EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.2.2023
COM(2023) 60 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod v letu 2022 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023DC0060
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT AND THE COUNCIL on the implementation of the public sector loan facility under the Just Transition Mechanism in 2022, as referred in Article 16 of Regulation (EU) 2021/1229
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod v letu 2022 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod v letu 2022 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229
COM/2023/60 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 7.2.2023
COM(2023) 60 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod v letu 2022 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU
o izvajanju instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod v letu 2022 iz člena 16 Uredbe (EU) 2021/1229
1. Uvod in namen tega poročila
Komisija je decembra 2019 sprejela evropski zeleni dogovor za Evropsko unijo in njene državljane 1 , pri čemer je opozorila na zavezo Komisije, da se bo spopadala s podnebnimi in okoljskimi izzivi ter opisala potrebo po pravičnem in vključujočem prehodu. Komisija je januarja 2020 v okviru naložbenega načrta za evropski zeleni dogovor 2 podrobno opredelila mehanizem za pravični prehod za zagotovitev, da ne bo pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo zapostavljen noben posameznik in nobena regija. Glavni cilj mehanizma je zagotoviti podporo najbolj prizadetim regijam in ljudem ter jim pomagati zmanjšati družbeno-ekonomske stroške prehoda. Mehanizem za pravični prehod sestavljajo trije stebri: prvi steber je Sklad za pravični prehod, drugi steber je namenska shema v okviru programa InvestEU, tretji steber pa je instrument za posojila v javnem sektorju (v nadaljnjem besedilu: instrument).
V okviru instrumenta se bodo posojila (ki jih bo zagotovila Evropska investicijska banka kot finančni partner) kombinirala z nepovratnimi sredstvi (ki jih bo zagotovila Unija) za podporo subjektom javnega sektorja s sredstvi za izpolnjevanje razvojnih potreb pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo.
Instrument bo podpiral projekte, ki ne ustvarjajo zadostnega toka prihodkov za kritje naložbenih stroškov in obravnavanje razvojnih potreb območij, opredeljenih v območnih načrtih za pravični prehod 3 . Podprte naložbe bodo pokrile najrazličnejše razvojne potrebe, od energetske in prometne infrastrukture, omrežij za daljinsko ogrevanje, energetske učinkovitosti ter izpopolnjevanja in preusposabljanja, usposabljanja in socialne infrastrukture, do socialnih stanovanj.
1.1 Pravni in proračunski okvir instrumenta za posojila v javnem sektorju v okviru mehanizma za pravični prehod
Instrument je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/1229 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o instrumentu za posojila v javnem sektorju v okviru Mehanizma za pravični prehod (v nadaljnjem besedilu: uredba o instrumentu za posojila v javnem sektorju).
Uredba o instrumentu za posojila v javnem sektorju določa skupni najvišji proračun podpore Unije v višini 1 525 milijonov EUR za del nepovratnih sredstev instrumenta (vključno s tehnično pomočjo in svetovalno podporo).
Poleg tega bo Evropska investicijska banka zagotovila do 10 milijard EUR za posojilni del instrumenta.
1.2 Področje uporabe poročila o izvajanju za leto 2022
V skladu s členom 16(3) uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju „Komisija do 31. oktobra vsako koledarsko leto, od leta 2022, izda poročilo o izvajanju Instrumenta. To poročilo zagotavlja informacije o ravni izvajanja instrumenta v zvezi z njegovimi cilji, pogoji in kazalniki uspešnosti.“
Kot je podrobno opisano v nadaljevanju, je bila objava prvega razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta pogojena z izvedbo več pripravljalnih korakov, med drugim: sprejetje sklepa o financiranju (glej točko 2.1.1), prenos pooblastila za izvajanje instrumenta na CINEA (glej točko 2.1.2), podpis upravnega sporazuma s finančnim partnerjem (glej točko 2.1.3) ter vzpostavitev svetovalne podpore v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU (glej točko 2.1.4). Poleg tega je bila objava prvega razpisa za zbiranje predlogov pogojena s sprejetjem zadostnega števila območnih načrtov za pravični prehod, saj so ti načrti potrebni, da potencialni vložniki opredelijo ustrezne projekte in predložijo svoje predloge.
Komisija je 16. junija 2022 sprejela prve programe Sklada za pravični prehod in povezane območne načrte za pravični prehod za programsko obdobje 2021–2027 4 . To je Komisiji omogočilo, da je prvi razpis za zbiranje predlogov v okviru instrumenta objavila 19. julija 2022, pri čemer je bil prvi rok za predložitev 19. oktober 2022.
Zato se je izvajanje instrumenta šele začelo in je mogoče poročati le o nekaterih elementih.
Zato se bo to prvo poročilo osredotočalo na opis glavnih pripravljalnih korakov, ki so privedli do objave prvega razpisa za zbiranje predlogov, in značilnosti razpisa.
Da bi v to poročilo vključili elemente, povezane z dejanskim izvajanjem instrumenta, je bilo sklenjeno, da se to poročilo dokonča in izda šele po prvem roku za predložitev, kar pomeni, da je v primerjavi z regulativnim rokom iz uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju prišlo do rahle zamude.
2. Poročilo o izvajanju instrumenta
2.1 Priprave na objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta
2.1.1 Sprejetje sklepa o financiranju
V skladu s členom 14 uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju (Programi dela) se instrument izvaja s programi dela, vzpostavljenimi v skladu s členom 110 finančne uredbe in sprejetimi z izvedbenimi akti Komisije po postopku komitologije.
Odbor za sklade iz uredbe o skupnih določbah je 6. maja 2022 5 izdal pozitivno mnenje o sklepu o financiranju, ki vključuje večletni delovni program za instrument za obdobje 2021–2025, sprejet pa je bil 17. junija 2022.
Sklep o financiranju, vključno z večletnim delovnim programom, je javno dostopen:
– na spletni strani Komisije o kohezijski politiki: Objava sklepov o financiranju in letnega delovnega programa – GD REGIO – Regionalna politika – Evropska komisija (europa.eu)
– na portalu za financiranje in razpise, ki je vstopna točka za udeležence programov financiranja Evropske komisije: 2022_public_loan_facility_annex.pdf (europa.eu)
2.1.2. Prenos pooblastila za izvajanje instrumenta na CINEA
Generalni direktorat Komisije za regionalno in mestno politiko (GD REGIO) je upravljanje instrumenta prenesel 6 na Evropsko izvajalsko agencijo za podnebno infrastrukturo in okolje (CINEA) 7 , končna razdelitev nalog pa je bila dogovorjena z memorandumom o soglasju, podpisanim 5. septembra 2022.
CINEA je odgovorna za izvajanje posebnih nalog v zvezi z dodeljevanjem finančne pomoči Unije in izvajanjem ustreznih odobritev, vključenih v proračun Unije, pod nadzorom GD REGIO, ki deluje kot matični GD. GD REGIO ostaja pristojen za vidike politike in končni izbor projektov, ki jih bo podpiral instrument.
2.1.3 Upravni sporazum s finančnim partnerjem (Evropska investicijska banka)
V skladu s členom 8 uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju (Upravni sporazum) Komisija in finančni partner pred izvajanjem instrumenta podpišeta upravni sporazum.
Po pogajanjih z Evropsko investicijsko banko je upravni sporazum med Komisijo in Evropsko investicijsko banko začel veljati 1. septembra 2022.
2.1.4 Svetovalna podpora v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU
V skladu s členom 3 (Cilji) in členom 13 (Storitve svetovalne podpore) uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju bi bilo treba zagotoviti svetovalno podporo (za pripravo, razvoj in izvajanje upravičenih projektov) in jo izvajati s posrednim upravljanjem v skladu s pravili in načini izvajanja, ki veljajo za svetovalno vozlišče InvestEU.
Do 35 milijonov EUR se zagotovi za dejavnosti svetovalne podpore, od katerih se vsaj 10 milijonov EUR nameni za podporo upravni zmogljivosti upravičencev, zlasti v manj razvitih regijah.
Komisija in Evropska investicijska banka sta 4. marca 2022 8 podpisali svetovalni sporazum v zvezi s svetovalnimi dejavnostmi in operativno podporo, ki jih bo Evropska investicijska banka izvajala v okviru svetovalnega vozlišča InvestEU v obdobju 2021–2024.
Ta sporazum podrobno opisuje in izvaja svetovalno podporo v zvezi z instrumentom. V praksi lahko morebitni upravičenci zaprosijo za svetovalno podporo prek osrednje vstopne točke svetovalnega vozlišča InvestEU 9 .
Razpoložljivost svetovalne podpore je bila razširjena v okviru dejavnosti komuniciranja ob objavi prvega razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta.
V času priprave tega poročila ni bilo nobenega zahtevka za podporo. Vendar Evropska investicijska banka svetuje potencialnim upravičencem glede potencialnih projektov v okviru mehanizma za pravični prehod prek pobude JASPERS 10 , svetovalne podpore pri projektih in svetovalnih služb.
2.1.5. Horizontalna načela
V skladu s členom 4 uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju (Horizontalna načela) se pri izvajanju instrumenta zagotavlja spoštovanje horizontalnih načel.
To se je različno odražalo v dokumentaciji v skladu s praksami Komisije. Skladnost s horizontalnimi načeli je bila vključena v besedilo razpisa za zbiranje predlogov kot pogoj za upravičenost in kot del meril za oddajo. Zato vzorec vloge vključuje posebna vprašanja o skladnosti s temi načeli.
Poleg tega Evropska investicijska banka v skladu s svojimi pravili, politikami in postopki v svojo oceno posojil, ki jih bo zagotovila, vključi tudi spoštovanje teh načel.
2.2 Začetek izvajanja instrumenta
2.2.1 Določitev parametrov za izvajanje instrumenta
V skladu s členom 7 uredbe o instrumentu za posojila v javnem sektorju (Razpoložljivost sredstev) skupni znesek nepovratnih sredstev, dodeljenih upravičenim projektom v določeni državi članici na podlagi razpisa za zbiranje predlogov, objavljenega najpozneje 31. decembra 2025, ne presega ustreznega nacionalnega deleža, dodeljenega tej državi članici. Ti nacionalni deleži so določeni v Prilogi I k Uredbi (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta 11 ter v sklepu o financiranju, vključno z večletnim delovnim programom.
Komisija se je odločila, da bo začela izvajati instrument s prvim večletnim razpisom za zbiranje predlogov. Ta razpis za zbiranje predlogov bo edini, ki bo objavljen za obdobje 2022–2025. Celotni nacionalni delež vsake države članice bo na voljo v okviru tega prvega večletnega razpisa za zbiranje predlogov.
Komisija bo objavila drugi večletni razpis za zbiranje predlogov, ki bo zajemal obdobje 2026–2027. Ta drugi razpis za zbiranje predlogov bo imel proračun, sestavljen iz vseh zneskov, ki bodo ostali na voljo v okviru vsakega nacionalnega deleža ob koncu prvega razpisa za zbiranje predlogov, nepovratna sredstva pa bodo dodeljena na konkurenčni podlagi na ravni Unije.
2.2.2. Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta
Ker je dostop do financiranja v okviru instrumenta odvisen od obstoja odobrenega območnega načrta za pravični prehod, je bilo odločeno, da se prvi razpis za zbiranje predlogov objavi šele po sprejetju zadostnega števila območnih načrtov za pravični prehod.
Komisija je 16. junija 2022 sprejela prve programe Sklada za pravični prehod in povezane območne načrte za pravični prehod za programsko obdobje 2021–2027.
To je Komisiji omogočilo, da je prvi razpis za zbiranje predlogov v okviru instrumenta objavila 19. julija 2022. Prvi rok za predložitev je bil 19. oktober 2022, sledili pa mu bodo trije roki za predložitev na koledarsko leto (januarja, aprila in septembra 2023, 2024 in 2025), kot je pojasnjeno v spodnji razpredelnici.
Po objavi prvega razpisa so bili sprejeti dodatni območni načrti za pravični prehod. V času prvega roka za predložitev je bilo sprejetih 16 območnih načrtov za pravični prehod za območja v Avstriji, na Češkem, Cipru, v Estoniji, Franciji, Nemčiji, Grčiji in na Švedskem.
Skupno naj bi bilo do prvega četrtletja 2023 sprejetih približno 70 območnih načrtov za pravični prehod 12 .
2.2.3 Razpoložljivost razpisa za zbiranje predlogov in dejavnosti začetnega komuniciranja
Razpis za zbiranje predlogov je objavljen in dostopen na portalu Komisije za financiranje in javna naročila 13 . Potencialni vložniki lahko informacije najdejo tudi na platformi za pravični prehod 14 in na spletišču CINEA 15 . Objava prvega razpisa za zbiranje predlogov v okviru instrumenta je bila razširjena tudi z drugimi običajnimi sredstvi (glej oddelek 3.2), vključno s skupnim sporočilom Komisije in EIB za javnost ter prek družbenih medijev.
Poleg tega so Komisija, CINEA in Evropska investicijska banka 14. septembra 2022 organizirale namenski informativni dan. Na tem dogodku so bili podrobno pojasnjeni politični vidiki instrumenta in postopki za zahtevek za nepovratna sredstva Komisije in posojilo Evropske investicijske banke, poleg tega se je tudi odgovorilo na vprašanja morebitnih vložnikov. Dogodek je bil posnet, povezava do ponovnega predvajanja pa je na voljo vsem potencialnim vložnikom na spletni strani instrumenta na spletišču CINEA 16 .
V okviru svetovalnega vozlišča InvestEU je bila organizirana tudi posebna seja o razpoložljivi svetovalni podpori (tudi v zvezi z instrumentom).
Organizirani sta bili še dve posebni informativni seji, in sicer 21. septembra 2022 v okviru evropskega tedna trajnostne energije in 11. oktobra 2022 v okviru evropskega tedna regij in mest.
Teh sej se je udeležilo približno 300 udeležencev.
2.3 Rezultati po prvem roku za predložitev
Prvi rok za predložitev je bil 19. oktober 2022; prejete so bile tri vloge, od katerih je ena dopustna/upravičena in je v postopku ocenjevanja.
To majhno število je bilo pričakovano, ker (i) je bilo sprejetih le omejeno število območnih načrtov za pravični prehod, kar je predpogoj (tj. pogoj za upravičenost) za predložitev predloga in (ii) morebitni vložniki potrebujejo čas, da se seznanijo z instrumentom in pripravijo predloge.
Komisija si bo še naprej prizadevala za ozaveščanje o instrumentu za prihodnje roke za predložitev, da bi povečala število vlog.
3. Dejavnosti komuniciranja
3.1 Upravni sporazum s finančnim partnerjem (Evropska investicijska banka)
Po podpisu upravnega sporazuma z Evropsko investicijsko banko sta Komisija 17 in EIB 18 objavili sporočili za javnost.
3.2 Objava prvih razpisov za zbiranje predlogov
Komisija si je zelo prizadevala za obveščanje v zvezi z objavo prvega razpisa za zbiranje predlogov z objavo sporočil za javnost služb Komisije 19 in izvajalske agencije CINEA 20 , vključno z dnevnimi novicami v tiskovnem kotičku Komisije 21 .
Videosporočili sta posnela tako komisar, pristojen za regionalno in mestno politiko 22 , kot podpredsednik Evropske investicijske banke 23 .
3.3 Pogosto zastavljena vprašanja
Vprašanja, zastavljena med komunikacijskimi dogodki, so objavljena na spletišču CINEA kot referenca za udeležence. Komisija je na portalu za financiranje in javna naročila objavila tudi približno 40 izbranih pogostih vprašanj.
CINEA je oblikovala namenski poštni predal, da bi odgovorila na dodatna vprašanja morebitnih upravičencev.
3.4 Komunikacijski dogodki v letu 2022
10. maj 2022: Seja v okviru platforme za pravični prehod 24
14. september 2022: Informativni dan, ki ga organizirajo CINEA, Komisija in EIB 25
21. september 2022: Seja v okviru evropskega tedna trajnostne energije (razširjeni program) 26
11. oktober 2022: Seja med evropskim tednom regij in mest 27
8.–11. november 2022: Dvostranska srečanja s predstavniki EU med dogodkom Ecomondo 28
Na zahtevo držav članic so bile organizirane tudi posebne seje (marca v Sloveniji in oktobra v Franciji).
4. Naslednji koraki
Komisija bo še naprej v sodelovanju s CINEA ocenjevala in izbirala predloge po vsakem roku za predložitev (glej razpredelnico v točki 2.2.2).
Komisija bo v sodelovanju s CINEA in Evropsko investicijsko banko še naprej ozaveščala o instrumentu, da bi ga promovirala in pokazala njegov potencial. To bo med drugim doseženo z organizacijo dvostranskih srečanj z državami članicami in regijami z območnimi načrti za pravični prehod, pripravo namenskih predstavitev za ustrezne odbore Komisije za spremljanje in udeležbo na ustreznih dogodkih, kar bo priložnost za predstavitev instrumenta. Na splošno bo Komisija izkoristila vsako priložnost za promocijo instrumenta in doseganje širokega kroga potencialno zainteresiranih deležnikov.
Poleg tega bo Agencija organizirala informativne dneve, povezane s presečnimi datumi za leto 2023.