52023DC0173

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.3.2023

COM(2023) 173 final

POROČILO KOMISIJE SVETU

o pregledu delovanja Uredbe (EU) 2022/1369 o usklajenih ukrepih za zmanjšanje povpraševanja po plinu

{SWD(2023) 63 final}

I.Uvod

V letu 2022 je Rusija dobavo plina uporabljala kot politično orožje. V tem okviru je EU avgusta 2022 sprejela nujno Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 za 15-odstotno usklajeno zmanjšanje povpraševanja po plinu, da bi zagotovila zanesljivost oskrbe.

V skladu z Uredbo Sveta (EU) 2022/1369 si morajo države članice po najboljših močeh prizadevati, da bi porabo plina zmanjšale za vsaj 15 %, kar postane obvezno v primeru razglasitve pripravljenosti na ravni Unije. Poleg tega države članice posodobijo svoje nacionalne načrte za izredne razmere, kot je določeno v členu 8 Uredbe, da so upoštevani izvedeni ukrepi, in vsaka dva meseca poročajo Eurostatu o doseženem zmanjšanju povpraševanja. Člen 9 določa, da mora Komisija opraviti pregled, na podlagi katerega lahko predlaga, da se podaljša obdobje uporabe Uredbe. Komisija v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije SWD/2023/63 zagotovi analizo zmanjšanj povpraševanja po plinu od avgusta 2022, analizo napovedi napolnjenosti skladišč v okviru različnih morebitnih podaljšanj zmanjšanja povpraševanja, ki temelji na scenarijih, in globinsko analizo preteklih zmanjšanj ter pozitivnih in negativnih tveganj za obdobje 2023–2024.

O zadevi je potekala razprava s koordinacijsko skupino za plin 1 , ki vključuje predstavnike držav članic in evropska združenja, ki zastopajo dobavitelje, upravljavce infrastrukture, trgovce in glavne odjemalce plina. Člani koordinacijske skupine za plin so na svojem srečanju 16. februarja spregovorili o tem, da se zavedajo pomembnosti nadaljnjega zmanjšanja povpraševanja kot posebno stroškovno učinkovitega ukrepa za ohranitev in krepitev zanesljivosti oskrbe.

II.Sprejeti ukrepi in doseženo zmanjšanje povpraševanja

EU od sprejetja Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 uspevata diverzifikacija oskrbe s plinom in odmik od ruskega plina 2 , od avgusta 2022 do januarja 2023 pa je zmanjšala svoje povpraševanje po plinu za 19 % v primerjavi s petletnim povprečjem istega obdobja, ki je znašalo 41,5 milijarde kubičnih metrov. Preglednica 2 (glej Prilogo) kaže, da se zmanjševanje povpraševanja iz meseca v mesec in od države članice do države članice razlikuje, kar kaže na različne nacionalne okoliščine. V primeru pripravljenosti na ravni Unije na navedene okoliščine kažejo tudi izjeme od obveznega zmanjšanja povpraševanja, kot je določeno v členu 5 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369.

Trenutne ravni skladiščenja so za ta čas v letu razmeroma visoke, cene plina se od avgusta, ko so dosegle najvišje ravni, ves čas znižujejo (čeprav so še vedno precej višje od dolgoročnega povprečja), zanesljivost oskrbe pa je za preostanek te zime 2022/2023 zagotovljena. Vendar je v oddelku III ponazorjeno, da ostaja trg plina EU omejen in da države članice brez kakršnega koli zmanjšanja povpraševanja po plinu po 31. marcu do 31. oktobra verjetno ne bodo izpolnile svoje 90-odstotne obveznosti skladiščenja, kar bo ob morebitnem pomanjkanju plina ali ponovnem močnem porastu cen plina ogrozilo zanesljivost oskrbe pozimi 2023/2024.

Slika 1 prikazuje porabo plina v EU od avgusta 2022 do januarja 2023 (zelena črta; „dejanska“) v primerjavi s povprečjem istega obdobja v preteklih petih letih (modra črta; „primerjalna“) in cilj 15-odstotnega zmanjšanja (rdeča črta; „ciljna“), kot je bilo ugotovljeno za obdobje od avgusta 2022 do marca 2023 in kot bi v skladu s tem predlogom veljalo za druge mesece. Slika 1 prav tako kaže, da je bila poraba pozimi znatno večja kot poleti. Dejansko znaša povpraševanje v drugem in tretjem četrtletju približno polovico povpraševanja v prvem in četrtem četrtletju.

Slika 1: Primerjalna poraba, ciljna poraba (tj. primerjalna –15%) in dejanska poraba (avgust 2022–januar 2023); EU-27 (v milijardah kubičnih metrov)

Vir: izračuni ENER/CET na podlagi serije Eurostata NRG_CB_GASM, podserije IC_CAL_MG v milijonih kubičnih metrov na dan 7. marca 2023 ob 11. uri.

Sektorji

Za poglobljeno analizo zmanjšanja porabe plina je treba pogosto objavljati sektorsko porabo plina. Eurostat trenutno poroča o porabi plina po sektorju povpraševanja 3 le enkrat letno z enoletnim zamikom. Zanesljiva razčlenitev prihrankov plina po sektorju ali razčlenitev na strukturna in nestrukturna zmanjšanja na podlagi uradnega nabora podatkov, ki zajema celotno EU, zato ni mogoča.

Komisija 4 z uporabo pomožnih podatkov ocenjuje, da je v obdobju avgust–december 2022 zmanjšanje v gospodinjstvih znašalo približno 50 %, v industriji pa 43 %, medtem ko je elektroenergetski sektor zaradi majhne razpoložljivosti vodne energije in jedrske zmogljivosti predstavljal le 7 % skupnega zmanjšanja povpraševanja po plinu 5 . Industrija je največji del zmanjšanja povpraševanja ustvarila poleti in jeseni, medtem ko so gospodinjstva največji del zmanjšanja povpraševanja (in porabe) ustvarila pozimi. Ocenjujemo, da je bila približno šestina skupnega zmanjšanja pogojena s temperaturami, kar pomeni, da jo je mogoče pripisati milejši (zgodnji) zimi kot v referenčnem obdobju, kar znaša 5 milijard kubičnih metrov od skupnega zmanjšanja v obsegu 30 milijard kubičnih metrov med avgustom in decembrom.

Ukrepi držav članic, sporočeni v načrtih za izredne razmere

Člena 7 in 8 Uredbe Sveta (EU) 2022/1369 določata, da morajo države članice sporočiti izvedene ukrepe za zmanjšanje povpraševanja tako, da posodobijo svoje načrte za izredne razmere. Večina držav članic je Komisijo obvestila o svojih posodobljenih načrtih za izredne razmere.

V skladu s posodobljenimi načrti kratkoročni ukrepi zajemajo dve glavni vrsti ukrepov: (1) informacijske kampanje o prihrankih plina in (2) ukrepe za zmanjšanje ogrevanja in hlajenja.

·Večina držav članic je izvajala kampanje obveščanja. V nekaterih primerih se s kampanjami ozavešča tudi o obstoječih shemah subvencij za energijsko učinkovitost, večinoma pa so usmerjene v gospodinjstva in MSP.

·Omejitev temperature: večina načrtov vključuje omejitve ogrevanja in hlajenja v javnih stavbah; nekatere države članice to omejitev razširjajo na pisarne in trgovine.

·Več držav članic je uvedlo omejitve razsvetljave, ki običajno veljajo za javne stavbe in spomenike, v nekaterih primerih pa tudi za izložbe.

Glede srednjeročnih ukrepov so države članice sporočile ukrepe za prehod na druga goriva, subvencije za energetsko prenovo stavb ali zamenjavo energijsko neučinkovitih naprav. Kot dolgoročne ukrepe države članice pogosto zagotavljajo neposredno podporo odjemalcem, kar vključuje subvencije ali znižanja davkov za lažjo uporabo obnovljivih virov energije, toplotne črpalke ali energijsko učinkovitost (npr. tudi z revizijami).

III.Obeti za naslednjo zimo

Čeprav je EU med avgustom 2022 in januarjem 2023 uspešno zmanjšala povpraševanje ter diverzificirala oskrbo s plinom in se odmaknila od ruskega uvoza, pa se v tem oddelku proučuje, ali to zadostuje za preprečitev morebitnega tveganja na področju oskrbe pozimi 2023/2024, če Uredba (EU) 2022/1369 preneha veljati 31. marca 2023. Preglednica 1 kaže ravni skladiščenja za oktober 2023 in marec 2024 v okviru različnih morebitnih podaljšanj zmanjšanja povpraševanja na podlagi zadnjih razpoložljivih tržnih informacij in podatkov 6 . Slika 2 vsebuje napovedi ravni napolnjenosti skladišč za štiri scenarije. Preglednica 1 kaže, da države članice, če se povpraševanje po plinu po 1. aprilu ne zmanjša ali se zmanjša v omejenem obsegu (scenarija A in B), verjetno ne bodo izpolnile obveznosti glede 90-odstotne napolnjenosti skladišč do 31. oktobra 2023, kot je določeno v Uredbi (EU) 2022/1032, in zato zanesljivosti oskrbe za zimo 2023/2024 ni mogoče zagotoviti. Če se bo povpraševanje po plinu med 1. aprilom in 31. oktobrom zmanjšalo še za vsaj 15 %, bodo 90-odstotne obveznosti skladiščenja verjetno izpolnjene (scenarija C in D). Podaljšanje zmanjšanja povpraševanja po plinu do 31. marca 2024 bi odločilno zmanjšalo tveganja za zanesljivost oskrbe za zimo 2024/2025.

Mednarodna agencija za energijo v svojem poročilu z dne 12. decembra 2022 7 ocenjuje, da bi lahko v letu 2023 nastala vrzel na področju oskrbe s plinom, če se ne sprejmejo dodatni ukrepi za varčevanje s plinom.

Preglednica 1: Mesečne ravni skladiščenja, odvisne od podaljšanje zmanjšanja povpraševanja

Predpostavke na podlagi scenarijev Skladiščenje (v milijardah kubičnih metrov) konec:	oktobra 2023	marca 2024
A: brez podaljšanja	69	0
B: podaljšanje od avgusta 2023 do marca 2024	80	28
C: podaljšanje od aprila 2023 do oktobra 2023	95	9
D: enoletno podaljšanje od avgusta 2023 do marca 2024	95	43

Vir: izračuni ENER/CET.

·Scenarij A: brez podaljšanja: če nasprotno zmanjšanja povpraševanja ne bi bilo, bi raven skladiščenja do konca oktobra 2023 znašala le 69 milijard kubičnih metrov, kar je znatno manj od 90-odstotne obveznosti skladiščenja (89,4 milijarde kubičnih metrov). Poleg tega bi se ravni skladiščenja v celoti izčrpale do februarja 2024, kar povzroča resne pomisleke glede zanesljivosti oskrbe za zimo 2024/2025.

·Scenarij B: osemmesečno podaljšanje od avgusta 2023 do marca 2024: po tem scenariju bi se skladišča polnila prepočasi in bi do konca oktobra dosegla le 80 milijard kubičnih metrov, kar je znatno manj od 90-odstotne obveznosti skladiščenja (89,4 milijarde kubičnih metrov). Poleg tega bi se ravni skladiščenja znižale pod 30 % (28 milijard kubičnih metrov) do konca naslednje zime (28 % konec marca 2024), kar bi povzročilo resne pomisleke glede zanesljivosti oskrbe in otežilo zadostno polnjenje skladišč za naslednjo zimo 2024/2025.

·Scenarij C: sedemmesečno podaljšanje od aprila do oktobra 2023: po tem scenariju bi bila skladišča dovolj napolnjena do konca tega poletja, do konca oktobra 2023 pa bi dosegla 95-odstotno napolnjenost (95 milijard kubičnih metrov), s čimer bi bila izpolnjena 90-odstotna obveznost skladiščenja (89,4 milijarde kubičnih metrov). Vendar ker je povpraševanje celo med običajno zimo dvakrat večje kot poleti, bi bila skladišča do konca naslednje zime skoraj povsem prazna (9 milijard kubičnih metrov do konca marca 2024). To povzroča resne pomisleke glede zanesljivosti oskrbe in otežuje zadostno polnjenje skladišč za naslednjo zimo 2024/2025.

·Scenarij D: enoletno podaljšanje od avgusta 2023 do marca 2024: ob nadaljnjem 15-odstotnem zmanjšanju povpraševanja bodo ravni skladiščenja 95 milijard kubičnih metrov dosegle oktobra 2023, s čimer bo izpolnjena 90-odstotna obveznost skladiščenja (89,4 milijarde kubičnih metrov). Ravni skladiščenja bi do konca marca 2024 znašale približno 43 milijard kubičnih metrov.

Slika 2: Mesečne ravni skladiščenja, odvisne od podaljšanje zmanjšanja povpraševanja

Vir: izračuni ENER/CET.

Poleg tega, in če dopolnimo prejšnjo analizo s Sliko 1 in Preglednico 1 , obstajajo številni dejavniki in tveganja za letošnje leto in naslednjo zimo, ki lahko povečajo porabo plina 8 . To vključuje morebitno povečanje svetovnega povpraševanja po UZP (ki je omejeno, saj EU ostaja prvorazredni trg 9 ), povečanje povpraševanja po industrijskem plinu in obratni prehod s plina na premog (na oboje pa vplivajo nižje cene plina v letu 2023), vremenski pogoji, ki bi lahko vplivali na povpraševanje po ogrevanju pozimi 10 , in majhna proizvodnja jedrske in vodne energije (zaradi suš) ter tudi nadaljnje motnje v oskrbi s plinom. Jedrska zmogljivost Francije je trenutno pod razpoložljivostjo leta 2022, vodostaji v Italiji so na ravni iz leta 2022, kar kaže na podobno majhno proizvodnjo vodne energije, nizke cene plina pa so v prvih tednih leta 2023 že povzročile prehod s premoga na plin (glej oddelek IV.3 SWD/2023/63). Če se bodo ta tveganja še naprej uresničevala, bodo ovirala svetovni in evropski trg plina, to pa bi lahko vplivalo na polnjenje podzemnih skladišč, potrebnih za zimo 2023–2021, ravni cen plina in njihovo nestanovitnost.

IV.Obeti

Kljub znatnemu izboljšanju od avgusta 2022, so razmere na svetovnem trgu plina leta 2023 še naprej napete. Več dejavnikov (vreme, preostali ruski uvoz, razpoložljivost alternativnih virov električne energije in nadaljnja omejenost svetovnih trgov UZP) bi lahko otežilo sezono polnjenja skladišč za leto 2023. Pomembno je, da v nasprotju s prejšnjo sezono polnjenja pri polnjenju skladišč za leto 2023 ni mogoče računati na 60 milijard kubičnih metrov plina iz ruskega plinovoda, ki se je leta 2022 še uvažal v EU. Zaradi omejitve tveganj za zanesljivost oskrbe in ustreznih tržnih učinkov je potrebno nadaljnje zmanjševanje povpraševanja. Za ugotovitev, ali in kako zagotoviti tako zmanjšanje povpraševanja po plinu v Uniji, so še posebno pomembni naslednji preudarki:

1)svetovna oskrba z zemeljskim plinom ostaja omejena. Delež plina iz ruskega plinovoda v skupnem uvozu EU se je zmanjšal z 49 % pred januarjem 2022 na manj kot 10 % januarja 2023. V letu 2022 je bil ruski uvoz v sezoni ponovnega polnjenja znatno večji od pričakovanega uvoza za leto 2023. Glede na to zmanjšano rusko oskrbo je zato treba zmanjševati povpraševanje;

2)zmanjšanje povpraševanja bi zmanjšalo nestanovitnost cen. Čeprav so bili najhujši gospodarski učinki v letu 2022 preprečeni, ostajajo svetovni trgi plina v letu 2023 zelo pod pritiskom. Cene plina so v letu 2022 dosegle rekordno visoke ravni, pri čemer je znašala najvišja cena, zabeležena 26. avgusta, 320 EUR/MWh, zdaj pa so sicer nižje od 45 EUR/MWh, vendar še vedno dvakrat višje od ravni, ki je bila običajna v preteklosti. Na srečanju koordinacijske skupine za plin 16. februarja 2023 so predstavniki držav članic in tudi združenj dobaviteljev plina priznali temeljno vlogo zmanjšanja povpraševanja za zmanjšanje pritiska na omejenem trgu in zamejitev nestanovitnosti cen;

3)ta isti duh solidarnosti, kot je prevladal pri uporabi Uredbe (EU) 2022/1369, bi bilo treba ohraniti tudi v prihodnosti. Sedanji pravni okvir za zanesljivost oskrbe s plinom, določen z Uredbo (EU) 2017/1938 še vedno ni dovolj za obravnavanje motenj v zvezi z glavnim dobaviteljem plina, ki trajajo več kot 30 dni. Dolgotrajne motnje bi še vedno lahko povzročile tveganje neusklajenega ukrepanja držav članic, kar bi lahko ogrozilo zanesljivost oskrbe v sosednjih državah članicah in dodatno obremenilo industrijo in odjemalce Unije ter delovanje notranjega trga. Čeprav so nekatere države članice bolj izpostavljene motnjam kot druge, pa bi kakršne koli težave z oskrbo plina ali njegovo pomanjkanje škodovalo gospodarstvom vseh držav članic;

4)kot je navedeno v Sporočilu z dne 20. julija 2022 z naslovom „Varčujmo s plinom za varno zimo“, je za državljane in industrijo ceneje, če še naprej proaktivno ter sorazmerno in dokazljivo obvladljivo zmanjšujejo povpraševanje, kot pa da se soočijo z neusklajenimi omejitvami pozneje;

5)15-odstotno zmanjšanje povpraševanja je v skladu z 90-odstotno obveznostjo skladiščenja: scenarija C in D kažeta, da je raven cilja 15-odstotnega zmanjšanja od 1. aprila 2023 ustrezna in nujna ter omogoča EU doseganje 90-odstotne obveznosti skladiščenja konec oktobra, vključno z možnostjo pojava zmernih negativnih tveganj (npr. manjša oskrba z UZP, nizki vodostaji ali zmerna zima, hladnejša od povprečne);

6)nadaljnje zmanjšanje povpraševanja po plinu je nujno za zagotovitev gotovosti udeležencem na trgu. Sedanja uredba preneha veljati 31. marca 2023, torej na koncu zimske sezone. Nadaljnja prizadevanja za zmanjšanje od 1. aprila zagotavljajo jasnost in preprečujejo nestanovitno izrekanje o spodbudah;

7)le podaljšanje zmanjšanja povpraševanja po plinu, ki zajema 12 mesecev, zagotavlja zadostno napolnjenost skladišč poleti v skladu z uredbo o skladiščenju in zanesljivost oskrbe naslednjo zimo, kot je predstavljeno v oddelku III. Podaljšanje obdobja zmanjšanja od avgusta do marca pa bi pomenilo, da ne bi bilo dovolj časa za polnjenje skladišč do ustrezne 90-odstotne ravni, kar bi povzročilo pomisleke glede zanesljivosti oskrbe proti koncu naslednje zime. Že samo zaradi mrzlega vremena bi bila skladišča do 31. marca 2024 skoraj v celoti izpraznjena. Če pa bi se obdobje podaljšalo od aprila do oktobra, bi bila skladišča do 31. marca 2024 skoraj popolnoma izpraznjena tudi brez nizkih temperatur in brez uresničitve kakršnih koli drugih negativnih tveganj. Povedano drugače, podaljšanja, krajša od 12 mesecev, lahko izzovejo panične nakupe, medsebojno izključevanje med državami članicami pri oddaji ponudb (ne da bi na trg EU vstopilo več dobaviteljev plina), visoke cene in morebitno pomanjkanje. Podrobnejša analiza je na voljo v oddelku VI SWD/2023/63;

8)daljše obdobje zagotavlja večjo prožnost za optimizacijo postopnega povečevanja prizadevanj za zmanjšanje povpraševanja Zlasti bi zmanjšalo možnost nenadnega porasta cen in zato omejilo stroške nakupov enakih količin plina za države članice. Zato podaljšanje z 12-mesečnim obdobjem zmanjšanja omogoča večjo prožnost za prilagajanje različnim značilnostim med državami članicami, saj nekatere države članice lažje zmanjšajo povpraševanje poleti (preddobava), druge pa ga lažje zmanjšajo pozimi (rezerva). Poleg tega bi omogočilo prožnost med sektorji: ker je povpraševanje stanovanjskega sektorja poleti manjše, bi podaljšanje od aprila do oktobra nesorazmerno obremenilo industrijo in manj prožen elektroenergetski sektor, ki je odvisen od razpoložljivosti alternativnih virov energije;

9)zaradi dvomesečnega spremljanja in pomanjkanja bolj sektorskega poročanja v obdobju izvajanja od avgusta 2022 do marca 2023, narava teh zmanjšanj povpraševanj in njihova porazdelitev po sektorjih še nista povsem jasni. To je omejilo zmožnost Komisije in držav članic za opredelitev ranljivosti v sektorjih in morebitnih prihrankov (električna energija, industrija, prebivalci in storitve) ter s tem za oblikovanje stroškovno učinkovitejših ukrepov.

V.PRILOGA

Preglednica 2 povzema mesečna zmanjšanja povpraševanja po plinu v primerjavi z referenčnim obdobjem. Kaže, da je bil s prostovoljnimi ukrepi za zmanjšanje povpraševanja med avgustom 2022 in januarjem 2023 dosežen cilj 15-odstotnega zmanjšanja. 19,2-odstotno zmanjšanje EU ustreza približno 41,5 milijarde kubičnih metrov v primerjavi s 15-odstotnim ciljem v približnem obsegu 32,5 milijarde kubičnih metrov za teh šest mesecev in s ciljem približno 45,3 milijarde kubičnih metrov za obdobje od avgusta 2022 do marca 2023.

Preglednica 2: Zmanjšanja povpraševanja po plinu od avgusta 2022 do januarja 2023

Država članica	avgust	september	oktober	november	december	januar	avgust–januar
EU-27	–13,5 %	–14,0 %	–24,4 %	–25,0 %	–12,4 %	–22,2 %	–19,2 %
Avstrija	–26,7 %	–11,3 %	–24,0 %	–16,9 %	–13,6 %	–23,9 %	–19,2 %
Belgija	–1,0 %	–6,0 %	–20,5 %	–29,7 %	–9,8 %	–18,3 %	–16,0 %
Bolgarija	–14,9 %	–17,8 %	–32,7 %	–21,2 %	–21,8 %	–29,4 %	–23,9 %
Hrvaška	–21,7 %	–23,1 %	–20,0 %	–25,6 %	–27,6 %	–24,2 %	–24,1 %
Ciper	-	-	-	-	-	-	-
Češka	–15,0 %	–9,1 %	–22,9 %	–18,8 %	–10,9 %	–24,0 %	–17,7 %
Danska	–21,7 %	–23,3 %	–31,1 %	–33,4 %	–13,7 %	–26,5 %	–24,9 %
Estonija	–37,1 %	–31,7 %	–46,9 %	–32,3 %	–32,4 %	–38,0 %	–36,2 %
Finska	–35,7 %	–57,4 %	–62,6 %	–58,3 %	–65,1 %	–63,1 %	–58,5 %
Francija	1,6 %	–2,5 %	–27,8 %	–29,3 %	–8,3 %	–19,2 %	–17,1 %
Nemčija	–28,0 %	–14,7 %	–28,6 %	–28,3 %	–4,7 %	–18,6 %	–19,4 %
Grčija	4,5 %	–26,3 %	–42,0 %	–23,0 %	–12,6 %	–36,7 %	–22,7 %
Madžarska	–18,7 %	5,0 %	–33,9 %	–19,8 %	–17,5 %	–27,4 %	–21,0 %
Irska	11,3 %	2,1 %	–8,8 %	–10,3 %	9,5 %	–4,3 %	–0,3 %
Italija	–5,2 %	–14,0 %	–19,8 %	–22,7 %	–18,5 %	–22,7 %	–18,6 %
Latvija	–42,6 %	–52,7 %	–72,7 %	–15,2 %	0,9 %	–37,0 %	–31,8 %
Litva	–43,6 %	–45,0 %	–50,8 %	–46,0 %	–11,9 %	–51,5 %	–40,5 %
Luksemburg	–36,4 %	–26,1 %	–35,5 %	–33,2 %	–17,5 %	–25,0 %	–27,7 %
Malta	4,6 %	–1,1 %	–11,2 %	43,6 %	27,0 %	21,9 %	+12,1 %
Nizozemska	–29,7 %	–32,6 %	–33,3 %	–35,1 %	–17,5 %	–32,2 %	–29,5 %
Poljska	–26,7 %	–25,4 %	–23,7 %	–8,3 %	–5,3 %	–12,0 %	–14,9 %
Portugalska	–10,7 %	–17,0 %	–12,0 %	–8,9 %	–18,6 %	–34,9 %	–17,1 %
Romunija	–25,2 %	–20,7 %	–27,5 %	–21,8 %	–15,9 %	–21,0 %	–21,2 %
Slovaška*	10,6 %	5,5 %	2,1 %	–2,7 %	23,6 %	–7,8 %	+4,6 %
Slovenija	–13,7 %	–10,9 %	–22,2 %	–11,7 %	–12,4 %	–14,7 %	–14,2 %
Španija	2,6 %	0,7 %	–6,2 %	–21,8 %	–24,4 %	–23,9 %	–13,7 %
Švedska	–27,3 %	–35,7 %	–41,8 %	–51,0 %	–38,0 %	–41,9 %	–40,2 %

Opomba: sprememba porabe plina v letu 2022, v primerjavi s povprečjem v obdobju 2017–2021. Ciper ne uporablja zemeljskega plina.

Vir: izračuni za ENER/CET na podlagi serije Eurostata NRG_CB_GASM, podserije IC_CAL_MG v TJ (GCV) na dan 7. marca 2023 ob 11. uri.

* Podatki Eurostata za Slovaško so trenutno v postopku pregleda.

(1)

(2)

V letu 2022 se je ruska oskrba EU s plinom zmanjšala za 47 % s 152 milijard kubičnih metrov v letu 2021 na 80 milijard kubičnih metrov. V glavnem so jo nadomestile Združene države, ki so svoj izvoz povečale z 21 milijard kubičnih metrov na 50 milijard kubičnih metrov, in Združeno kraljestvo, ki je oskrbo povečalo s 6 na 24 milijard kubičnih metrov. Nadaljnja povečanja oskrbe EU s plinom so zagotovili Norveška (+10 milijard kubičnih metrov), Azerbajdžan (+3 milijarde kubičnih metrov), Katar (+2 milijardi kubičnih metrov) ter Trinidad in Tobago (+1 milijarda kubičnih metrov).

(3)

Proizvodnja električne energije je edini sektor, za katerega so na voljo uradni podatki Eurostata; zmanjšanje za 2,1 % med avgustom 2022 in januarjem 2023 na podlagi serije Eurostata NRG_CB_GASM, podserije TI_EHG_MAP v TJ (GCV) na dan 7. marca 2023 ob 11. uri.

(4)

GD Skupno raziskovalno središče.

(5)

Ob uporabi različnih referenčnih obdobij, so v predhodni analizi Bruegla (2023) in Mednarodna agencija za energijo (2023) z uporabo pomožnih podatkov ocenjene podobne razlike.

(6)

Predpostavke:

-ravni skladiščenja na dan 7. marca 2023 (58,5 milijarde kubičnih metrov konec dne 5. marca);

-oskrba prek neruskega plinovoda enaka povprečju zadnjih sedmih mesecev leta 2022;

-oskrba z UZP enaka povprečju zadnjih sedmih mesecev leta 2022, plus 15 milijard kubičnih metrov/leto (1,25 milijarde kubičnih metrov/mesec) od aprila 2023;

-nobenega plina iz Rusije prek plinovoda;

-povprečno povpraševanje v referenčnem obdobju z uporabo odstotnih zmanjšanj, kot navedeno;

-izvoz v Švico leta 2021 (zadnji razpoložljivi podatki; 2,2 milijarde kubičnim metrov/leto, od tega tretjina poleti in dve tretjini pozimi);

-izvoz 0,5 milijarde kubičnih metrov/mesec v Ukrajino in Moldavijo.

(7)

Mednarodna agencija za energijo (2022): How to Avoid Gas Shortages in the European Union in 2023. A practical set of actions to close a potential supply-demand gap (Kako preprečiti pomanjkanje plina v Evropski uniji leta 2023. Nabor praktičnih ukrepov za odpravo morebitne vrzeli na področju oskrbe s plinom), Kako preprečiti pomanjkanje plina v Evropski uniji leta 2023 – Analiza - Mednarodna agencija za energijo .

(8)

(9)

Drugi akterji na svetovnem trgu ne konkurirajo nad določeno ravnjo cen zemeljskega plina, saj prehajajo na druga goriva.

(10)

Po poročanju ENTSO-G bi zelo mrzla zima s 5-odstotno verjetnostjo povečala povpraševanje za 24 milijard kubičnih metrov. Glej sliko 1 (s predpostavljenim 15-odstotnim zmanjšanjem povpraševanja) v obetih ENTSO-G glede oskrbe pozimi 2022/2023, ki je na voljo na naslovu: https://entsog.eu/sites/default/files/2022-10/SO0038-22_Winter%20Supply%20Outlook_2022-23_2.pdf . To se ujema z izračuni ENER/CET dodatnega povpraševanja v obsegu 28 milijard kubičnih metrov za celo leto, če se 15-odstotno zmanjšanje povpraševanja ne uporabi za povprečno povpraševanje v zadnjih petih letih, temveč za največje povpraševanje v obdobju 2014–2021 za vsak mesec (mesečni podatki za prejšnja leta niso na voljo).