prehod na podlagi jasnih zaščitnih ukrepov za pretvorbo in prestrukturiranje dolžniških instrumentov, kot so posojila in jamstva, v druge oblike pomoči, na primer neposredna nepovratna sredstva.

2.3 Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost

Izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost 18 , ki je osrednji del pobude NextGenerationEU, se je v letu 2022 nadaljevalo 19 . Cilj tega mehanizma je spodbujati kohezijo med državami članicami z blaženjem negativnih posledic pandemije COVID-19 za družbo in gospodarstvo ter EU bolje pripraviti na prihodnje izzive, zlasti s podpiranjem zelenega in digitalnega prehoda. Ukrepi, ki se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, večinoma ne pomenijo državne pomoči. Večino ukrepov, ki se štejejo za državno pomoč, lahko države članice izvajajo neposredno, bodisi na podlagi uredbe o skupinskih izjemah 20 bodisi na podlagi uredbe de minimis 21 . Kljub temu je bilo za predhodno odobritev Komisije priglašenih več ukrepov. V letu 2022 je Komisija sprejela sklepe o državni pomoči za skoraj 80 ukrepov, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

3. Zagotavljanje, da pravila konkurence ostajajo primerna za prihodnost – napredek pri izvajanju obsežne agende politike

3.1 Zakonodajne pobude za okrepitev zbirke orodij za politiko varstva konkurence

Akt o digitalnih trgih 22 , ki je začel veljati novembra 2022, je zdaj v fazi izvajanja. Akt je predhodna uredba, katere cilj je zagotoviti pravičnejši in bolj tekmovalen digitalni sektor. Podjetja, imenovana za „vratarje“, bodo morala upoštevati vnaprej opredeljen sklop obveznosti in prepovedi. Izvrševanje akta o digitalnih trgih bo v povezavi z naknadnim izvrševanjem pravil EU o konkurenci privedlo do pravičnejših in konkurenčnejših tržnih razmer za podjetja in uporabnike digitalnih storitev na enotnem trgu. Komisija bo kot osrednja izvrševalka akta o digitalnih trgih tesno sodelovala z organi v državah članicah EU. Nova pravila ne posegajo v izvrševanje pravil EU o konkurenci in nacionalnih pravil o konkurenci za enostransko ravnanje.

Evropski parlament in Svet sta novembra 2022 sprejela uredbo o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg 24 . Z Uredbo se zapolnjuje regulativna vrzel, saj obravnava tuje subvencije, ki izkrivljajo konkurenco na enotnem trgu. Komisija bo lahko kmalu preiskala in po potrebi odpravila izkrivljajoče učinke take tuje državne podpore. Uredba vključuje tri orodja: (i) Komisiji bo treba priglasiti predlagane koncentracije, pri katerih promet vsaj enega od podjetij, ki se združujejo, skupnega podjetja ali prevzetega podjetja v EU znaša vsaj 500 milijonov EUR, tuji finančni prispevek pa presega 50 milijonov EUR; (ii) Komisiji bo treba priglasiti ponudbe v postopkih EU za oddajo javnih naročil, ki vključujejo tuje finančne prispevke, če vrednost naročila znaša vsaj 250 milijonov EUR, in (iii) Komisija bo pooblaščena, da po uradni dolžnosti preuči še druge razmere na trgu. Imela bo izključno pristojnost za izvrševanje uredbe o tujih subvencijah. Kadar bodo negativni učinki tuje subvencije odtehtali pozitivne učinke, bo lahko Komisija uvedla izravnalne ukrepe ali sprejela zaveze za odpravo izkrivljanja. Taki ukrepi in zaveze bodo lahko vključevali različne strukturne ukrepe ali ukrepe v zvezi z ravnanjem, kot je odprodaja nekaterih sredstev ali prepoved določenega ravnanja na trgu. Komisija bo lahko tudi prepovedala subvencionirano koncentracijo ali oddajo javnega naročila subvencioniranemu ponudniku.

Uredba se bo uporabljala od 12. julija 2023, priglasitve pa bodo obvezne od 12. oktobra 2023.

3.2 Posodobitev protimonopolnih pravil in smernic ter pravil in smernic o združitvah, da bodo primerni za nove izzive

Sprejetje nove uredbe o vertikalnih skupinskih izjemah in vertikalnih smernic

S členom 101(1) PDEU so prepovedani vertikalni sporazumi med dvema ali več podjetji, ki so dejavna na različnih ravneh proizvodne ali distribucijske verige, če taki sporazumi omejujejo konkurenco. Vendar so taki sporazumi na podlagi člena 101(3) PDEU združljivi z enotnim trgom, če prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali distribucije blaga oziroma k pospeševanju tehničnega ali gospodarskega napredka, pri čemer potrošnikom zagotavljajo pravičen delež doseženih koristi brez izključevanja konkurence. Komisija je maja 2022 sprejela novo uredbo o vertikalnih skupinskih izjemah 25 , tej pa so priložene nove vertikalne smernice 26 , ki bodo podjetjem pomagale oceniti združljivost njihovih sporazumov o dobavi in distribuciji s pravili EU o konkurenci. V novih pravilih je upoštevan razvoj na trgu, kot sta povečanje spletne prodaje in pojav novih akterjev, na primer platform. Večja jasnost in večja preglednost lahko podjetjem pomagata doseči skladnost z nižjimi stroški, kar je koristno zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).

Objava osnutka pravil o sporazumih o horizontalnem sodelovanju

Horizontalno sodelovanje med konkurenčnimi podjetji lahko v nekaterih okoliščinah znatno poveča učinkovitost. Tako sodelovanje lahko na primer koristi potrošnikom ali zmanjša vpliv sektorja na okolje. Zato Komisija zagotavlja varne pristane za nekatere vrste sporazumov o horizontalnem sodelovanju. Da bi pravila o sporazumih o horizontalnem sodelovanju še naprej ustrezala svojemu namenu, zlasti za reševanje izzivov na področju digitalizacije in zelenega prehoda, je Komisija marca 2022 začela posvetovanje z deležniki o osnutkih revidiranih uredb o horizontalnih skupinskih izjemah za sporazume na področju raziskav in razvoja ter specializacije ter o osnutku revidiranih horizontalnih smernic 27 . Predlagana pravila vključujejo nove smernice, katerih namen je podjetjem olajšati sodelovanje pri uresničevanju trajnostnih ciljev. Podjetjem tudi zagotavljajo dodatne smernice in pravno varnost na področjih, kot so souporaba podatkov, sporazumi o souporabi mobilne infrastrukture in konzorciji ponudnikov. Komisija je decembra 2022 sprejela dve uredbi o podaljšanju veljavnosti uredb o horizontalnih skupinskih izjemah v zvezi s sporazumi na področju raziskav in razvoja ter specializacije 28 . Uredbi o skupinskih izjemah naj bi prenehali veljati 31. decembra 2022, Komisija pa ju je podaljšala do 30. junija 2023.

Objava osnutka uredbe o skupinski izjemi za motorna vozila in dopolnilnih smernic

Podatki, ki nastanejo v vozilu, postajajo vse pomembnejši dejavnik konkurence za izvajalce popravil in vzdrževanja. Komisija je vzpostavila poseben okvir za vertikalne sporazume v zadevnem sektorju 29 , ki se trenutno pregleduje. Julija 2022 se je z deležniki posvetovala o osnutku uredbe o podaljšanju obdobja veljavnosti Uredbe št. 461/2010 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupinski izjemi za motorna vozila) 30 skupaj z osnutkom sporočila o spremembi obvestila Komisije, ki vsebuje dopolnilne smernice 31 , da bi se obravnavalo vprašanje podatkov. S predlaganimi spremembami bo podjetjem zagotovljena jasnost glede tega, kako Komisija obravnava vprašanja v zvezi z dostopom do podatkov, ki jih ustvarijo senzorji v avtomobilih, pri ocenjevanju vertikalnih sporazumov med proizvajalci vozil in njihovimi pooblaščenimi mrežami v skladu s pravili EU o konkurenci. Cilj je ohraniti okvir za nadaljnjih pet let, tj. do 31. maja 2028, in razširiti obstoječa načela za zagotavljanje tehničnih informacij, orodij in usposabljanja, ki so potrebni za zagotavljanje storitev popravil in vzdrževanja, da bodo izrecno zajemala podatke, ki nastanejo v vozilih.

Sprejetje smernic o kolektivnih pogodbah za izboljšanje delovnih pogojev samozaposlenih oseb brez zaposlenih

V EU je razmeroma veliko samozaposlenih oseb brez zaposlenih, nekatere od njih pa se soočajo s težkimi delovnimi pogoji. Kolektivna pogajanja so lahko učinkovito orodje za izboljšanje takih delovnih pogojev. Komisija je septembra 2022 sprejela smernice o uporabi konkurenčnega prava EU za kolektivne pogodbe v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih oseb brez zaposlenih 32 . Namen smernic je pojasniti, v katerih okoliščinah konkurenčno pravo EU ne ovira kolektivnih pogodb za izboljšanje delovnih pogojev.

V smernicah so na podlagi ustaljene sodne prakse Sodišča Evropske unije 33 opisani primeri, v katerih so lahko samozaposlene osebe brez zaposlenih primerljive z delavci, in pojasnjeno je, da njihove kolektivne pogodbe potem ne spadajo na področje uporabe člena 101 PDEU. To zajema ekonomsko odvisne samozaposlene osebe brez zaposlenih, osebe, ki delajo „z ramo ob rami“ z delavci, in osebe, ki storitve opravljajo prek digitalnih platform za delo. Poleg tega je v smernicah pojasnjeno, da Komisija v nekaterih primerih, ko imajo samozaposlene osebe, ki niso v položaju, primerljivem s položajem delavcev, težave pri vplivanju na svoje delovne pogoje, ker so v šibkem pogajalskem položaju, ne bo ukrepala proti nekaterim kategorijam kolektivnih pogodb.

Sprejetje revidiranega obvestila o neformalnih smernicah

Da bi lahko podjetja zaprosila za neformalne smernice pri uporabi pravil EU o konkurenci v zvezi z novimi ali še nerešenimi vprašanji, je Komisija oktobra 2022 sprejela revidirano obvestilo o neformalnih smernicah 34 . To je še en pomemben korak k večji preglednosti in lažjemu doseganju skladnosti za podjetja, ki želijo zagotoviti spoštovanje pravil konkurence.

Objava osnutka obvestila o opredelitvi trga

Komisija je novembra 2022 objavila osnutek revidiranega obvestila o opredelitvi trga za javno posvetovanje 35 . Osnutek revidiranega obvestila o opredelitvi trga temelji na ugotovitvah ocene, objavljene julija 2021. Revidirani osnutek obvestila je rezultat temeljitega pregleda, ki se je začel aprila 2020. Z njim se posodablja trenutno veljavno obvestilo iz leta 1997, pri čemer je upoštevan pomemben razvoj v vmesnih letih, zlasti digitalizacija in novi načini ponujanja blaga in storitev, odraža pa tudi medsebojno povezano in globalizirano naravo trgovinskih izmenjav. Komisija bo na podlagi dokazov, zbranih med posvetovanjem, osnutek pregledala in dokončno oblikovala, da bi v letu 2023 sprejela novo obvestilo o opredelitvi trga.

Objava osnutka izvedbene uredbe o združitvah in osnutka revidiranega obvestila o poenostavljenem postopku

Ocena 36 postopkovnih vidikov in vidikov sodne pristojnosti pri nadzoru EU nad združitvami je pokazala, da je bil poenostavitveni sveženj 37 iz leta 2013 učinkovit pri povečanju uporabe poenostavljenih postopkov za neproblematične združitve ter pri zmanjšanju upravnega bremena za podjetja in Komisijo. Rezultati ocene so pokazali, da je smiselno razmisliti o nadaljnjem ciljnem usmerjanju nadzora EU nad združitvami, in sicer z razširitvijo in pojasnitvijo področja uporabe obvestila o poenostavljenem postopku 38 ter revizijo izvedbene uredbe o združitvah 39 , da se dodatno zmanjša upravno breme za podjetja in Komisijo. Po izvedeni oceni je Komisija maja 2022 začela javno posvetovanje o revidiranem obvestilu in izvedbeni uredbi o združitvah 40 . Odbor Komisije za regulativni nadzor je 28. oktobra 2022 sprejel pozitivno mnenje o poročilu o oceni učinka. Ko bosta revidirana izvedbena uredba in obvestilo sprejeta, bosta omogočila nadaljnjo poenostavitev z uvedbo novih kategorij poenostavljenih primerov, racionalizacijo postopkov združitve Komisije in uvedbo elektronske priglasitve kot privzetega načina za priglasitev združitev.

Priprava novih smernic o sporazumih o trajnostnosti v kmetijstvu

Z reformo skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027 je bila uvedena nova izključitev iz člena 101 PDEU 41 , ki kmetijskim proizvajalcem in drugim gospodarskim subjektom v agroživilski dobavni verigi omogoča, da se dogovorijo o nekaterih omejitvah cen, proizvodnje in drugih elementov konkurence, če so te omejitve nujne za doseganje standardov trajnostnosti, ki presegajo obvezne standarde v obstoječi zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji. Ta možnost se nanaša na nekatere okoljske ali zdravstvene standarde ali standarde na področju dobrega počutja živali. Komisija je v letu 2022 izvedla javno posvetovanje 42 , da bi pripravila osnutek smernic za pojasnitev te izključitve. Cilj je, da bi smernice začele veljati do konca decembra 2023.

Nadaljevanje ocenjevanja uredbe o skupinski izjemi za konzorcije

Uredba o skupinski izjemi za konzorcije 43 prevoznikom v linijskem prevozu po morju pod določenimi pogoji omogoča, da sodelujejo in zagotavljajo skupne storitve. Ker naj bi uredba o skupinski izjemi za konzorcije prenehala veljati 25. aprila 2024, je Komisija začela postopek ocenjevanja, da bi ocenila, ali uredba še vedno ustreza svojemu namenu. Ocena bo podlaga za odločitev Komisije o nadaljnjem podaljšanju veljavnosti uredbe o skupinski izjemi za konzorcije, podaljšanju njene veljavnosti s spremembami ali njeni razveljavitvi.

Začetek ocenjevanja Uredbe št. 1/2003

Z Uredbo št. 1/2003 44 in njenim izvedbenim aktom, tj. Uredbo št. 773/2004 45 , je vzpostavljen postopkovni okvir za zagotavljanje učinkovite in enotne uporabe členov 101 in 102 PDEU v EU. Sčasoma so se pri izvrševanju pravil konkurence pojavili novi izzivi, na primer digitalizacija gospodarstva in vse večja zapletenost protimonopolnih preiskav. Komisija je junija 2022 napovedala začetek javnega posvetovanja za pridobitev povratnih informacij o uspešnosti uredb od začetka njune veljavnosti 46 . Namen posvetovanja je zbrati dokaze in mnenja o postopkih, ki se uporabljajo v protimonopolnih preiskavah.

3.3 Posodobitev pravil in smernic o državni pomoči, da bodo primerni za nove izzive

Začetek veljavnosti smernic o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo

Smernice o pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo 47 so bile sprejete in so se začele uporabljati januarja 2022. Nadomeščajo prej veljavne smernice o pomoči za varstvo okolja in energijo 48 , da bi se okvir uskladil s cilji EU iz evropskega zelenega dogovora ter podnebnimi in energetskimi cilji do let 2030 in 2050. Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo 49 državam članicam omogočajo, da podprejo prizadevanja za razogljičenje, krožno gospodarstvo, biotsko raznovrstnost, čisto ali brezemisijsko mobilnost in energijsko učinkovitost.

Sprejetje revidiranega okvira državne pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije

Komisija podpira hiter razvoj in uvajanje najsodobnejših in prodornih tehnologij, ki olajšujejo zeleni in digitalni prehod gospodarstva EU, hkrati pa prispevajo k novemu evropskemu programu za inovacije 50 . Oktobra 2022 je sprejela revidirano sporočilo o pravilih o državni pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije 51 , ki določa pravila, v skladu s katerimi lahko države članice podjetjem dodelijo državno pomoč za dejavnosti na področju raziskav in razvoja ter inovacij.

Sprejetje pravil o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju, ki so primerna za zeleni prehod

Komisija je s poudarkom na uskladitvi pravil o državni pomoči s sedanjimi strateškimi prednostnimi nalogami EU, zlasti strateškimi načrti v okviru skupne kmetijske politike 52 , evropskim zelenim dogovorom in strategijo „od vil do vilic“ v letu 2022, sprejela nov sklop pravil o državni pomoči za kmetijski in gozdarski sektor ter podeželje: smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju in uredbo o skupinskih izjemah v kmetijstvu. Januarja 2022 je začela javno posvetovanje o predlagani reviziji pravil, ki je potekalo do marca 2022. S predlagano revizijo bi lahko države članice lažje in hitreje zagotovile sredstva za kmetijski in gozdarski sektor ter podeželje, ne da bi povzročile neupravičeno izkrivljanje konkurence na enotnem trgu.

Pravila o državni pomoči v sektorjih ribištva in akvakulture

Komisija je v letu 2022 sprejela novo uredbo o skupinskih izjemah za sektorja ribištva in akvakulture 53 ter izdala nove smernice o državni pomoči v sektorjih ribištva in akvakulture 54 . Cilj revidiranih smernic je zagotoviti gospodarski razvoj na področju ribištva in akvakulture ob polnem spoštovanju skupne ribiške politike (SRP), zlasti varstva ribjih staležev in okolja. V smernicah so upoštevane pomembne politične in regulativne spremembe v teh sektorjih, zlasti začetek veljavnosti uredbe o ustanovitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, ki je sestavni del SRP 55 . Poleg tega je Komisija sedanjo uredbo o pomoči de minimis ribištvu podaljšala do 31. decembra 2023 56 .

Nadaljevanje revizije uredbe o splošnih skupinskih izjemah za državno pomoč

Uredba o splošnih skupinskih izjemah za državno pomoč 57 je v postopku podaljšanja in pregleda, da bi se olajšal zeleni in digitalni prehod. S temi spremembami bodo dopolnjene revizije smernic o regionalni pomoči 58 , pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije, pomoči za tvegano financiranje, pomoči za postavitev širokopasovnih omrežij ter pomoči za varstvo okolja in energijo. Komisija namerava spremembo uredbe o splošnih skupinskih izjemah sprejeti v letu 2023.

Komisija je revidirala pravila o državni pomoči za širokopasovna omrežja

Komisija je po izvedbi javnega posvetovanja 59 decembra 2022 sprejela revidirano sporočilo o državni pomoči za širokopasovna omrežja 60 (v nadaljnjem besedilu: smernice za širokopasovna omrežja). V revidiranih smernicah za širokopasovna omrežja je opisano, kako bo Komisija ocenila ukrepe državne pomoči, ki jih bodo države članice priglasile v podporo postavitvi in uporabi širokopasovnih omrežij v EU. Nova pravila prispevajo k strateškima ciljema EU glede zagotavljanja gigabitne povezljivosti za vse in splošne pokritosti z omrežjem 5G 61 .

Komisija je predlagala pravila za poenostavitev postopkov odobritve državne pomoči za okolju prijazen promet

Komisija je julija 2022 sprejela predlog nove uredbe Sveta 62 . Svet je uredbo sprejel decembra 2022. Uredba Komisiji omogoča, da sprejme uredbe o izvzetju ukrepov pomoči za železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh in multimodalni prevoz iz obveznosti predhodne priglasitve v skladu s členom 93 PDEU. Cilj pobude Komisije je poenostaviti postopke za odobritev državne pomoči, s katero se podprejo zeleni načini prevoza, kot so železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh in multimodalni prevoz. Tesno je povezana s pregledom smernic za železniški prevoz, v zvezi s katerimi je Komisija v letu 2022 nadaljevala vzporedno delo. Cilj navedenih smernic je spodbuditi prehod s cestnega na železniški prevoz in tako prispevati k doseganju podnebnih ciljev.

Načrt za morebitno podaljšanje smernic za letalski sektor

Komisija je julija 2022 objavila načrt, da bi deležnike in druge zainteresirane strani obvestila o možnostih za podaljšanje pravil o pomoči za tekoče poslovanje iz smernic za letalski sektor za eno do tri leta 63 . Namen takega podaljšanja bi bil preprečiti morebitno nedelovanje regionalnih letališč zaradi posledic krize zaradi COVID-19, preden bi se izvedel popoln pregled smernic za letalski sektor.

3.4 Posodobitev delovnih metod GD za konkurenco, da bodo ustrezale sedanjim in prihodnjim potrebam pri izvrševanju

Generalni direktorat za konkurenco si je v letu 2022 še naprej prizadeval za povečanje učinkovitosti preiskovalnih postopkov in drugih dejavnosti, in sicer z uporabo digitalnih orodij v skladu s svojo digitalno strategijo. GD za konkurenco je zmanjšal regulativno breme za stranke, ki še naprej uporabljajo interaktivno orodje za poročanje o državni pomoči (SARI2), orodje eConfidentiality in orodje eRFI. Poleg tega je nadgradil svojo platformo eLeniency, da bi podjetjem v kartelnih in protimonopolnih postopkih omogočil preprost in varen dostop do dokumentov na spletu.

Izvrševanje konkurenčnega prava EU so dodatno olajšale nadaljnje naložbe v najsodobnejše digitalne rešitve, med drugim v sistem za vodenje zadev CASE@EC. Ker GD za konkurenco obdeluje občutljive in zaupne informacije, je še naprej posodabljal načrte za varnost informacijske tehnologije za nove in obstoječe digitalne rešitve. Poleg tega je uvedel dodatne varnostne ukrepe in ukrepe spremljanja, da bi se zagotovili nadaljnja kibernetska varnost in kibernetska odpornost v letu 2022 in tudi pozneje. Notranja digitalna strategija GD za konkurenco temelji na digitalni strategiji naslednje generacije, ki je bila sprejeta v letu 2022 64 .

GD za konkurenco je v letu 2022 nadalje razvijal svoja digitalna preiskovalna orodja z uporabo obveščevalnih podatkov o podjetjih, drugih podatkov in storitev strojnega učenja. Posebna enota, ki izvaja obveščevalne in preiskovalne analize ter zagotavlja forenzično informacijsko podporo, je bila preimenovana v enoto za podatkovno analizo in tehnologijo. Enota bo poročala vodji za tehnologijo, tj. novo ustvarjenemu delovnemu mestu, ki je podrejeno generalnemu direktorju. Vodja za tehnologijo bo podpiral naloge izvrševanja in spremljanja trga, ki vse bolj temeljijo na podatkih, pri čemer bo tesno sodeloval s številnimi drugimi oddelki GD za konkurenco. Decembra 2022 je bil ustanovljen nov direktorat, ki bo odgovoren za izvajanje akta o digitalnih trgih.

Komisija je v letu 2022 nadaljevala dejavnosti zagovarjanja politike varstva konkurence in ozaveščanja na več ravneh, da bi podprla učinkovitost politike varstva konkurence EU, zlasti s sodelovanjem izvršne podpredsednice Margrethe Vestager na dogodkih in tiskovnih konferencah. Na ravni držav članic so bile organizirane namenske dejavnosti ozaveščanja, ki so dopolnjevale sporočila za javnost, poročila o politiki, novičnike in komunikacijske kanale na družbenih medijih 65 .

4. Izvrševanje politike varstva konkurence je prispevalo h glavnim ambicijam Komisije

Izvrševanje politike varstva konkurence EU prinaša znatne koristi za potrošnike in stranke. GD za konkurenco ocenjuje 66 , da neposredni prihranki za stranke, ki jih je Komisija omogočila z izvrševanjem protimonopolnih pravil in pravil o združitvah v obdobju 2012–2021, znašajo od 120 milijard EUR do 210 milijard EUR. Izvrševanje protimonopolnih pravil in pravil o združitvah je v povprečju prineslo za približno 12–21 milijard EUR neposrednih koristi za stranke na leto (glej graf spodaj).

Poleg teh ocen skupne koristi za stranke, ki naj bi jih prineslo izvrševanje politike varstva konkurence, vključujejo tudi:

(1) posredne ali odvračilne učinke, ki jih prinaša izvrševanje, na primer kadar se podjetja vzdržijo protikonkurenčnega ravnanja ali sklepanja protikonkurenčnih sporazumov o združitvah, ter

(2) pozitivne učinke na inovacije in kakovost proizvodov ali storitev.

Posredne odvračilne učinke je težko oceniti. Vendar se ekonomisti strinjajo, da bodo posredni prihranki za stranke verjetno daleč presegli njihove neposredne prihranke. Nedavno modeliranje makroekonomskih učinkov 67 izvrševanja politike varstva konkurence kaže, da bodo prihranki zaradi izvrševanja protimonopolnih pravil in pravil o združitvah, ki jih je Komisija omogočila v zadnjih desetih letih, srednje- do dolgoročno verjetno pozitivno vplivali na BDP EU v razponu 0,6 %–1,1 % (kar ustreza 90–160 milijardam EUR na leto) 68 .

Komisija je oktobra 2022 objavila raziskavo Eurobarometer za leto 2022, namenjeno politiki varstva konkurence EU 69 . Rezultati jasno kažejo, da dobro delujoči konkurenčni trgi izboljšujejo vsakdanje življenje ljudi in pozitivno vplivajo na MSP. Konkurenčni trgi prinašajo nižje cene, večjo izbiro ter inovativnejše izdelke in storitve.

4.1 Izvrševanje politike varstva konkurence je prispevalo k digitalnemu prehodu ter močnemu in odpornemu enotnemu trgu

Predsednica Ursula von der Leyen je digitalno področje opredelila kot eno od svojih ključnih prednostnih nalog za Komisijo v okviru glavnega cilja, tj. „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“. Če želijo podjetja rasti na konkurenčnih trgih, morajo uvajati inovacije in biti učinkovita 70 . Učinkovito izvrševanje pravil EU o konkurenci in regulativnih reform je ključnega pomena za digitalno preobrazbo gospodarstva EU in krepitev odpornosti enotnega trga.

Izvrševanje protimonopolnih pravil je prispevalo k digitalnemu prehodu ter močnemu in odpornemu enotnemu trgu

V telekomunikacijskem sektorju je Komisija julija 2022 sprejela sklop zavez, ki so jih na Češkem ponudile družbe T-Mobile CZ, CETIN in O2 CZ 71 . Te zaveze določajo okvir za ugodne učinke souporabe omrežja, omejujejo izmenjavo poslovno občutljivih informacij med souporabniki omrežja ter za vsako stranko ohranjajo tehnične in finančne spodbude za samostojno uvajanje dodatnih omrežnih zmogljivosti.

Z e-trgovanjem se je okrepila konkurenca na maloprodajnem trgu, potrošnikom pa so se omogočile večja izbira in boljše cene. Komisija mora zagotoviti, da velike spletne platforme teh koristi ne bodo izničile s protikonkurenčnim ravnanjem. V okviru tega se je odločila, da bo preučila poslovne prakse družbe Amazon ter njeno dvojno vlogo kot tržnice in trgovca na drobno. Julija 2022 je pozvala k predložitvi pripomb 72 o zavezah, ki jih je družba Amazon ponudila, da bi odpravila pomisleke glede konkurence zaradi uporabe nejavnih podatkov o prodajalcih na tržnici ter zaradi morebitne pristranskosti pri odobritvi dostopa prodajalcem do njenega sistema Buy Box in programa Prime. Decembra 2022 je Komisija sklenila, da se s končnimi zavezami, ki jih je ponudila družba Amazon, odpravljajo pomisleki Komisije glede konkurence, pri čemer je zaveze določila kot pravno zavezujoče v skladu s protimonopolnimi pravili EU 73 .

Decembra 2022 je Komisija družbo Meta obvestila o svojem predhodnem stališču, da je družba z izkrivljanjem konkurence na trgih spletnih malih oglasov kršila protimonopolna pravila EU 74 . Komisija ima pomisleke, ker je storitev spletnih malih oglasov družbe Meta, tj. Facebook Marketplace, vezana na njeno lastno družbeno omrežje, tj. Facebook, in ker družba Meta konkurentom platforme Facebook Marketplace nalaga nepoštene pogoje trgovanja.

Prav tako decembra 2022 je Komisija zaključila preiskavo 75 , ki jo je začela marca 2022, v zvezi s sporazumom, znanim kot sporazum „Jedi Blue“, med družbama Google in Meta za storitve spletnega prikazovanja oglasov.

Mobilna plačila v našem digitalnem gospodarstvu hitro dobivajo vse večjo vlogo, potrošnikom pa bi morale biti na voljo konkurenčne in inovativne plačilne rešitve. Komisija je v letu 2022 nadaljevala preiskavo 76 , da bi ocenila, ali družba Apple s svojim ravnanjem v zvezi s storitvijo Apple Pay krši pravila EU o konkurenci. V obvestilu o nasprotovanju 77 , izdanem maja 2022, je predhodno ugotovila, da je družba Apple morda omejevala konkurenco v korist svoje rešitve Apple Pay.

Splošno sodišče je v letu 2022 izdalo več pomembnih sodb v zvezi z dejavnostmi Komisije na področju izvrševanja protimonopolnih pravil.

Nadzor nad združitvami je prispeval k digitalnemu prehodu ter močnemu in odpornemu enotnemu trgu

V letu 2022 so dejavnosti Komisije na področju nadzora nad združitvami ostale na visoki ravni. V različnih sektorjih je sprejela 368 sklepov o združitvah (v letu 2021 je sprejela 396 takih sklepov), od katerih jih je bilo 291 odobrenih po poenostavljenem postopku. Posredovala je pri 14 predlaganih prevzemih, od katerih je bilo 12 transakcij odobrenih pod določenim pogoji, dve pa sta bili prepovedani. Štiri priglašene transakcije so stranke opustile in jih umaknile v fazi II.

Januarja 2022 je Komisija družbi Hyundai Heavy Industries Holdings prepovedala prevzem družbe Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering CO., Ltd 82 . Po mnenju Komisije bi z združitvijo teh dveh ladjedelnic novo združena družba dobila prevladujoči položaj, konkurenca na svetovnem trgu gradnje velikih tankerjev za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) pa bi se zmanjšala. Glede na to, da niso bili predloženi nobeni popravni ukrepi, bi se z združitvijo število dobaviteljev zmanjšalo, cene pa bi se povišale.

Januarja 2022 je Komisija po podrobni preiskavi in pod določenimi pogoji odobrila prevzem družbe Kustomer s strani družbe Meta 83 . Za odpravo pomislekov glede konkurence, ki jih je opredelila Komisija, je družba Meta ponudila zaveze glede celovitega desetletnega dostopa do vmesnikov za aplikacijsko programiranje za svoje komunikacijske kanale 84 . Komisija je prevzem skrbno pregledala, saj bi lahko tovrstne transakcije dodatno okrepile velike akterje, ki vse bolj prevladujejo v digitalnem gospodarstvu, ne glede na velikost ciljnega podjetja. Zaveze, ki jih je ponudila družba Meta, zagotavljajo, da bodo imeli njeni konkurenti še naprej prost in primerljiv dostop do njenih pomembnih komunikacijskih kanalov.

Junija 2022 je Komisija pod določenimi pogoji odobrila prevzem družbe Welbilt s strani družbe Ali Group 85 . Ali Group in Welbilt sta svetovna dobavitelja profesionalne kuhinjske opreme, med drugim strojev za izdelavo ledu, ki se uporabljajo v gostinskem in industrijskem sektorju. Zaveze, ponujene v tej zadevi, vključujejo odprodajo celotne dejavnosti družbe Welbilt na področju strojev za izdelavo ledu. Tako bo novi akter na trgu še naprej izvajal konkurenčni pritisk na združeni subjekt, stranke pa bodo ohranile izbiro dobaviteljev.

Septembra 2022 je Komisija po podrobni preiskavi prepovedala predčasni prevzem družbe GRAIL s strani družbe Illumina 86 . Družba Illumina je prevladujoči dobavitelj sistemov za sekvenciranje naslednje generacije za genetsko in genomsko analizo. Družba GRAIL je stranka družbe Illumina, ki njene sisteme za sekvenciranje naslednje generacije uporablja za razvoj testov za odkrivanje raka. Komisija je ugotovila, da bi transakcija družbo Illumina spodbudila, da konkurentom družbe GRAIL onemogoči dostop do njene tehnologije ali jih kako drugače postavi v slabši položaj, s čimer bi ovirala konkurenco na področju inovacij na razvijajočem se trgu testov za odkrivanje raka na podlagi sekvenciranja naslednje generacije.

Čeprav Komisija še ni zaključila podrobne preiskave, sta družbi transakcijo izvedli avgusta 2021. Komisija je v odziv na predčasni zaključek transakcije sprejela začasne ukrepe za ponovno vzpostavitev in ohranjanje pogojev učinkovite konkurence, potem ko je družba Illumina prevzela družbo GRAIL 87 . Obenem je začela preiskavo, da bi ocenila, ali je družba Illumina kršila „obveznost mirovanja“, uvedeno za transakcije, ki se pregledujejo v skladu z uredbo EU o združitvah. V okviru tega je Komisija julija 2022 sprejela obvestilo o nasprotovanju, v katerem je trdila, da sta družbi Illumina in GRAIL kršili uredbo EU o združitvah, saj sta prevzem izvedli, še preden sta pridobili njeno odobritev v okviru nadzora nad združitvami. Če bi Komisija ugotovila, da sta družbi Illumina in GRAIL z izvedbo transakcije kršili uredbo EU o združitvah, bi lahko naložila globo v višini do 10 % letnega prometa vsake od njiju na svetovni ravni 88 . Poleg tega je Evropska komisija decembra 2022 družbama Illumina in GRAIL poslala obvestilo o nasprotovanju, v katerem ju je obvestila o obnovitvenih ukrepih, ki jih namerava sprejeti na podlagi uredbe EU o združitvah, potem ko je družbi Illumina prepovedala prevzem družbe GRAIL 89 .

Julija 2022 je Komisija začela podrobno preiskavo, da bi ocenila predlagani prevzem družb VOO in Brutélé s strani družbe Orange 96 . Družba Orange v nekaterih delih Belgije uspešno konkurira telekomunikacijskim storitvam družb VOO/Brutélé. Komisija ima pomisleke, da bi se lahko s predlagano transakcijo v delih Belgije zmanjšala konkurenca na maloprodajnih trgih zagotavljanja storitev fiksnega interneta, avdiovizualnih storitev in večstoritvenih paketov.

Novembra 2022 je Komisija začela podrobno preiskavo, da bi ocenila predlagani prevzem družbe Activision Blizzard s strani družbe Microsoft 97 . Izrazila je pomisleke, da bi se lahko s predlaganim prevzemom zmanjšala konkurenca na trgih distribucije videoiger za igralne konzole in osebne računalnike ter operacijskih sistemov za osebne računalnike.

Novembra 2022 je Evropska komisija začela podrobno preiskavo, da bi ocenila predlagani prevzem družbe Lagardère s strani družbe Vivendi 98 . Stranki sta prva in druga največja družba na večini trgov v vrednostni verigi knjig v Franciji. Komisija ima pomisleke, da bi se s transakcijo lahko zmanjšala konkurenca na trgih (i) nakupa avtorskih pravic za knjige v francoskem jeziku, (ii) distribucije in trženja knjig v francoskem jeziku ter (iii) prodaje knjig v francoskem jeziku trgovcem na drobno. Ugotovila je tudi, da obstajajo pomisleki glede konkurence v zvezi s prodajo zvezdniških revij.

Decembra 2022 je Komisija začela podrobno preiskavo, da bi ocenila predlagani prevzem družbe VMware s strani družbe Broadcom 99 . Družba Broadcom je dobavitelj strojne opreme, predvsem omrežnih vmesniških kartic in adapterjev, družba VMware pa je ponudnik programske opreme za virtualizacijo. Komisija ima pomisleke, da bi lahko transakcija družbi Broadcom omogočila, da zmanjša zmožnost konkurenčnih dobaviteljev strojne opreme, da konkurirajo, predvsem s poslabšanjem interoperabilnosti programske opreme družbe VMware za virtualizacijo z izdelki strojne opreme konkurentov.

Februarja 2022 je Komisija ugotovila, da je Madžarska kršila člen 21 uredbe EU o združitvah, ker je uveljavila veto na prevzem madžarskih hčerinskih družb družbe AEGON Group s strani družbe Vienna Insurance Group AG Wiener Versicherung Gruppe 100 . S členom 21 uredbe EU o združitvah je Komisiji podeljena izključna pristojnost za pregled koncentracij z razsežnostjo Unije. Države članice lahko ukrepe za zaščito pravno utemeljenih interesov sprejmejo le pod določenimi pogoji, ki pa jih Madžarska z vetom ni izpolnila, saj veto ni bil vnaprej sporočen Komisiji, prav tako ni bilo jasno, ali je bil njegov namen zaščititi pravno utemeljeni interes Madžarske. V sklepu je bila potrjena izključna pristojnost Komisije in obveznost držav članic, da s svojimi dejanji spoštujejo to delitev pristojnosti, da lahko podjetja z zaupanjem vlagajo v enotni trg in ga uporabljajo.

Nadzor nad državno pomočjo je prispeval k digitalnemu prehodu in odpornosti enotnega trga

Projekti državne pomoči med drugim prispevajo k vzpostavitvi visokozmogljivih širokopasovnih omrežij v EU na območjih, kjer komercialni operaterji sploh nimajo ali imajo zelo malo spodbud za zagotavljanje zadostne širokopasovne pokritosti. Da bi se pomoč v EU uravnotežila, je Komisija tesno sodelovala z državami članicami, da bi omogočila čim hitrejšo in čim učinkovitejšo uvedbo nacionalnih podpornih ukrepov.

Januarja 2022 je Komisija na primer odobrila italijansko shemo v vrednosti 3,8 milijarde EUR, podprto z mehanizmom za okrevanje in odpornost (RRF), za uvedbo visokozmogljivih gigabitnih omrežij na območjih v državi, kjer trenutno ni omrežja, ki bi lahko zagotavljalo prenos s hitrostjo vsaj 300 megabitov na sekundo, ali kjer tako omrežje ni načrtovano. Ukrep je del nacionalnega načrta Italije za digitalizacijo 101 .

Oktobra 2022 je Komisija odobrila italijanski ukrep v vrednosti 292,5 milijona EUR, podprt z mehanizmom za okrevanje in odpornost (RRF), za podporo družbi STMicroelektronika pri izgradnji obrata v vrednostni verigi polprevodnikov 102 . Ocena je bila izvedena v skladu z načeli, ki jih je Komisija napovedala v sporočilu, sprejetem februarja 2022, na primer pozitivnim učinkom na vrednostno verigo v zvezi z zagotavljanjem zanesljivosti oskrbe, in priloženem predlogu uredbe Komisije o aktu o čipih 103 .

Novembra 2022 je Komisija odobrila tudi špansko shemo v vrednosti 500 milijonov EUR, podprto z mehanizmom za okrevanje in odpornost (RRF), da bi potrošnikom in podjetjem na podeželju pomagali pri dostopu do visokokakovostnih mobilnih storitev, kar bi prispevalo k izpolnjevanju gospodarskih ciljev Španije in splošnih digitalnih ciljev EU 104 .

Svoboda in pluralnost medijev sta ključnega pomena za demokracijo. Komisija je v letu 2022 odobrila več podpornih ukrepov za medijski sektor, da bi mu pomagala pri okrevanju po dveh krizah, s katerima se sooča EU, hkrati pa čim bolj zmanjšala protikonkurenčne učinke. Poleg tega je odobrila spodbujanje digitalne preobrazbe in tehnoloških inovacij v medijski industriji.

4.2 Izvrševanje politike varstva konkurence je prispevalo k zelenemu prehodu

Politika varstva konkurence prispeva k okoljskim in podnebnim ciljem EU, na primer k razogljičenju gospodarstva in prehodu prometnega sektorja s fosilnih goriv na alternativna goriva. Izvrševanje konkurenčnega prava prispeva k evropskemu zelenemu dogovoru 105 , saj ohranja učinkovitost, pravičnost in inovativnost trgov.

Da bi izvrševanje politike varstva konkurence prispevalo k zelenemu prehodu, ki utrjuje pot do zelene mobilnosti, je Komisija v letu 2022 naročila študijo za analizo konkurenčne dinamike na trgih za javno dostopno polnilno infrastrukturo. Študija bo končana v letu 2023 106 .

Poleg tega Komisija s svojim delom na področju protimonopolne politike podpira energetske cilje EU in evropski zeleni dogovor. V letu 2022 je nadaljevala preiskavo podjetij, v zvezi s katerimi obstaja sum dogovarjanja, da bi vplivala na referenčne cene za etanolsko biogorivo 107 .

Komisija je po uradni dolžnosti začela preiskavo trgov zemeljskega plina v Evropi, da bi ocenila, ali je poslovno ravnanje udeležencev na trgu morda prispevalo k motnjam na trgih energije in cenam plina v Evropi 108 . Ukrajinski proizvajalec plina Naftogaz je decembra 2021 zoper družbo Gazprom vložil uradno protimonopolno pritožbo, v kateri je trdil, da družba zlorablja svoj prevladujoči položaj na več trgih plina v EGP. Komisija je v okviru preiskave marca 2022 izvedla nenapovedane inšpekcijske preglede v prostorih več družb v Nemčiji, ki se ukvarjajo z dobavo, prenosom in skladiščenjem zemeljskega plina 109 . Med drugim preučuje, ali je ravnanje družbe Gazprom morda prispevalo k visokim cenam plina na evropskem promptnem trgu in ji posledično koristilo pri dolgoročnih pogodbah, indeksiranih na vozliščih, z evropskimi strankami.

Spodbujanje potnikov k prehodu s cestnega na železniški prevoz pomembno prispeva k ciljem evropskega zelenega dogovora 110 . Obenem zdrava konkurenca zagotavlja, da lahko evropski državljani uporabljajo kakovostne in cenovno dostopne storitve železniškega potniškega prometa. Na področju protimonopolne politike je Komisija junija 2022 družbi České dráhy in Österreichische Bundesbahnen, tj. češkega oziroma avstrijskega uveljavljenega železniškega prevoznika, obvestila o svojem predhodnem stališču, da sta kršili protimonopolna pravila EU zaradi dogovarjanja na trgu rabljenih železniških potniških vagonov, da bi izkrivili konkurenco na trgu železniškega potniškega prometa 111 . V ločeni zadevi, ki se je nanašala na preiskavo plenilskih cen v družbi České dráhy, je Komisija septembra 2022 preiskavo zaključila brez sklepa o kršitvi. Ugotovila je, da dokazi, ki jih je zbrala po tem, ko je oktobra 2020 družbi České dráhy poslala obvestilo o nasprotovanju 112 , niso potrdili njenih prvotnih pomislekov, da je uveljavljeni železniški prevoznik zaračunaval cene, nižje od stroškov, da bi nezakonito izrinil nove konkurente 113 .

Na področju nadzora nad združitvami je Komisija julija 2022 pod določenimi pogoji odobrila prevzem družbe Equans s strani družbe Bouygues 114 . Preiskava Komisije je pokazala, da bi imel združeni subjekt velike tržne deleže, konkuriralo pa bi mu zelo majhno število udeležencev na trgu. Posledično bi se lahko zvišale cene elektrotehniških storitev za železniške kontaktne vodnike v Belgiji. Da bi družba Bouygues odpravila pomisleke Komisije glede konkurence, je ponudila, da v celoti odproda družbo Colas Rail Belgium, vključno z vsemi sredstvi, osebjem ter tekočimi in prihodnjimi pogodbami za svoji dejavnosti na področju železniških kontaktnih vodnikov in železniških prog. Konkurenca v sektorju železniškega potniškega prometa lahko zniža cene in poveča kakovost storitev v korist potrošnikov. Posredovanje Komisije zagotavlja, da bo na trgu ostal še en konkurent, ki bo na upoštevnem belgijskem trgu še naprej izvajal konkurenčni pritisk, stranke pa bodo imele koristi od večje izbire dobaviteljev in konkurenčnih cen.

Oktobra 2022 je Komisija predlagala novo nujno uredbo, da bi se ublažil vpliv visokih cen plina v EU 115 . Uredba je bila sprejeta decembra 2022 116 . Med drugim vključuje mehanizem za skupno nabavo plina, da bi se lahko plinska podjetja in porabniki plina pogajali o nižjih cenah in zagotovili zanesljivo oskrbo z energijo ob morebitnem pomanjkanju oskrbe z energijo.

Komisija bo sklenila pogodbo s ponudnikom storitev, da bo združevanje povpraševanja na ravni EU organizirala z združevanjem potreb po uvozu plina in iskanjem ponudb na trgu, da bi zadostila povpraševanju. Podjetja bi lahko v skladu s pravili EU o konkurenci ustanovila evropski konzorcij za nabavo plina. Skupna nabava bi manjšim državam članicam in zlasti podjetjem, ki so kot kupci v manj ugodnem položaju, pomagala kupovati plin pod boljšimi pogoji. Uredba vključuje tudi določbe za povečanje preglednosti načrtovanih in zaključenih nabav plina, da bi ocenili, ali sta dosežena cilja zanesljivosti oskrbe in energetske solidarnosti.

Komisija je podjetjem pripravljena pomagati pri oblikovanju morebitnih skupnih konzorcijev za nabavo plina v skladu s pravili EU o konkurenci.

Komisija je v letu 2022 odobrila dva pomembna projekta skupnega evropskega interesa v verigi vodikove tehnologije. Oba pomembna projekta skupnega evropskega interesa podpirata razvoj ključnih strateških vrednostnih in tehnoloških verig ter cilje evropskega zelenega dogovora, strategije EU za vodik in pobude REPowerEU.

V sektorju vodika je Komisija oktobra 2022 odobrila tudi španski projekt državne pomoči v vrednosti 220 milijonov EUR za podporo družbi Cobra Instalaciones y Servicios, S.A. (v nadaljnjem besedilu: COBRA) 121 , in sicer v skladu s Smernicami o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo 122 . Družba COBRA bo proizvajala obnovljivi vodik in spodbujala njegovo uporabo v industrijskih sektorjih. Ukrep državne pomoči, podprt z mehanizmom za okrevanje in odpornost, prispeva k uresničevanju strategije EU za vodik in ciljev evropskega zelenega dogovora, hkrati pa pomaga zmanjševati odvisnost od ruskih fosilnih goriv in pospeševati zeleni prehod v skladu z načrtom REPowerEU.

Razvoj dogodkov v letu 2022 je bil hiter, Komisija pa se je odzvala s prilagoditvijo okvira državne pomoči in uvedbo ukrepov v zvezi z energetsko krizo, da bi se zmanjšal pritisk na plačnike računov za energijo.

Da bi se spodbudilo zeleno daljinsko ogrevanje, ki temelji na energiji iz obnovljivih virov in odpadni toploti, je Komisija na primer avgusta 2022 odobrila nemško shemo v vrednosti 2,98 milijarde EUR. S to shemo se bosta podprla vzpostavitev učinkovitejših sistemov daljinskega ogrevanja in razogljičenje obstoječih sistemov, s čimer se bo povečal delež energije iz obnovljivih virov in odpadne toplote v sektorju ogrevanja. Tako se bodo znatno zmanjšale emisije 123 . Poleg tega je Komisija odobrila spremembo nemške sheme za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Shema odraža nedavno spremembo nemškega zakona o energiji iz obnovljivih virov. Skupni proračun zakona znaša 28 milijard EUR, njegov cilj pa je do leta 2030 doseči 80-odstotni delež električne energije iz obnovljivih virov energije, da bi do leta 2045 dosegli podnebno nevtralnost 124 .

4.3 Politika varstva konkurence je prispevala h gospodarstvu za ljudi

Konferenca, na kateri so preučili vpliv politike varstva konkurence na življenje ljudi in razpravljali o tem vplivu

GD za konkurenco je oktobra 2022 organiziral konferenco 125 , da bi razpravljali o pomenu ohranjanja, vzdrževanja in razvoja evropskega socialnega tržnega gospodarstva ter vlogi politike varstva konkurence. Izvršna podpredsednica Margrethe Vestager je v svojem osrednjem govoru poudarila glavne vidike gospodarstva, ki resnično deluje v korist ljudi, in kako ima politika varstva konkurence pri tem ključno vlogo 126 . To vključuje pravičnejšo porazdelitev novih priložnosti ob hkratnem ohranjanju nizkih cen in izbire ter spodbujanju inovativnih proizvodov in storitev. To je še pomembnejše v današnjem nestabilnem svetu, v katerem se pojavljajo novi izzivi, ki zahtevajo nove rešitve. Politika varstva konkurence bi morala zagotavljati najboljše možne pogoje za potrošnike, vendar ne bi smela ovirati drugih politik, s katerimi se uresničujejo drugi cilji politike. Medsebojni vpliv regulacije in politike varstva konkurence bi bilo zato treba obravnavati kot dopolnjujoč.

Izvrševanje politike varstva konkurence je prispevalo k odpornim evropskim finančnim storitvam

Izvrševanje pravil o državni pomoči je imelo ključno vlogo pri zaščiti enotnega trga in podpori gospodarskim politikam EU v letu 2022. Komisija je odobrila pomoč v podporo reševanju banke Getin Noble Bank 127 , ene od desetih največjih poljskih bank. Podaljšala je tudi več obstoječih shem državne pomoči, ki državam članicam omogočajo, da krepijo odpornost finančnega sektorja, ne da bi morale posameznim finančnim institucijam dodeliti novo državno pomoč. Zlasti je odobrila podaljšanje shem za prestrukturiranje bank v težavah ali urejen izstop teh bank s trga na Poljskem 128 , Irskem 129 in v Italiji 130 .

Poleg tega je Komisija še naprej dovoljevala podporo držav članic za nedavno ustanovljena MSP in zagonska podjetja, ki jih pogosto ovira omejen dostop do financiranja. V ta namen je odobrila drugo spremembo obstoječe sheme tveganega financiranja v Franciji 131 .

V sektorju finančnih storitev je Komisija v letu 2022 tudi zaključila preiskavo pogojev dostopa do sistema Insurance Link za souporabo podatkov, ki ga družba Insurance Ireland upravlja na irskem trgu avtomobilskih zavarovanj. Po posredovanju Komisije je dostop do sistema Insurance Link zdaj na voljo na pravični, pregledni, objektivni in nediskriminatorni podlagi 132 .

Izvrševanje politike varstva konkurence, ki dopolnjuje davčno politiko

Komisija bo še naprej uporabljala vsa orodja, ki jih ima na voljo, da bi zagotovila, da države članice, ki dodeljujejo nezakonite davčne olajšave ali izvajajo ukrepe na področju agresivnega davčnega načrtovanja, s katerimi se daje prednost mednarodnim podjetjem, ne izkrivljajo svobodne in poštene konkurence na enotnem trgu. To vključuje uporabo pravil EU o državni pomoči, pri čemer se v celoti upošteva sodna praksa Sodišča.

5. Politika varstva konkurence v evropskem in svetovnem okviru

5.1 Združevanje moči pri oblikovanju evropske in svetovne kulture na področju konkurence

Kohezija politike prek Evropske mreže za konkurenco

Komisija je v letu 2022 še naprej zagotavljala dosledno uporabo členov 101 in 102 prek Evropske mreže za konkurenco 135 . Dva od ključnih mehanizmov za sodelovanje in podporo v Uredbi (ES) št. 1/2003 sta, prvič, obveznost nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, da Komisijo o novih preiskavah obvestijo že ob prvem uradnem preiskovalnem dejanju, in, drugič, obveznost teh organov, da se o načrtovanih odločbah posvetujejo s Komisijo. V letu 2022 je bilo v okviru mreže začetih 148 novih preiskav in predloženih 78 načrtovanih odločb.

Poleg sodelovanja na podlagi Uredbe (ES) št. 1/2003 skladno izvrševanje pravil EU o konkurenci v vseh jurisdikcijah zagotavljajo še z drugi mehanizmi sodelovanja v okviru Evropske mreže za konkurenco. Člani Evropske mreže za konkurenco se redno sestajajo, da bi razpravljali o nedavno začetih zadevah, vprašanjih politike in strateško pomembnih zadevah. V letu 2022 so imele horizontalne delovne skupine in sektorske podskupine 45 sestankov, na katerih so si uradniki nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco, izmenjali stališča in izkušnje.

Reden in konstruktiven medinstitucionalni dialog

Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropski odbor regij so ključni partnerji Komisije v okviru stalnih dialogov o politiki varstva konkurence.

V Evropskem parlamentu je izvršna podpredsednica Margrethe Vestager v letu 2022 sodelovala v več izmenjavah mnenj ali strukturiranih dialogih, med drugim z Odborom za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), Odborom za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), Odborom za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO) ter Odborom za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL). Poleg tega se je udeležila plenarnih razprav o politiki varstva konkurence, aktu o digitalnih trgih, uredbi o tujih subvencijah in odzivu EU (tudi prek državne pomoči) na ameriški zakon o zmanjšanju inflacije.

Komisija je v pisnem odgovoru iz julija 2022 na resolucijo Parlamenta o politiki varstva konkurence (poročevalec Schwab; EPP, DE) med drugim poudarila postopno opuščanje začasnega okvira za državno pomoč zaradi COVID-19, sprejetje začasnega okvira za krizne ukrepe v odziv na negativne gospodarske posledice ruske invazije na Ukrajino, uredbo o tujih subvencijah in zaključek tristranskih pogajanj, akt o digitalnih trgih ter njegovo nemoteno in hitro izvajanje, tekoči in doslej najobsežnejši pregled pravil konkurence, vključno s sprejetjem novih smernic o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo 136 , nove uredbe o vertikalnih skupinskih izjemah in novih vertikalnih smernic, ter tekoči pregled obvestila o opredelitvi trga.

Izvršna podpredsednica Margrethe Vestager je v letu 2022 v Svetu sodelovala pri izmenjavah mnenj in razpravah o zadevah v zvezi s politiko varstva konkurence, med drugim na več sestankih Sveta za konkurenčnost (notranji trg in industrija).

5.2 Sodelovanje na področju politike varstva konkurence po vsem svetu

Večstranski odnosi

Komisija je v letu 2022 še naprej dejavno sodelovala pri mednarodnih forumih na področju konkurence, kot so Odbor OECD za konkurenco, Mednarodna mreža za konkurenco, v kateri je Komisija prevzela triletno sopredsedovanje v delovni skupini za združitve, ter Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD). Še naprej si je prizadevala za izboljšanje mednarodnih pravil za subvencije. Reforma pravil o subvencijah je ena od glavnih prednostnih nalog EU za posodobitev trgovinskih pravil STO.

Dvostranski odnosi

Komisija in organi ZDA, pristojni za konkurenco, so oktobra 2022 organizirali drugo srečanje v okviru skupnega dialoga o politiki varstva konkurence na področju tehnologije, na katerem so razpravljali o prizadevanjih za sodelovanje, da bi zagotovili in spodbudili lojalno konkurenco v digitalnem sektorju 137 . Maja in decembra 2022 sta potekali ministrski srečanji v okviru Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo. Na srečanjih je bil sprejet upravni dogovor o skupnem mehanizmu za vzajemno izmenjavo informacij o javni podpori, ki jo EU in ZDA zagotavljata industriji polprevodnikov 138 .

Komisija je v letu 2022 še naprej sodelovala s tretjimi državami na področju politike varstva konkurence, med drugim v programih tehničnega sodelovanja z več azijskimi 139 in afriškimi 140 državami. V letu 2022 je nadaljevala pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini z Avstralijo, Indijo in Indonezijo ter zaključila pogajanja o sporazumih o prosti trgovini z Novo Zelandijo in Uzbekistanom. Kar zadeva države kandidatke 141 in potencialne kandidatke 142 , je glavni cilj politike Komisije tem državam pomagati pri oblikovanju zakonodajnih okvirov z dobro delujočimi in operativno neodvisnimi organi, pristojnimi za konkurenco.

(1)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Načrt REPowerEU (COM(2022) 230 z dne 18. maja 2022).

(2)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo (COM(2022) 108 z dne 8. marca 2022).

(3)

Predlog uredbe Sveta, Krepitev solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene (COM(2022) 549 final z dne 18. oktobra 2022).

(4)

Sporočilo Komisije z dne 18. novembra 2021, Politika varstva konkurence, primerna za spopadanje z novimi izzivi (COM(2021) 713 final).

(5)

Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).

(6)

Uredba (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. aprila 2021 o vzpostavitvi programa za notranji trg, konkurenčnost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, področje rastlin, živali, hrane in krme in evropsko statistiko (program Enotni trg) ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 99/2013, (EU) št. 1287/2013, (EU) št. 254/2014 in (EU) št. 652/2014 (Besedilo velja za EGP) (UL L 153, 3.5.2021, str. 1). Uredba se uporablja retroaktivno, in sicer od 1. januarja 2021.

(7)

Sporočilo Komisije, Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C 426, 28.10.2022, str. 1). Ta začasni okvir za krizne razmere je nadomestil začasni okvir za krizne razmere, sprejet 23. marca 2022 (UL C 131I, 24.3.2022, str. 1), kakor je bil spremenjen 20. julija 2022 (UL C 280, 21.7.2022, str. 1).

(8)

REPowerEU je načrt Komisije, po katerem naj bi Evropa zaradi ruske invazije na Ukrajino še pred letom 2030 postala neodvisna od ruskih fosilnih goriv. Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Načrt REPowerEU (COM(2022) 230 z dne 18. maja 2022).

(9)

Sporočilo Komisije, Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C 426, 9.11.2022, str. 1).

(10)

Zadeva SA.104273, Belgija – začasni okvir za krizne ukrepe – shema državne pomoči v razmerah gospodarske krize, ki jo je povzročila agresija Rusije proti Ukrajini; zadeva SA.104602, Danska – začasni okvir za krizne ukrepe – jamstvena shema za finančna zavarovanja za elektroenergetska in plinska podjetja; zadeva SA.104224, Finska – začasni okvir za krizne ukrepe – likvidnostna podpora v okviru državne pomoči v energetskem sektorju; zadeva SA.104267, Finska – začasni okvir za krizne ukrepe – subvencionirana posojila v energetskem sektorju.

(11)

Zadeva SA.103791, Nemčija – dokapitalizacija družbe Uniper SE. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_7830 .

(12)

Zadeva SA.105001, Nemčija – dokapitalizacija družbe SEFE GmbH. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_7828 .

(13)

Nemčija je na primer priglasila krovno shemo s proračunom v višini 11 milijard EUR. Nemška shema je vključevala državna jamstva za posojila in subvencionirana posojila, da bi se podjetjem v stiski zagotovila kapitalska likvidnost. Zadeva SA.102631, Nemčija – začasni okvir za krizne ukrepe – krovne sheme za jamstva za posojila in subvencionirana posojila (UL C 337, 2.9.2022, str. 18). Španija je priglasila krovno shemo v vrednosti 1,3 milijarde EUR. Španska krovna shema je vključevala likvidnostno podporo v obliki jamstev za posojila in posojil s subvencioniranimi obrestnimi merami. Zadeva SA.102771, Španija – začasni okvir za krizne ukrepe – krovna shema (UL C 348, 9.9.2022, str. 9). Italija je priglasila krovno shemo v vrednosti 1,2 milijarde EUR. Podpora je bila namenjena sektorjem kmetijstva, gozdarstva, ribištva in akvakulture, vključno z neposrednimi nepovratnimi sredstvi, davčnimi ali plačilnimi ugodnostmi, vračljivimi predujmi ter znižanjem ali oprostitvijo prispevkov za socialno varnost in socialno varstvo. Zadeva SA.102896, Italija – začasni okvir za krizne ukrepe – krovna shema za ukrepe podpore podjetjem, dejavnim v sektorju kmetijstva, gozdarstva, ribištva in akvakulture, v skladu z začasnim okvirom za krizne razmere (UL C 337, 2.9.2022, str. 17).

(14)

Vir: interna podatkovna zbirka GD za konkurenco.

(15)

Sporočilo Komisije, Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C 91I, 20.3.2020, str. 1), kakor je bilo spremenjeno s sporočili Komisije C(2020) 2215 (UL C 112I, 4.4.2020, str. 1), C(2020) 3156 (UL C 164, 13.5.2020, str. 3), C(2020) 4509 (UL C 218, 2.7.2020, str. 3), C(2020) 7127 (UL C 340I, 13.10.2020, str. 1), C(2021) 564 (UL C 34, 1.2.2021, str. 6) in C(2021) 8442 (UL C 473, 24.11.2021, str. 1).

(16)

Za popoln seznam sklepov Komisije, povezanih s COVID-19, glej Prilogo 1 in Prilogo 2 k delovnemu dokumentu služb Komisije.

(17)

Sporočilo Komisije, Sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C 423, 7.11.2022, str. 9).

(18)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_3131 .

(19)

Glej preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti, ki vsebuje pregled napredka pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl .

(20)

Predvsem Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 (UL L 270, 29.7.2021, str. 39).

(21)

Predvsem Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 352, 24.12.2013, str. 1).

(22)

Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).

(23)

Akt o digitalnih trgih se bo začel uporabljati 2. maja 2023. Komisija se je v letu 2022 pripravila na izvrševanje akta o digitalnih trgih, na primer tako, da je pripravila osnutke izvedbenih aktov in oblikovala predloge za sklepe ter vzpostavila notranje postopke za delovanje registrov in informacijskih sistemov.

(24)

Uredba (EU) 2022/2560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o tujih subvencijah, ki izkrivljajo notranji trg (UL L 330, 23.12.2022, str. 1).

(25)

Uredba Komisije (EU) 2022/720 z dne 10. maja 2022 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj (UL L 134, 11.5.2022, str. 4).

(26)

Obvestilo Komisije, Smernice o vertikalnih omejitvah (UL C 248, 30.6.2022, str. 1).

(27)

Javno posvetovanje o osnutkih revidiranih uredb o horizontalnih skupinskih izjemah in horizontalnih smernic, ki je potekalo od 1. marca 2022 do 26. aprila 2022. Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/public-consultations/2022-hbers_sl .

(28)

Uredba Komisije (EU) 2022/2455 z dne 8. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1217/2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o raziskavah in razvoju (UL L 321, 15.12.2022, str. 1) ter Uredba Komisije (EU) 2022/2456 z dne 8. decembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1218/2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za nekatere skupine sporazumov o specializaciji in usklajena ravnanja (UL L 321, 15.12.2022, str. 3).

(29)

Okvir uredbe o skupinski izjemi za motorna vozila zajema: (i) uredbo o vertikalnih skupinskih izjemah in smernice o vertikalnih omejitvah ter (ii) določbe o skupinskih izjemah za posamezni sektor, kot so določene v uredbi o skupinski izjemi za motorna vozila in dopolnilnih smernicah, ki se uporabljajo za distribucijo rezervnih delov ter storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil.

(30)

Uredba Komisije (EU) št. 461/2010 z dne 27. maja 2010 o uporabi člena 101(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije za skupine vertikalnih sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju motornih vozil (UL L 129, 28.5.2010, str. 52).

(31)

Obvestilo Komisije, Dopolnilne smernice o vertikalnih omejitvah v sporazumih o prodaji in popravilih motornih vozil ter distribuciji rezervnih delov za motorna vozila (UL C 138, 28.5.2010, str. 16).

(32)

Sporočilo Komisije, Smernice o uporabi konkurenčnega prava Unije za kolektivne pogodbe v zvezi z delovnimi pogoji samozaposlenih oseb brez zaposlenih (UL C 374, 30.9.2022, str. 2).

(33)

Sodba Sodišča z dne 4. decembra 2014, FNV Kunsten Informatie en Media/Staat der Nederlanden, C-413/13, ECLI:EU:C:2014:2411; sodba Sodišča z dne 21. decembra 1999, Albany International BV/Stichting Bedrijfspensioenfonds Textielindustrie, C-67/96, ECLI:EU:C:1999:430.

(34)

Obvestilo Komisije o neformalnih smernicah v zvezi z novimi ali nerešenimi vprašanji v posameznih zadevah glede členov 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (neformalna navodila) z dne 3. oktobra 2022 (SWD(2022) 326 z dne 3. oktobra 2022). Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/system/files/2022-10/coronavirus_informal_guidance_notice_antitrust_2022.pdf .

(35)

Glej Sporočilo Evropske komisije o osnutku obvestila Komisije o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Unije. Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/public-consultations/2022-market-definition-notice_sl .

(36)

Delovni dokument služb Komisije, Povzetek ocene postopkovnih vidikov in vidikov sodne pristojnosti pri nadzoru EU nad združitvami z dne 26. marca 2021 (SWD(2021) 66 z dne 26. marca 2021). Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/system/files/2021-04/SWD_findings_of_evaluation_summary.pdf .

(37)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1269/2013 z dne 5. decembra 2013 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 336, 14.12.2013, str. 1).

(38)

Obvestilo Komisije o poenostavljenem postopku obravnave določenih koncentracij na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (UL C 366, 14.12.2013, str. 5).

(39)

Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1269/2013 z dne 5. decembra 2013 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 802/2004 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 336, 14.12.2013, str. 1).

(40)

Javno posvetovanje o nadzoru EU nad združitvami – nadaljnja poenostavitev postopkov, ki je potekalo od 6. maja 2022 do 3. junija 2022. Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/public-consultations/2022-merger-simplification_sl .

(41)

Člen 210(a) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(42)

Javno posvetovanje o sporazumih o trajnostnosti v kmetijstvu – smernice o odstopanju od protimonopolnih pravil – ocena, ki je potekalo od 28. februarja 2022 do 23. maja 2022. Glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13305-Sporazumi-o-trajnostnosti-v-kmetijstvu-smernice-o-odstopanju-od-protimonopolnih-pravil_sl .

(43)

Uredba Komisije (ES) št. 906/2009 z dne 28. septembra 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere skupine sporazumov, sklepov in usklajenih ravnanj med prevozniki v linijskem prevozu po morju (konzorciji) (UL L 256, 29.9.2009, str. 31).

(44)

Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (Besedilo velja za EGP) (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(45)

Uredba Komisije (ES) št. 773/2004 z dne 7. aprila 2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 81 in 82 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Besedilo velja za EGP) (UL L 123, 27.4.2004, str. 18).

(46)

Javno posvetovanje o protimonopolnih postopkovnih pravilih EU – ocena, ki je potekalo od 30. junija 2022 do 6. oktobra 2022. Glej: https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/13431-EU-antitrust-procedural-rules-evaluation_sl .

(47)

Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

(48)

Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020 (UL C 200, 28.6.2014, str. 1).

(49)

Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

(50)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Novi evropski program za inovacije (COM(2022) 332 z dne 5. julija 2022).

(51)

Sporočilo Komisije, Okvir za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (UL C 7388, 19.10.2022, str. 1).

(52)

Uredba (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L 435, 6.12.2021, str. 1).

(53)

Uredba Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 327, 21.12.2022, str. 82).

(54)

Sporočilo Komisije, Smernice za preučitev državne pomoči sektorju ribištva in akvakulture (UL C 217, 2.7.2015, str. 1).

(55)

Uredba (EU) 2021/1139 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/1004 (UL L 247, 13.7.2022, str. 1).

(56)

Uredba Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L 190, 28.6.2014, str. 45).

(57)

Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe.

(58)

Sporočilo Komisije, Smernice o regionalni državni pomoči (UL C 153, 29.4.2021, str. 1).

(59)

Osnutek sporočila Komisije, Smernice o državni pomoči za širokopasovna omrežja z dne 19. novembra 2021.

(60)

Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči za širokopasovna omrežja (COM(2022) 9343 final z dne 12. decembra 2022).

(61)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7595 .

(62)

Predlog uredbe Sveta o uporabi členov 93, 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za določene vrste državne pomoči v sektorju železniškega prevoza, prevoza po celinskih plovnih poteh in multimodalnega prevoza (COM(2022) 327 final z dne 6. julija 2022).

(63)

Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom z dne 4. aprila 2014 (UL C 99, 4.4.2014, str. 3).

(64)

Sporočilo Komisiji, Digitalna strategija Evropske komisije – Digitalna Komisija naslednje generacije, Bruselj, C(2022) 4388 z dne 30. junija 2022.

(65)

Glej na primer animacijo, objavljeno na YouTubu: https://youtu.be/3yQkOwvdl-Q .

(66)

Glej poročilo o politiki varstva konkurence 2022/1, Prihranki za stranke, ki jih je Komisija omogočila z izvrševanjem protimonopolnih pravil in pravil o združitvah: desetletna perspektiva. Glej: https://op.europa.eu/en/publication-detail/-/publication/dbfa0d39-5350-11ed-92ed-01aa75ed71a1/language-sl/format-PDF/source-273802603 .

(67)

Evropska komisija (2022), Modelling the macroeconomic impact of competition policy: 2021 update and further development (Modeliranje makroekonomskega vpliva politike konkurence: posodobitev iz leta 2021 in nadaljnji razvoj), poročilo, ki so ga pripravili Generalni direktorat za konkurenco, Skupno raziskovalno središče ter Generalni direktorat za ekonomske in finančne zadeve, Urad za publikacije Evropske unije.

(68)

Glej poročilo o politiki varstva konkurence 2022/1, Prihranki za stranke, ki jih je Komisija omogočila z izvrševanjem protimonopolnih pravil in pravil o združitvah: desetletna perspektiva, str. 6.

(69)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_6374 .

(70)

Pomen konkurence in inovacij je poudarjen tudi v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru, Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo (COM(2020) 103 final z dne 10. marca 2020), in v sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope (COM(2021) 350 final z dne 25. maja 2021).

(71)

Zaveze so na voljo na spletnem naslovu https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_40305 .

(72)

Zadeva AT.40462, Amazon Marketplace, in zadeva AT.40703, Amazon Buy Box, predlog zavez. Glej: https://ec.europa.eu/competition/antitrust/cases1/202229/AT_40462_8414012_7971_3.pdf .

(73)

Zadeva AT.40462, Amazon Marketplace, in zadeva AT.40703, Amazon Buy Box, sklep Komisije z dne 20. decembra 2022. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7777 .

(74)

Glej https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7728 .

(75)

Zadeva AT.40774, Sporazum med družbama Google in Facebook (javno zbiranje ponudb); glej tudi sporočilo za javnost z dne 11. marca 2022: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_1703 .

(76)

Zadeva AT.40452, Apple – mobilna plačila. Glej: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_AT_40452 .

(77)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_2764 .

(78)

Sodba Splošnega sodišča z dne 14. septembra 2022, Google LLC in Alphabet, Inc./Evropska komisija, T-604/18, ECLI:EU:T:2022:54.

(79)

Zadeva AT.40099, Google Android. Glej: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=1_AT_40099 .

(80)

Sodba Splošnega sodišča z dne 1. avgusta 2022, Qualcomm/Komisija, T-235/18, ECLI:EU:T:2022:358.

(81)

Sodba Splošnega sodišča z dne 26. januarja 2022, Intel Corporation, Inc./Komisija, T-286/9, ECLI:EU:T:2022:19.

(82)

Zadeva M.9343, Hyundai Heavy Industries Holdings/Daewoo Shipbuilding & Marine Engineering. Glej: https://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=2_M_9343 .

(83)

Zadeva M.10262, Meta (prej Facebook)/Kustomer. Glej: https://ec.europa.eu/competition/mergers/cases1/202242/M_10262_8559915_3054_3.pdf .

(84)

Zaveza glede javnega dostopa do vmesnikov za aplikacijsko programiranje: družba Meta se zavezuje, da bo konkurenčnim ponudnikom programske opreme za storitve upravljanja odnosov s strankami (CRM) in novim podjetjem zagotovila nediskriminatoren in brezplačen dostop do svojih javno dostopnih vmesnikov za aplikacijsko programiranje za svoje komunikacijske kanale. Temeljna zaveza glede enakopravnega dostopa do vmesnikov za aplikacijsko programiranje: kolikor bi se katere koli funkcije ali funkcionalnosti platform Messenger, Instagram Messaging ali WhatsApp, ki jih danes uporabljajo stranke družbe Kustomer, izboljšale ali posodobile, se družba Meta zavezuje, da bo enakovredne izboljšave dala na voljo tudi konkurentom družbe Kustomer in novim udeležencem na trgu. To bi veljalo tudi za vse nove funkcije ali funkcionalnosti komunikacijskih kanalov družbe Meta v prihodnosti, če bi jih uporabljal znaten delež strank družbe Kustomer.

(85)

Zadeva M.10431, Ali Group/Welbilt (UL C 469, 9.12.2022, str. 16).

(86)

Zadeva M.10188, Illumina/GRAIL. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_5364 .

(87)

Zadeva M.10493, Illumina/GRAIL (začasni ukrepi na podlagi člena 8(5), točka (a)). Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_5661 .

(88)

Zadeva M.10483, Illumina/GRAIL (postopek iz člena 14). Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_4604 .

(89)

Zadeva M.10939, Illumina/GRAIL. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_7403 .

(90)

Sodba Splošnega sodišča z dne 13. julija 2022, Illumina, Inc./Evropska komisija, T-227/21, ECLI:EU:T:2022:447.

(91)

Govor podpredsednice Margrethe Vestager z dne 11. septembra 2020 z naslovom Prihodnost nadzora EU nad združitvami, https://ec.europa.eu/commission/commissioners/2019-2024/vestager/announcements/future-eu-merger-control_en .

(92)

Sporočilo Komisije, Smernice Komisije o uporabi mehanizma napotitve iz člena 22 Uredbe o združitvah za določene kategorije zadev (C(2021) 1959 final z dne 26. marca 2021).

(93)

Praktične informacije o izvajanju Smernic Komisije o uporabi mehanizma napotitve iz člena 22 Uredbe o združitvah za določene kategorije zadev – pogosta vprašanja in odgovori. Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/system/files/2022-12/article22_recalibrated_approach_QandA.pdf .

(94)

Sodba Splošnega sodišča z dne 13. julija 2022, Illumina, Inc./Evropska komisija, T-227/21, ECLI:EU:T:2022:447.

(95)

Pritožba, ki sta jo vložili družba Illumina dne 22. septembra 2022, Illumina/Komisija, C-611/22 P, in družba GRAIL dne 30. septembra 2022, Grail/Komisija in Illumina, C-625/22 P.

(96)

Zadeva M.10663, Orange/VOO/Brutélé, glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_4762 .

(97)

Zadeva M.10646, Microsoft/Activision Blizzard, glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_6578 .

(98)

Zadeva M.10433, Vivendi/Lagardère, glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7243 .

(99)

Zadeva M.10806, Broadcom/VMware, glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7835 .

(100)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_1258 .

(101)

Zadeva SA.63170, RRF – Italija – načrt 1 Gb/s (UL C 116, 11.3.2022, str. 3).

(102)

Zadeva SA.103083, RRF – STMICROELECTRONICS S.R.L. (ST) – nov obrat za substrate SiC v Catanii.

(103)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Akt o čipih za Evropo (COM(2022) 45 final z dne 8. februarja 2022).

(104)

Zadeva SA.103451, RRF– ES – uvedba zalednih omrežij za mobilno povezljivost (UL C 449, 25.11.2022, str. 2).

(105)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Evropski zeleni dogovor (COM(2019) 640 final).

(106)

Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/single-market-programme-smp/calls-tenders-contracts/ex-ante-publicity-low-and-middle-value-contracts_sl .

(107)

Zadeva AT.40054, Referenčne vrednosti za etanol. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_6769 .

(108)

Družba Naftogaz v pritožbi med drugim trdi, da je družba Gazprom namerno zavrnila ponovno polnjenje skladišč plina v EU, brez utemeljitve prenehala prodajati plin prek lastne elektronske prodajne platforme ter še naprej blokira izvoz plina neodvisnih ruskih in srednjeazijskih proizvajalcev plina v Evropo.

(109)

Glej sporočilo za javnost z dne 31. marca 2022: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_2202 .

(110)

Glej na primer: poročilo z dne 16. julija 2020, ki ga je objavila Agencija Evropske unije za železnice, z naslovom Spodbujanje železniškega sektorja z evropskim zelenim dogovorom (posodobljeno 12. oktobra 2022). Glej: https://www.era.europa.eu/content/report-fostering-railway-sector-through-european-green-deal_en .

(111)

Zadeva AT.40401, České dráhy in Österreichische Bundesbahnen.

(112)

Zadeva AT.40156, Češke železnice. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_20_2017 .

(113)

Dnevne novice Komisije z dne 30. septembra 2022: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/mex_22_5911.

(114)

Zadeva M.10575, Bouygues/Equans. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/slP_22_4603 .

(115)

Predlog uredbe Sveta, Krepitev solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene (COM(2022) 549 final).

(116)

Uredba Sveta (EU) 2022/2576 z dne 19. decembra 2022 o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nakupov plina, zanesljivimi referenčnimi cenami in čezmejno izmenjavo plina (UL L 335, 29.12.2022, str. 1).

(117)

AT, BE, CZ, DK, EE, FI, FR, DE, EL, IT, NL, PL, PT, SK in ES.

(118)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_4544 .

(119)

AT, BE, DK, FI, FR, EL, IT, NL, PL, PT, SK, ES in SE.

(120)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/statement_22_5677 .

(121)

Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

(122)

Zadeva SA.104361, Španija – projekt Green Cobra. Sklep še ni bil objavljen.

(123)

Zadeva SA.63177, Nemčija – zvezna podpora za učinkovita toplotna omrežja (UL C 366, 23.9.2022, str. 2).

(124)

Zadeva SA.102084, Nemčija – EEG 2023. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7794 .

(125)

Glej: https://competition-policy.ec.europa.eu/policy/making-markets-work-people_sl.

(126)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/SPEECH_22_6445 .

(127)

Zadeva SA.100687, Poljska – likvidnostna pomoč za banko Getin Noble Bank S.A. Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/IP_22_5922 .

(128)

Zadeva SA.103437, Poljska – dvanajsto podaljšanje sheme za urejeno likvidacijo kreditnih zadrug (UL C 348, 9.9.2022, str. 8).

(129)

Zadeva SA.102499, Irska – petnajsto podaljšanje sheme za prestrukturiranje in stabilizacijo za sektor kreditnih zadrug (UL C 220, 3.6.2022, str. 1); zadeva SA.104441, Irska – šestnajsto podaljšanje sheme za prestrukturiranje in stabilizacijo za sektor kreditnih zadrug (UL C 422, 4.11.2022, str. 2).

(130)

Zadeva SA.100262, Italija – COVID-19 – podaljšanje italijanske sheme za urejeno likvidacijo malih bank (UL C 1235, 25.3.2022, str. 2).

(131)

Zadeva SA.100943, Francija – 2e modification du dispositif IR-PME pour les investissements dans les FCPI in FIP (UL C 135, 25.3.2022, str. 4).

(132)

Zadeva AT.40511, Insurance Ireland – zbirka podatkov o zavarovalnih zahtevkih in pogoji dostopa. Glej: AT_40511_8511226_4076_3.pdf (europa.eu) .

(133)

Sodba Splošnega sodišča z dne 24. septembra 2019, Luksemburg in Fiat Chrysler Finance Europe/Komisija, T-755/15 in T-759/15, ECLI:EU:T:2019:670.

(134)

Sodba Sodišča (veliki senat) z dne 8. novembra 2022, Fiat Chrysler Finance Europe in Irska/Evropska komisija, združeni zadevi C-885/19 P in C-898/19 P, ECLI:EU:C:2022:859.

(135)

Obvestilo Komisije o sodelovanju v okviru mreže organov, pristojnih za konkurenco (UL C 101, 27.4.2004, str. 43, in UL C 374, 13.10.2016, str. 10).

(136)

Sporočilo Komisije, Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo (UL C 80, 18.2.2022, str. 1).

(137)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_6167 .

(138)

Glej: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_7433 .

(139)

Glej: https://asia.competitioncooperation.eu .

(140)

Glej: https://africa.competitioncooperation.eu .

(141)

Države, ki jim je Evropski svet podelil status držav kandidatk na podlagi priporočila Evropske komisije, so Albanija, Bosna in Hercegovina, Moldavija, Črna gora, Severna Makedonija, Srbija, Turčija in Ukrajina.

(142)

Potencialni kandidatki za članstvo v EU sta Gruzija in Kosovo.