(1)

Metan , ki je glavna sestavina zemeljskega plina, po svojem celotnem prispevku k podnebnim spremembam zaostaja le za ogljikovim dioksidom in je odgovoren za približno tretjino sedanjega segrevanja.

(1)

Metan po svojem celotnem prispevku k podnebnim spremembam zaostaja le za ogljikovim dioksidom in je odgovoren za približno tretjino sedanjega segrevanja. Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC) je v šestem ocenjevalnem poročilu ugotovil, da je treba do leta 2030 močno zmanjšati antropogene emisije metana, če želimo podnebno ogrevanje zadržati na manj kot 1,5  oC.

(2)

Čeprav metan na molekularni ravni ostane v ozračju krajši čas (10–12 let) kot ogljikov dioksid (več sto let), je njegov toplogredni učinek na podnebje večji in prispeva k nastajanju ozona, ki je močno onesnaževalo zraka in povzroča resne zdravstvene težave . Količina metana v ozračju se je v zadnjem desetletju po vsem svetu močno povečala.

(2)

Čeprav je povprečni čas zadrževanja metana v ozračju (10–12 let) krajši kot pri ogljikovem dioksidu (več sto let), je njegov toplogredni učinek na podnebje v 20-letnem obdobju več kot 80-krat  (1a) večji od ogljikovega dioksida (CO2) . Količina metana v ozračju se je v zadnjem desetletju po vsem svetu močno povečala.

(2a)

(3a)

Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. oktobra 2021 o strategiji EU za zmanjšanje emisij metana  (1a) poziva Komisijo, naj analizira posledice uporabe 20-letnega časovnega okvira za potencial globalnega segrevanja za politike in ukrepe kot dopolnilo 100-letnemu časovnemu okviru, ki se trenutno uporablja v skladu s smernicami Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) o evidencah toplogrednih plinov. Poleg tega ugotavlja, da bi večja preglednost v zvezi s kratkoročnimi posledicami emisij metana za globalno segrevanje prispevala k bolj informiranim podnebnim politikam Unije, in poudarja, da uporaba take dopolnilne metrike nikakor ne bi smela biti uporabljena za odlašanje tudi s potrebnimi ukrepi za drastično in hitro zmanjšanje emisij CO2.

(4)

Na podlagi podatkov iz evidenc toplogrednih plinov Unije je energetski sektor po ocenah odgovoren za 19 % emisij metana v Uniji. To ne vključuje emisij metana, ki so povezane s porabo energije iz fosilnih virov v Uniji in nastajajo zunaj Unije.

(4)

Na podlagi podatkov iz evidenc toplogrednih plinov Unije 53 % antropogenih emisij metana izvira iz kmetijstva, 26 % iz odpadkov, energetski sektor pa je po ocenah odgovoren za 19 % emisij metana v Uniji. To ne vključuje emisij metana, ki so povezane s porabo energije iz fosilnih virov v Uniji in nastajajo zunaj Unije. Unija je največja uvoznica fosilnega plina na svetu, zato pomembno prispeva k svetovnim emisijam metana.

(5)

Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru (14) je navedeno, da bo omogočeno razogljičenje sektorja plina, med drugim z rešitvijo vprašanja emisij metana iz proizvodnje energije. Komisija je oktobra 2020 sprejela strategijo EU za zmanjšanje emisij metana (v nadaljnjem besedilu: strategija za metan), v kateri je določila ukrepe za zmanjšanje emisij metana v EU, med drugim v energetskem sektorju, in na mednarodni ravni. Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 (15) (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva do leta 2050 vključila v zakonodajo in določila obvezujočo zavezo Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisije, potem ko se odštejejo odvzemi) do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Da bi dosegli to raven zmanjšanja emisij toplogrednih plinov , bi se morale emisije metana v energetskem sektorju do leta 2030 zmanjšati za približno 58 % v  primerjavi z letom 2020 .

(5)

Evropski zeleni dogovor združuje obsežen sklop ukrepov in pobud, ki se vzajemno krepijo in katerih cilj je doseči podnebno nevtralnost v Uniji do leta 2050. V sporočilu o evropskem zelenem dogovoru (14) je navedeno, da bo omogočeno razogljičenje sektorja plina, med drugim z rešitvijo vprašanja emisij metana iz proizvodnje energije. Komisija je oktobra 2020 sprejela strategijo EU za zmanjšanje emisij metana (v nadaljnjem besedilu: strategija za metan), v kateri je določila ukrepe za zmanjšanje emisij metana v EU, med drugim v energetskem sektorju, in na mednarodni ravni. Unija je z Uredbo (EU) 2021/1119 (15) (v nadaljnjem besedilu: evropska podnebna pravila) cilj podnebne nevtralnosti celotnega gospodarstva do leta 2050 vključila v zakonodajo in določila obvezujočo zavezo Unije za domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisije, potem ko se odštejejo odvzemi) do leta 2030 za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Komisija v oceni učinka, priloženi k tej uredbi, navaja , da se lahko 77 % skupnih predvidenih emisij metana nad izhodiščno vrednostjo do leta 2030 zmanjša za manj, kot bo vsota družbenih in okoljskih koristi  (15a) . To bo pozitivno prispevalo k omejevanju globalnega segrevanja na 1,5  oC in omogočilo Uniji, da učinkovito prevzame vodilno vlogo v  boju proti emisijam metana in krepitvi energetske varnosti .

(6)

Emisije metana so vključene v okvir ciljev Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, določenih v evropskih podnebnih pravilih, in zavezujočih nacionalnih ciljev za zmanjšanje emisij v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 (16). Vendar trenutno ni pravnega okvira na ravni Unije, ki bi določal posebne ukrepe za zmanjšanje antropogenih emisij metana v  energetskem sektorju . Poleg tega Direktiva 2010/75 (17) o industrijskih emisijah sicer zajema emisije metana pri rafiniranju mineralnega olja in plina, ne zajema pa drugih dejavnosti v energetskem sektorju.

(6)

Emisije metana izvirajo iz številnih različnih sektorjev, vključno s kmetijstvom, odpadki, odpadno vodo in energetiko. Emisije metana so vključene v okvir ciljev Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2030, določenih v evropskih podnebnih pravilih, in zavezujočih nacionalnih ciljev za zmanjšanje emisij v skladu z Uredbo (EU) 2018/842 (16). Vendar trenutno ni pravnega okvira na ravni Unije, ki bi določal posebne cilje in ukrepe , ki bi zajemali vse sektorje, za zmanjšanje antropogenih emisij metana , kar bi privedlo do znatnega zmanjšanja emisij metana v  Uniji do leta 2030 v skladu s Pariškim sporazumom . Poleg tega Direktiva 2010/75 (17) o industrijskih emisijah sicer zajema emisije metana pri rafiniranju mineralnega olja in plina, ne zajema pa drugih dejavnosti v energetskem sektorju.

(7)

V tem okviru bi se morala ta uredba uporabljati za zmanjšanje emisij metana pri predhodnem raziskovanju nahajališč in proizvodnji nafte in zemeljskega plina, zbiranju in predelavi zemeljskega plina, prenosu, distribuciji in podzemnem skladiščenju plina ter v terminalih za utekočinjeni zemeljski plin (UZP), pa tudi za obratujoče podzemne in površinske premogovnike ter zaprte in opuščene podzemne premogovnike.

(7)

V tem okviru bi se morala ta uredba uporabljati za zmanjšanje emisij metana pri predhodnem raziskovanju ležišč in proizvodnji nafte in zemeljskega plina, zbiranju in predelavi zemeljskega plina, prenosu, distribuciji in podzemnem skladiščenju plina ter v terminalih za utekočinjeni zemeljski plin (UZP), pa tudi za petrokemične proizvode, obratujoče podzemne in površinske premogovnike ter zaprte in opuščene podzemne premogovnike.

(7a)

Glede na to, da se pri raziskovanju ležišč in proizvodnji nafte in fosilnega plina pridobivajo in predelujejo tudi primarni bencin in kondenzati zemeljskega plina, ki se uporabljajo v petrokemičnem sektorju, pri tem pa prihaja do emisij metana. Za petrokemični sektor bi morali veljati ukrepi za spremljanje in poročanje, ugotavljanje in odpravljanje uhajanja ter omejitve izpuščanja in sežiganja, podobne tistim v energetskem sektorju.

(8)

Pravila za natančno merjenje emisij metana v sektorjih nafte, plina in premoga, poročanje o njih in njihovo preverjanje ter za zmanjševanje teh emisij, vključno z raziskavami za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ter omejitvami izpuščanja in sežiga na bakli, bi bilo treba obravnavati v ustreznem pravnem okviru Unije. Tak okvir bi moral vsebovati pravila za povečanje preglednosti v zvezi z uvozom energije iz fosilnih virov v Unijo , s čimer bi se izboljšale spodbude za širšo uporabo rešitev za ublažitev emisij metana po vsem svetu.

(8)

Pravila za natančno merjenje emisij metana v sektorjih nafte, plina in premoga, poročanje o njih in njihovo preverjanje ter za zmanjševanje teh emisij, vključno z raziskavami za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ter omejitvami izpuščanja in sežiga na bakli, ob hkratnem zagotavljanju zaščite delavcev pred emisijami metana, bi bilo treba obravnavati v ustreznem pravnem okviru Unije. Pravila, določena v tej uredbi, bi morala povečati preglednost v zvezi z uvozom energije iz fosilnih virov v Unijo in usmerjati proti širši uporabi rešitev za ublažitev emisij metana po vsem svetu.

(9)

Za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe bodo verjetno potrebne naložbe reguliranih upravljavcev/operaterjev, stroške, povezane s takimi naložbami, pa bi bilo treba upoštevati pri določanju tarif ob upoštevanju načel učinkovitosti.

(9)

Za izpolnjevanje obveznosti iz te uredbe bodo verjetno potrebne naložbe reguliranih upravljavcev/operaterjev, dodatne stroške, povezane s takimi naložbami, pa bi bilo treba upoštevati pri določanju tarif ob upoštevanju načel učinkovitosti. Mednarodna agencija za energijo (IEA) navaja, da so ukrepi za zmanjšanje emisij metana v naftnem in plinskem sektorju stroškovno zelo učinkoviti, zlasti glede na višje tržne cene plina, potrebne naložbe za take ukrepe pa bi bile omejene in s kratko amortizacijsko dobo  (1a) . Potrebni stroški ne bi smeli povzročiti nesorazmernega finančnega bremena za končne uporabnike in potrošnike. Zato bi bilo treba pri določanju tarif upoštevati stroške, povezane z naložbami v ukrepe za zmanjšanje emisij metana, ki presegajo ničelne neto stroške. Ranljiva gospodinjstva bi bilo treba zaščititi pred nesorazmernimi finančnimi bremeni zaradi uredbe. Ukrepi, ki jih upravljavci/operaterji sprejmejo za preprečevanje in čim večje zmanjšanje emisij metana, so ustrezni, če je družbeni vpliv emisij, ki ga povzročijo, večji od družbenega vpliva blažilnega ukrepa.

(10)

Vsaka država članica bi morala imenovati vsaj en pristojni organ, ki bi nadzoroval, ali upravljavci/operaterji dejansko izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, ter bi morala Komisijo uradno obvestiti o takem imenovanju in kakršnih koli njegovih spremembah. Imenovani pristojni organi bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti z zahtevami iz te uredbe . Ob upoštevanju čezmejne narave dejavnosti v energetskem sektorju in emisij metana bi morali pristojni organi sodelovati med seboj in s Komisijo. V zvezi s tem bi morali Komisija in pristojni organi držav članic skupaj oblikovati mrežo javnih organov, ki uporabljajo to uredbo, da bi spodbudili tesno sodelovanje, in sicer s potrebno ureditvijo za izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, ter omogočili posvetovanja.

(10)

Vsaka država članica bi morala imenovati vsaj en pristojni organ, ki bi nadzoroval, ali upravljavci/operaterji dejansko izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, ter bi morala Komisijo uradno obvestiti o takem imenovanju in kakršnih koli njegovih spremembah. Imenovanim pristojnim organom bi morala država članica zagotoviti zadostne finančne in človeške vire, ti organi pa bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Pristojni organ bi moral vzpostaviti kontaktno točko . Ob upoštevanju čezmejne narave dejavnosti v energetskem sektorju in emisij metana bi morali pristojni organi sodelovati med seboj in s Komisijo. V zvezi s tem bi morali Komisija in pristojni organi držav članic skupaj oblikovati mrežo javnih organov, ki uporabljajo to uredbo, da bi spodbudili tesno sodelovanje, in sicer s potrebno ureditvijo za izmenjavo informacij in primerov dobre prakse, ter omogočili posvetovanja.

(12)

Da bi se pristojnim organom omogočilo izvajanje njihovih nalog, bi jim morali upravljavci/operaterji zagotoviti vso potrebno pomoč. Poleg tega bi morali upravljavci/operaterji sprejeti vse potrebne ukrepe, ki jih določijo pristojni organi, v roku, ki ga določijo pristojni organi, ali v katerem koli drugem roku, dogovorjenem s pristojnimi organi.

(12)

Da bi se pristojnim organom omogočilo izvajanje njihovih nalog, bi jim morali upravljavci/operaterji zagotoviti vso potrebno pomoč. Poleg tega bi morali upravljavci/operaterji sprejeti vse potrebne ukrepe, ki jih določijo pristojni organi, v roku, ki ga določijo pristojni organi, ali v katerem koli drugem roku, dogovorjenem s pristojnimi organi. Države članice bi morale redno spremljati razmere v sektorju, da bi odkrile morebitne zamude pri uporabi te uredbe zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev in tehnologij.

(12a)

Emisije v okolje so v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta  (1a) in Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (1b) okoljske informacije. Zato je treba restriktivno razlagati morebitne razloge za zavrnitev dostopa do informacij s strani organov držav članic ali institucij, organov, uradov ali agencij Unije, pri tem pa upoštevati javni interes, kateremu razkritje služi, in ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje.

(13)

Glavni mehanizem, ki je na voljo pristojnim organom, bi morali biti inšpekcijski pregledi, vključno s pregledom dokumentacije in evidenc, meritvami emisij in pregledi na kraju samem. Inšpekcijski pregledi bi morali potekati redno na podlagi ocene tveganja za okolje, ki jo izvedejo pristojni organi. Poleg tega bi bilo treba inšpekcijske preglede izvajati, da bi se raziskali utemeljene pritožbe in primeri neskladnosti ter zagotovilo, da se popravila ali zamenjave sestavnih delov izvajajo v skladu s to uredbo. Kadar pristojni organi ugotovijo resno kršitev zahtev iz te uredbe, bi morali izdati obvestilo o popravnih ukrepih, ki jih mora sprejeti upravljavec/operater. Pristojni organi bi morali voditi evidenco inšpekcijskih pregledov, ustrezne informacije pa bi morale biti dane na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(13)

Glavni mehanizem, ki je na voljo pristojnim organom, bi morali biti inšpekcijski pregledi, vključno s pregledom dokumentacije in evidenc, meritvami emisij in pregledi na kraju samem. Inšpekcijski pregledi bi morali potekati redno na podlagi ocene tveganja za okolje, ki jo izvedejo pristojni organi. Upoštevati bi bilo treba nadzorne mehanizme, ki so že vzpostavljeni in voljo organom. Pristojni organi bi morali opredeliti primere dobre prakse. Poleg tega bi bilo treba inšpekcijske preglede izvajati, da bi se raziskali utemeljene pritožbe in primeri neskladnosti ter zagotovilo, da se popravila ali zamenjave sestavnih delov izvajajo v skladu s to uredbo. Kadar pristojni organi ugotovijo kršitev zahtev iz te uredbe, bi morali izdati obvestilo o popravnih ukrepih, ki jih mora sprejeti upravljavec/operater. Pristojni organi bi morali voditi evidenco inšpekcijskih pregledov, ustrezne informacije pa bi morale biti dane na voljo v skladu z Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19).

(14)

Zaradi bližine nekaterih virov emisij metana mestnim ali stanovanjskim območjem bi morale imeti fizične ali pravne osebe, ki so oškodovane zaradi kršitev te uredbe , možnost, da pri pristojnih organih vložijo ustrezno utemeljene pritožbe . Pritožnike bi bilo treba obveščati o postopku in sprejetih odločitvah, končno odločitev pa bi morali prejeti v razumnem roku po vložitvi pritožbe.

(14)

Zaradi bližine nekaterih virov emisij metana mestnim ali stanovanjskim območjem in učinkov teh emisij na zdravje, okolje in podnebje bi morale imeti fizične ali pravne osebe možnost , da pri pristojnih organih vložijo ustrezno utemeljene pritožbe zaradi morebitnih kršitev te uredbe . V zvezi s tem bi moral evropski pravosodni portal omogočati vlaganje pritožb ter pristojnim organom zagotavljati dostop in informacije . Pritožnike bi bilo treba obveščati o postopku in sprejetih odločitvah, končno odločitev pa bi morali prejeti v razumnem roku po vložitvi pritožbe.

(15)

Trden okvir za preverjanje lahko izboljša verodostojnost sporočenih podatkov. Poleg tega je zaradi stopnje podrobnosti in tehnične zapletenosti meritev emisij metana potrebno ustrezno preverjanje podatkov o emisijah metana, ki jih sporočajo upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov. Čeprav je samopreverjanje možno, preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe, zagotavlja večjo neodvisnost in preglednost. Poleg tega omogoča usklajen nabor pristojnosti in raven strokovnega znanja, ki morda ni na voljo vsem javnim subjektom. Preveritelje bi morali akreditirati akreditacijski organi v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Neodvisni akreditirani preveritelji bi zato morali zagotoviti, da so poročila o emisijah, ki jih pripravijo upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov, pravilna in skladna z zahtevami iz te uredbe. Podatke v  poročilih o emisijah bi morali pregledati, da bi ocenili njihovo zanesljivost, verodostojnost in točnost glede na brezplačne in javno dostopne evropske ali mednarodne standarde, ki so jih razvili neodvisni organi in katerih uporabo je določila Komisija. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za vključitev in določitev uporabe takih evropskih ali mednarodnih standardov. Preveritelji so ločeni od pristojnih organov in bi morali biti neodvisni od upravljavcev/operaterjev in upravljavcev rudnikov, ki bi jim morali zagotoviti vso potrebno pomoč, da se omogoči ali olajša izvajanje dejavnosti preverjanja, zlasti kar zadeva dostop do prostorov in predložitev dokumentacije ali evidenc.

(15)

Trden okvir za preverjanje lahko izboljša verodostojnost sporočenih podatkov. Poleg tega je zaradi stopnje podrobnosti in tehnične zapletenosti meritev emisij metana potrebno ustrezno preverjanje podatkov o emisijah metana, ki jih sporočajo upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov. Čeprav je samopreverjanje možno, preverjanje, ki ga opravijo tretje osebe, zagotavlja večjo neodvisnost in preglednost. Poleg tega omogoča usklajen nabor pristojnosti in raven strokovnega znanja, ki morda ni na voljo vsem javnim subjektom. Preveritelje bi morali akreditirati akreditacijski organi v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (20). Neodvisni akreditirani preveritelji bi zato morali zagotoviti, da so poročila o emisijah, ki jih pripravijo upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov, pravilna in skladna z zahtevami iz te uredbe. Preverjanje bi bilo treba izvesti v  skladu s sedanjimi evropskimi ali mednarodnimi standardi in metodologijami ter ob ustreznem upoštevanju narave dejavnosti upravljavca/operaterja. Preveritelji bi morali pregledati podatke v poročilih o emisijah , da bi ocenili njihovo zanesljivost, verodostojnost in točnost glede na brezplačne in javno dostopne evropske ali mednarodne standarde, ki so jih razvili neodvisni organi in katerih uporabo je določila Komisija . Za točnost podatkov bi morali preveritelji opravljati napovedane in nenapovedane preglede na kraju samem . Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za vključitev in določitev uporabe takih evropskih ali mednarodnih standardov. Preveritelji so ločeni od pristojnih organov in bi morali biti neodvisni od upravljavcev/operaterjev in upravljavcev rudnikov, ki bi jim morali zagotoviti vso potrebno pomoč, da se omogoči ali olajša izvajanje dejavnosti preverjanja, zlasti kar zadeva dostop do prostorov in predložitev dokumentacije ali evidenc.

(16)

Informacije iz poročil o emisijah, predloženih pristojnim organom, bi bilo treba zagotoviti Komisiji zaradi vloge preverjanja , ki jo je treba dodeliti mednarodni opazovalnici emisij metana, zlasti v zvezi z metodologijami zbiranja in analize podatkov ter preverjanjem metodologij in statističnih postopkov, ki jih podjetja uporabljajo za količinsko opredelitev sporočenih podatkov o emisijah. Referenčna merila v zvezi s tem lahko vključujejo standarde in smernice partnerstva za metan na področju nafte in plina. Informacije, ki jih pripravlja mednarodna opazovalnica emisij metana, bi morale biti na voljo javnosti, Komisija pa bi morala te informacije uporabiti za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti v zvezi z merjenjem emisij metana, poročanjem o njih in preverjanjem podatkov o njih.

(16)

Preveritelji, pristojni organi in Komisija bi morali pri izpolnjevanju svojih obveznosti in izvrševanju svojih pooblastil iz te uredbe upoštevati informacije , ki se dajo na voljo na mednarodni ravni, na primer s strani mednarodne opazovalnice emisij metana, zlasti v zvezi z metodologijami zbiranja in analize podatkov ter preverjanjem metodologij in statističnih postopkov, ki jih upravljavci/operaterji in upravljavci rudnikov uporabljajo za količinsko opredelitev sporočenih podatkov o emisijah. Referenčna merila v zvezi s tem lahko vključujejo poročevalske okvire, predloge in smernice partnerstva za metan na področju nafte in plina.

(17)

Mednarodna opazovalnica emisij metana, ki jo je Unija ustanovila oktobra 2020 v partnerstvu s Programom Združenih narodov za okolje, koalicijo za podnebje in čist zrak ter Mednarodno agencijo za energijo, je začela delovati na vrhu skupine G20 oktobra 2021. Njena naloga je zbirati, usklajevati, preverjati in objavljati podatke o antropogenih emisijah metana na svetovni ravni. Mednarodna opazovalnica emisij metana je del Programa Združenih narodov za okolje, ki je z Evropsko unijo sklenil memorandum o soglasju. Njena vloga je ključna za preverjanje podatkov o emisijah metana v energetskem sektorju, zato bi bilo treba vzpostaviti ustrezne odnose, da bi se lahko začele izvajati naloge preverjanja. Ker Mednarodna opazovalnica emisij metana ni organ Unije in se zanjo ne uporablja pravo Unije, je treba zagotoviti, da sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev zaščite interesov Unije in njenih držav članic .

(17)

Mednarodna opazovalnica emisij metana, ki jo je Unija ustanovila oktobra 2020 v partnerstvu s Programom Združenih narodov za okolje, koalicijo za podnebje in čist zrak ter Mednarodno agencijo za energijo, je začela delovati na vrhu skupine G20 oktobra 2021. Njena naloga je zbirati, usklajevati, preverjati in objavljati podatke o antropogenih emisijah metana na svetovni ravni. Mednarodna opazovalnica emisij metana bi morala imeti vlogo pri odkrivanju super emisijskih virov s sistemom zgodnjega odkrivanja in opozarjanja .

(25)

Da bi bila merjenje in poročanje učinkovita, bi bilo treba od naftnih in plinskih podjetij zahtevati, da merijo emisije metana po izvoru vira in poročajo o njih ter da državam članicam dajo na voljo zbirne podatke, da bi lahko države članice izboljšale točnost poročanja o svojih evidencah. Poleg tega je potrebno učinkovito preverjanje podatkov, ki jih sporočajo podjetja, za zmanjšanje upravnega bremena za upravljavce/operaterje pa bi bilo treba poročanje organizirati na letni ravni.

(25)

Da bi bila količinska opredelitev in poročanje učinkovita, bi bilo treba od naftnih in plinskih podjetij zahtevati, da emisije metana količinsko opredelijo po izvoru vira in poročajo o njih ter da državam članicam dajo na voljo zbirne podatke, da bi lahko države članice izboljšale točnost poročanja o svojih evidencah. Poleg tega je potrebno učinkovito preverjanje podatkov, ki jih sporočajo podjetja, za zmanjšanje upravnega bremena za upravljavce/operaterje pa bi bilo treba poročanje organizirati na letni ravni.

(27)

Okvir partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) ima pet stopenj poročanja. Poročanje na ravni izvora vira se začne na stopnji 3, ki velja za primerljivo s stopnjo 3 UNFCCC. Omogoča uporabo splošnih emisijskih faktorjev. Za poročanje na stopnji 4 partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) so potrebne neposredne meritve emisij metana na ravni izvora vira. To poročanje omogoča uporabo specifičnih emisijskih faktorjev. Za poročanje na stopnji 5 partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) je treba dodati dodatne meritve na ravni lokacije. Poleg tega morajo v skladu z okvirom partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) podjetja poročati o neposrednih meritvah emisij metana v treh letih po pristopu k partnerstvu za upravljana sredstva in v petih letih za neupravljana sredstva. Na podlagi pristopa, sprejetega v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) v zvezi s poročanjem na ravni izvora vira, in ob upoštevanju, da so številna podjetja Unije leta 2021 že pristopila k navedenemu partnerstvu, bi bilo treba od upravljavcev/operaterjev Unije zahtevati, da neposredne meritve emisij na ravni izvora vira predložijo v  24  mesecih za upravljana sredstva in v  36  mesecih za neupravljana sredstva. Poleg količinske opredelitve na ravni izvora vira količinska opredelitev na ravni lokacije omogoča ocenjevanje, preverjanje in usklajevanje ocen na ravni izvora vira, združenih po lokacijah, kar zagotavlja večje zaupanje v sporočene emisije. Tako kot v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) so v skladu s to uredbo potrebne meritve na ravni lokacije za uskladitev meritev na ravni izvora vira.

(27)

Najnovejši okvir partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) ima pet stopenj poročanja. Poročanje na ravni vira se začne na stopnji 3, ki velja za primerljivo s stopnjo 3 UNFCCC. Omogoča uporabo splošnih emisijskih faktorjev. Za poročanje na stopnji 4 partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) so potrebne neposredne meritve emisij metana na viru. To poročanje omogoča uporabo specifičnih emisijskih faktorjev. Za poročanje na stopnji 5 partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) je treba dodati dodatne meritve na ravni lokacije. Poleg tega morajo v skladu z okvirom partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) podjetja poročati o neposrednih meritvah emisij metana v treh letih po pristopu k partnerstvu za upravljana sredstva in v petih letih za neupravljana sredstva. Na podlagi pristopa, sprejetega v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) v zvezi s poročanjem na ravni vira, in ob upoštevanju, da so številna podjetja Unije leta 2021 že pristopila k navedenemu partnerstvu, bi bilo treba od upravljavcev/operaterjev Unije zahtevati, da neposredne meritve emisij na viru predložijo v  12  mesecih za upravljana sredstva in v  24  mesecih za neupravljana sredstva. Poleg količinske opredelitve na viru količinska opredelitev na ravni lokacije omogoča ocenjevanje, preverjanje in usklajevanje ocen na ravni vira, združenih po lokacijah, kar zagotavlja večje zaupanje v sporočene emisije. Tako kot v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina (OGMP 2.0) so v skladu s to uredbo potrebne meritve na ravni lokacije za uskladitev količinskih opredelitev na viru.

(30)

Čeprav je izpuščanje metana običajno namerno , saj izhaja iz postopkov ali dejavnosti in naprav, zasnovanih v ta namen , je lahko tudi nenamerno, kot v primeru motnje v obratovanju .

(30)

Sežiganje metana na bakli in njegovo izpuščanje sta namerna , saj izhajata iz postopkov ali dejavnosti in naprav, zasnovanih v ta namen.

(31a)

Podjetja, ki sodelujejo pri podnebni pobudi naftne in plinske industrije (OGCI), vključno s številnimi podjetji s sedežem v Evropi, so se zavezala, da bodo do leta 2025 zmanjšala intenzivnost metana na 0,2  %, in začela izvajati prizadevanja za zmanjšanje emisij. Podjetja, vključena v to pobudo, so že leta 2020 dosegla izhodiščno raven intenzivnosti metana v zgornjem delu oskrbovalne verige, zastavljeno za leto 2025, leta 2021 pa so jo znižala na 0,17  %. Več glavnih evropskih proizvajalcev poroča, da so dosegli intenzivnost metana v zgornjem in srednjem delu oskrbovalne verige, ki je precej pod to ravnjo. Komisija bi zato morala preučiti možnost uvedbe ambicioznega standarda uspešnosti za intenzivnost metana v zgornjem delu oskrbovalne verige, ki bi imel vrednost 0,2  % ali manj, ter pripraviti merila in predpise za izvajanje ustreznega standarda uspešnosti.

(32)

Natančneje, emisije metana zaradi uhajanja se najpogosteje zmanjšajo z raziskavami za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja metana, ki se izvajajo za potrditev uhajanja, čemur sledi njegovo odpravljanje . Upravljavci/operaterji bi zato morali izvajati vsaj redne take raziskave, ki bi morale zajemati tudi meritve sestavin, ki izpuščajo metan, da bi se raziskalo nenamerno izpuščanje metana .

(32)

Natančneje, emisije metana zaradi uhajanja se najpogosteje zmanjšajo z raziskavami za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja metana, ki se izvajajo za potrditev in nato odpravo uhajanja ali zamenjavo sestavnih delov , na katerih prihaja do uhajanja . Upravljavci/operaterji bi zato morali izvajati vsaj redne take raziskave, ki bi morale zajemati tudi meritve sestavin, ki izpuščajo metan, da bi  pregledali nedelujočo opremo .

(33)

V ta namen bi bilo treba vzpostaviti usklajen pristop za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse upravljavce/operaterje v Uniji. Ta pristop bi moral vključevati minimalne zahteve za raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja, obenem pa državam članicam in upravljavcem/operaterjem dopuščati ustrezno stopnjo prožnosti. To je bistveno za omogočanje inovacij ter razvoja novih tehnologij in metod za navedene raziskave, s čimer se prepreči odvisnost od tehnologije na škodo varstva okolja. Nove tehnologije in metode ugotavljanja se še naprej pojavljajo, zato bi morale države članice spodbujati inovacije v tem sektorju, da bi se lahko sprejele najnatančnejše in stroškovno najučinkovitejše metode.

(33)

V ta namen bi bilo treba vzpostaviti usklajen pristop za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev za vse upravljavce/operaterje v Uniji. Ta pristop bi moral vključevati minimalne zahteve za raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja, obenem pa državam članicam in upravljavcem/operaterjem dopuščati ustrezno stopnjo prožnosti. To je bistveno za omogočanje inovacij ter razvoja novih sestavnih delov, tehnologij in metod za navedene raziskave, s čimer se prepreči odvisnost od tehnologije na škodo varstva okolja. Nove tehnologije in metode ugotavljanja se še naprej pojavljajo, zato bi morale države članice spodbujati inovacije v tem sektorju, da bi se lahko uvedli najnatančnejši in stroškovno najučinkovitejši sestavni deli brez uhajanja ter takšne tehnologije in metode za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja .

(33a)

Harmoniziranemu pristopu koristijo standardizirane specifikacije, s katerimi se opredelijo ali ugotavljajo izpusti metana z uporabo različnih instrumentov in tehnologij ter ki lahko temeljijo na evropskih standardih ali, če teh ni, na mednarodnih standardih oziroma se določijo s pomočjo le-teh. Če ni ustreznih evropskih standardov, bi morala Komisija razmisliti o tem, da od ustreznih evropskih organizacij za standardizacijo zahteva sprejetje takih standardov v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta. Zato bi bilo treba nanjo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za določitev takih specifikacij.

(34)

V zvezi z obveznostmi za raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja bi bilo treba upoštevati več primerov dobre prakse. Raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja bi morale biti namenjene predvsem iskanju in odpravljanju uhajanja , ne pa njegovi količinski opredelitvi , pri čemer bi bilo treba območja z večjim tveganjem uhajanja preverjati pogosteje ; pogostost raziskav ne bi smela temeljiti le na potrebi po popravilu sestavnih delov, iz katerih metan uhaja nad mejno vrednostjo emisij metana, temveč tudi na operativnih vidikih ob upoštevanju tveganj za varnost. Če se ugotovi večje tveganje za varnost ali večje tveganje izgub metana, bi bilo treba pristojnim organom torej omogočiti , da za zadevne sestavne dele priporočijo večjo pogostost raziskav ; vsa uhajanja ne glede na velikost bi bilo treba evidentirati in jih spremljati , saj se lahko majhno uhajanje razvije v večje; odpravljanju uhajanja mora slediti potrditev, da je bilo odpravljanje učinkovito; da bi se omogočila uporaba prihodnjih, naprednejših tehnologij za ugotavljanje emisij metana, bi bilo treba določiti velikost izgube metana, pri kateri ali nad katero je odpravljanje upravičeno , pri čemer bi bilo treba operaterjem omogočiti izbiro naprave za ugotavljanje . Po potrebi se lahko v okviru te uredbe uporablja stalno spremljanje.

(34)

V zvezi z obveznostmi za raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja bi bilo treba upoštevati več primerov dobre prakse. Raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja bi morale biti namenjene predvsem iskanju in čim hitrejšemu odpravljanju uhajanja s popravilom ali zamenjavo sestavnega dela , kjer prihaja do uhajanja, ne pa njegovi količinski opredelitvi ; pogostost raziskav bi morala temeljiti na potrebi po popravilu ali zamenjavi sestavnih delov s tehnologijo , ki bolje tesni ; vsa uhajanja ne glede na velikost bi bilo treba odpraviti , saj se lahko majhno uhajanje razvije v večje; odpravljanju uhajanja mora slediti potrditev, da je bilo odpravljanje učinkovito; da bi se omogočila uporaba prihodnjih, naprednejših sestavnih delov ali tehnologij za ugotavljanje emisij metana, bi bilo treba določiti minimalne zahteve za naprave in metodologijo , ki se uporablja za ugotavljanje uhajanja na podlagi dokazane učinkovitosti .

(34a)

Danes so vzrok številnih uhajanj stare tehnologije in slabo vzdrževanje. Te tehnologije bi bilo treba hitro nadomestiti z novimi inovativnimi rešitvami. V programu za ugotavljanje in odpravljanje uhajanja bi bilo zato treba opisati, kako namerava upravljavec/operater kartirati sestavne dele, pri katerih obstaja veliko tveganje uhajanja metana, in določiti, kako namerava vse te sestavne dele nadomestiti z novimi inovativnimi tehnologijami, ki zagotavljajo dolgoročno zaščito pred uhajanjem v prihodnosti.

(35)

Izpuščanje je sproščanje nezgorelega metana v ozračje , bodisi namerno iz procesov ali dejavnosti ali naprav, ki so za to namenjene , bodisi nenamerno v primeru motnje v obratovanju . Glede na to, da ima izpuščanje močan učinek emisij toplogrednih plinov, bi ga bilo treba prepovedati, razen v nujnih primerih, pri motnjah v obratovanju ali med nekaterimi posebnimi dogodki, pri katerih se izpuščanju ni mogoče povsem izogniti.

(35)

Izpuščanje je namerno sproščanje nezgorelega metana v ozračje iz procesov ali dejavnosti ali naprav, ki so za to namenjene. Glede na to, da ima izpuščanje močan učinek emisij toplogrednih plinov, bi ga bilo treba prepovedati, razen v nujnih primerih, pri motnjah v obratovanju ali med nekaterimi posebnimi dogodki, pri katerih se izpuščanju ni mogoče povsem izogniti. Da upravljavci/operaterji ne bi uporabljali opreme, zasnovane za izpuščanje, bi bilo treba sprejeti tehnološke standarde, ki bi omogočali uporabo alternativ brez emisij.

(36)

Sežig na bakli je nadzorovano zgorevanje metana zaradi odstranitve v napravi, zasnovani za to zgorevanje. Kadar se izvaja med običajno proizvodnjo nafte ali zemeljskega plina in zaradi nezadostnih naprav ali geoloških razmer za ponovni vbrizg metana, njegovo uporabo na lokaciji ali odpremo na trg, se šteje za rutinski sežig na bakli. Rutinski sežig na bakli bi bilo treba prepovedati. Sežig na bakli bi moral biti dovoljen le, če je edina alternativa izpuščanju in če izpuščanje ni prepovedano. Izpuščanje je za okolje bolj škodljivo kot sežig na bakli, saj v ozračje sproščeni plin običajno vsebuje visoke ravni metana, medtem ko metan pri sežigu na bakli oksidira v ogljikov dioksid.

(36)

Sežig na bakli je nadzorovano zgorevanje metana zaradi odstranitve v napravi, zasnovani za to zgorevanje. Kadar se izvaja med običajno proizvodnjo nafte ali zemeljskega plina in zaradi nezadostnih naprav ali geoloških razmer za ponovni vbrizg metana, njegovo uporabo na lokaciji ali odpremo na trg, se šteje za rutinski sežig na bakli. Rutinski sežig na bakli bi bilo treba prepovedati. Sežig na bakli bi moral biti dovoljen le, kadar je edina alternativa izpuščanju in kadar izpuščanje ni prepovedano, zato bi moral imeti sežig na bakli vedno prednost pred izpuščanjem, kjer ni na voljo drugih možnosti. Vendar je bilo po podatkih Mednarodne agencije za energijo  (1a) leta 2021 na svetu na bakli sežganih 143 milijard kubičnih metrov fosilnega plina, kar je približno enako skupni količini zemeljskega plina, ki ga uvozijo Nemčija, Francija in Nizozemska. To je povzročilo neposreden izpust 270 milijonov ton CO2 in skoraj 8 milijonov ton metana (240 milijonov tone ekvivalenta CO2) Izpuščanje je za okolje bolj škodljivo kot sežig na bakli, saj v ozračje sproščeni plin običajno vsebuje visoke ravni metana, medtem ko metan pri sežigu na bakli oksidira v ogljikov dioksid. Po mnenju Mednarodne agencije za energijo (IEA) bi zmanjšanje sežiganja, izpuščanja in uhajanja metana omogočilo večjo takojšnjo umiritev trgov plina kot vlaganje v nove dobave. Agencija IEA  (1b) je ocenila, da bi lahko na trgih ponudili skoraj 210 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, ki bi bil rezultat svetovnih prizadevanj za odpravo sežiganja, ki ni nujno, in zmanjšanje emisij metana iz naftnih in plinskih dejavnosti.

(37)

Za sežig na bakli kot alternativo izpuščanju morajo biti naprave za sežig na bakli, v katerih zgoreva metan, učinkovite. Zato bi bilo treba zahtevo po učinkovitosti zgorevanja vključiti tudi za primere, v katerih je dopusten sežig na bakli. Zahtevati bi bilo treba tudi uporabo pilotnih gorilnikov, ki zagotavljajo zanesljivejši vžig, saj nanje ne vpliva veter.

(37)

Za sežig na bakli kot alternativo izpuščanju morajo biti naprave za sežig na bakli, v katerih zgoreva metan, učinkovite. Zato bi bilo treba zahtevo po učinkovitosti zgorevanja vključiti tudi za primere, v katerih je dopusten sežig na bakli. Zahtevati bi bilo treba tudi uporabo avtomatskega vžigalnika ali neprekinjenih pilotnih gorilnikov, ki zagotavljajo zanesljivejši vžig, saj nanje ne vpliva veter.

(40)

Emisije metana iz neaktivnih naftnih in plinskih vrtin predstavljajo tveganje za javno zdravje, varnost in okolje. Zato bi morale še vedno veljati obveznosti spremljanja in poročanja, pri čemer bi bilo treba te vrtine in območja vrtin rekultivirati in jih sanirati. V takih primerih bi morale imeti države članice prevladujočo vlogo, zlasti pri pripravi evidenc in načrtov za ublažitev.

(40)

Emisije metana iz neaktivnih naftnih in plinskih vrtin predstavljajo tveganje za javno zdravje, varnost in okolje. Zato bi morale še vedno veljati obveznosti spremljanja in poročanja, pri čemer bi bilo treba te vrtine in območja vrtin rekultivirati in jih sanirati. V takih primerih bi morale imeti države članice prevladujočo vlogo, zlasti za to, da v jasnih rokih pripravijo evidence in načrte za ublažitev.

(44)

Ko je proizvodnja ustavljena in je rudnik zaprt ali opuščen, se iz njega še naprej sprošča metan, imenovan metan iz opuščenega rudnika. Te emisije se običajno pojavljajo pri natančno opredeljenih točkovnih virih, kot so prezračevalni jaški ali ventili za regulacijo tlaka. Z večjimi podnebnimi ambicijami in preusmeritvijo proizvodnje energije na ogljično manj intenzivne vire energije se bodo emisije metana iz opuščenih rudnikov v Uniji verjetno povečale. Ocenjuje se, da se še deset let po prenehanju rudarjenja metan iz nezaplavljenih rudnikov še naprej sprošča na ravni, ki dosega približno 40 % emisij, zabeleženih ob zaprtju25. Poleg tega je obravnava metana iz opuščenih rudnikov še vedno razdrobljena zaradi različnih lastniških pravic in pravic do izkoriščanja v EU. Države članice bi zato morale vzpostaviti popis zaprtih in opuščenih premogovnikov, poleg tega bi bilo treba od njih ali od opredeljene odgovorne strani zahtevati, da namestijo naprave za merjenje emisij metana.

(44)

Ko je proizvodnja ustavljena in je rudnik zaprt ali opuščen, se iz njega še naprej sprošča metan, imenovan metan iz opuščenega rudnika. Te emisije se običajno pojavljajo pri natančno opredeljenih točkovnih virih, kot so prezračevalni jaški ali ventili za regulacijo tlaka. Z večjimi podnebnimi ambicijami in preusmeritvijo proizvodnje energije na ogljično manj intenzivne vire energije se bodo emisije metana iz opuščenih rudnikov v Uniji verjetno povečale. Ocenjuje se, da se še deset let po prenehanju rudarjenja metan iz nezaplavljenih rudnikov še naprej sprošča na ravni, ki dosega približno 40 % emisij, zabeleženih ob zaprtju25. Poleg tega je obravnava metana iz opuščenih rudnikov še vedno razdrobljena zaradi različnih lastniških pravic in pravic do izkoriščanja v EU. Države članice bi zato morale vzpostaviti popis zaprtih in opuščenih premogovnikov, poleg tega bi bilo treba od njih ali od opredeljene odgovorne strani zahtevati, da namestijo naprave za merjenje emisij metana. Treba bi bilo opredeliti primere najboljše prakse ter jih vključiti v morebitne smernice za obdelavo metana iz opuščenih rudnikov.

(48)

Podzemni premogovniki so bodisi rudniki črnega premoga bodisi rudniki koksnega premoga. Črni premog se uporablja predvsem kot vir energije, koksni premog pa se uporablja kot gorivo in kot reaktant v procesu proizvodnje jekla. Za rudnike koksnega premoga in rudnike črnega premoga bi morala veljati obveznost merjenja emisij metana, poročanja o njih in njihovega preverjanja.

(48)

Podzemni premogovniki so bodisi rudniki termalnega premoga bodisi rudniki koksnega premoga. Termalni premog se uporablja predvsem kot vir energije, koksni premog pa se uporablja kot gorivo in kot reaktant v procesu proizvodnje jekla. Za rudnike koksnega premoga in rudnike termalnega premoga bi morala veljati obveznost merjenja emisij metana, poročanja o njih in njihovega preverjanja ter sprejetja ukrepov za zmanjšanje teh emisij .

(49)

Za obratujoče podzemne premogovnike bi bilo treba zmanjševanje emisij metana izvajati s postopnim opuščanjem izpuščanja in sežiga na bakli. V zvezi z zaprtimi ali opuščenimi podzemnimi premogovniki lahko zaplavljenje rudnika sicer prepreči emisije metana, vendar se ne izvaja sistematično in predstavlja okoljsko tveganje. Tudi v teh rudnikih bi bilo treba postopno opustiti izpuščanje in sežig na bakli. Ker geološke omejitve in okoljski vidiki onemogočajo univerzalen pristop za ublažitev emisij metana iz opuščenih podzemnih premogovnikov (31), bi morale države članice pripraviti lasten načrt za blažitev, pri čemer bi morale upoštevati te omejitve in tehnično izvedljivost ublažitve emisij metana iz opuščenega rudnika.

(49)

Za obratujoče podzemne premogovnike bi bilo treba zmanjševanje emisij metana izvajati s postopnim opuščanjem izpuščanja in sežiga na bakli z manj kot 99-odstotno učinkovitostjo . V zvezi z zaprtimi ali opuščenimi podzemnimi premogovniki lahko zaplavljenje rudnika sicer prepreči emisije metana, vendar se ne izvaja sistematično in predstavlja okoljsko tveganje. Tudi v teh rudnikih bi bilo treba postopno opustiti izpuščanje in sežig na bakli z manj kot 99-odstotno učinkovitostjo . Ker geološke omejitve in okoljski vidiki onemogočajo univerzalen pristop za ublažitev emisij metana iz opuščenih podzemnih premogovnikov (31), bi morale države članice pripraviti lasten načrt za blažitev, pri čemer bi morale upoštevati te omejitve in tehnično izvedljivost ublažitve emisij metana iz opuščenega rudnika.

(49a)

Za zmanjšanje emisij metana iz delujočih premogovnikov bi morala Unija podpirati sisteme spodbud za zmanjšanje emisij metana. Ti sistemi lahko zlasti spodbujajo naložbe v zajemanje in vbrizgavanje metana v omrežje, zmanjšanje emisij metana iz prezračevalnih jaškov in iz sežiganja. Unija bi morala sprejeti odločne ukrepe za mobilizacijo finančnih sredstev Unije, namenjenih naložbam v tehnologije za zmanjšanje emisij metana v vseh delujočih in opuščenih rudnikih. Kadar podpora Unije ne zadostuje za podporo temu cilju, bi bilo treba spodbujati namenske sisteme pristojbin in dajatev, ki bi bili jasno strukturirani za spodbujanje naložb v zmanjšanje emisij metana, med drugim v okviru programov državne pomoči, namenjenih razgradnji zmogljivosti za proizvodnjo premoga.

(51)

Unija je odvisna od uvoza 70 % svoje porabe črnega premoga, 97 % porabe nafte in 90 % porabe zemeljskega plina. Na voljo ni natančnega znanja o obsegu, izvoru ali naravi emisij metana, ki so povezane z energijo iz fosilnih virov, porabljeno v Uniji, vendar nastajajo v tretjih državah.

(51)

Unija je odvisna od uvoza 70 % svoje porabe termalnega premoga, 97 % porabe nafte in 90 % porabe zemeljskega plina. Po ocenah IEA so leta 2020 emisije metana, povezane z uvoženo nafto in plinom v Unijo, predstavljale približno 9 000 kiloton metana  (1a) , v primerjavi z ocenami o 1 033 kilotonah emisij metana iz nafte in plina, ki naj bi v Uniji nastale leta 2019  (1b) . Medtem ko ocenjeni delež skupnih svetovnih antropogenih emisij metana v Evropi znaša približno 6 %  (1c) , pa poraba ter odvisnost od uvoza fosilnih goriv, ki izvirajo izven Unije, pomembno zviša raven emisij metana, ki nastanejo s porabo v Uniji.

(52)

Učinki globalnega segrevanja, ki jih povzročajo emisije metana, so čezmejni. Čeprav so nekatere države proizvajalke energije iz fosilnih virov začele ukrepati na nacionalni ravni, da bi zmanjšale emisije metana v svojih energetskih sektorjih, za številne izvoznike na njihovih domačih trgih ne veljajo nobeni predpisi. Taki upravljavci/operaterji potrebujejo jasne spodbude za ukrepanje v zvezi s svojimi emisijami metana, zato bi morale biti na trgih na voljo pregledne informacije o emisijah metana .

(52)

Učinki globalnega segrevanja, ki jih povzročajo emisije metana, so čezmejni. Čeprav so nekatere države proizvajalke energije iz fosilnih virov začele ukrepati na nacionalni ravni, da bi zmanjšale emisije metana v svojih energetskih sektorjih, za številne izvoznike na njihovih domačih trgih ne veljajo nobeni predpisi. Taki upravljavci/operaterji potrebujejo jasne spodbude za ukrepanje v zvezi s svojimi emisijami metana, zato mora ta uredba zajemati celotno dobavno verigo .

(54)

Kot je bilo napovedano v sporočilu o strategiji EU za metan (34), je Unija zavezana sodelovanju s svojimi energetskimi partnerji in drugimi ključnimi državami uvoznicami energije iz fosilnih virov za boj proti emisijam metana na svetovni ravni. Energetska diplomacija na področju emisij metana je že prinesla pomembne rezultate. Septembra 2021 so Unija in Združene države napovedale svetovno zavezo za metan, ki predstavlja politično zavezo za zmanjšanje svetovnih emisij metana za 30 % do leta 2030 (glede na raven iz leta 2020), sprejeta pa je bila na konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP26) novembra 2021 v Glasgowu. K podpori tej zavezi se je obvezalo več kot sto držav, ki predstavljajo skoraj polovico svetovnih antropogenih emisij metana. Svetovna zaveza za metan vključuje zavezo o prehodu na uporabo najboljših razpoložljivih metodologij evidentiranja za količinsko določanje emisij metana s posebnim poudarkom na velikih emisijskih virih .

(54)

Kot je bilo napovedano v sporočilu o strategiji EU za metan (34), je Unija zavezana sodelovanju s svojimi energetskimi partnerji in drugimi ključnimi državami uvoznicami energije iz fosilnih virov za boj proti emisijam metana na svetovni ravni. Energetska diplomacija na področju emisij metana je že prinesla pomembne rezultate. Septembra 2021 so Unija in Združene države napovedale svetovno zavezo za metan, ki predstavlja politično zavezo za prostovoljne ukrepe, s katerimi bi prispevali k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje svetovnih emisij metana za 30 % do leta 2030 (glede na raven iz leta 2020), sprejeta pa je bila na konferenci ZN o podnebnih spremembah (COP26) novembra 2021 v Glasgowu. K podpori tej zavezi se je obvezalo več kot sto držav, ki predstavljajo skoraj polovico svetovnih antropogenih emisij metana. Svetovna zaveza za metan vključuje zavezo o prehodu na uporabo najboljših razpoložljivih metodologij evidentiranja za količinsko določanje emisij metana.

(57)

Unija hkrati z nadaljevanjem uspešnih diplomatskih prizadevanj za doseganje takšnih globalnih zavez še naprej spodbuja znatno zmanjšanje emisij metana na svetovni ravni, zlasti v državah, ki Uniji dobavljajo energijo iz fosilnih virov.

(57)

Unija bi morala hkrati z nadaljevanjem diplomatskih prizadevanj za doseganje globalnih zavez za znatno zmanjšanje emisij metana z reguliranjem uvoza še naprej podpirati vsa prizadevanja, povezana z znatnim zmanjšanjem emisij metana na svetovni ravni, zlasti v državah, ki Uniji dobavljajo energijo iz fosilnih virov.

(58)

Zato bi bilo treba od uvoznikov energije iz fosilnih virov v Unijo zahtevati, da državam članicam zagotovijo informacije o ukrepih v  zvezi z merjenjem emisij metana , poročanjem o njih in njihovi blažitvi , ki jih izvajajo izvozniki, zlasti o uporabi regulativnih ali prostovoljnih ukrepov za nadzor njihovih emisij metana, vključno z ukrepi, kot so raziskave za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja ali ukrepi za nadzor in omejitev izpuščanja in sežiga metana na bakli. Ravni merjenja in poročanja, določene v zahtevah po informacijah, ki se uporabljajo za uvoznike, ustrezajo ravnem, ki naj bi se od upravljavcev/operaterjev iz Unije zahtevale v tej uredbi, kot je navedeno v uvodnih izjavah 24 do 26 in 46. Informacije o ukrepih za nadzor emisij metana niso bolj obremenjujoče od tistih, ki se zahtevajo od upravljavcev/operaterjev Unije.

(58)

Zato bi morala za uvoznike fosilne energije v Unijo veljati podobna pravila kot za proizvajalce v  Uniji o spremljanju , poročanju in preverjanju , ugotavljanju in odpravljanju uhajanja ter omejitvah izpuščanja in sežiga na bakli.

(58a)

Uvozniki so upravičeni do odstopanja, kadar za celotno dobavno verigo dokažejo izvajanje ukrepov, katerih učinkovitost se šteje za primerljivo z zahtevami iz te uredbe, ali zagotovijo jamstva o izvoru in prevozu v državah, za katere se šteje, da so regulativno enakovredne. Da se zagotovi skladnost odstopanja s trgovinskim pravom, bi ga morala Komisija oceniti in odobriti.

(59)

Države članice bi morale te informacije sporočiti Komisiji. Na podlagi teh informacij bi morala Unija vzpostaviti in upravljati podatkovno zbirko o preglednosti za uvoz energije iz fosilnih virov v Unijo, v kateri bi bilo podrobno navedeno, ali so izvozna podjetja pristopila k partnerstvu za metan na področju nafte in plina za naftna in plinska podjetja, in, če je ta zbirka vzpostavljena, enakovreden standard za premogovniška podjetja, priznan na mednarodni ravni ali ravni Unije. Iz teh informacij bi morala biti razvidna stopnja zavezanosti podjetij v državah izvoznicah merjenju emisij metana, poročanju o njih in njihovem preverjanju v skladu z metodami poročanja UNFCCC stopnje 3. Taka podatkovna zbirka o preglednosti bi se uporabljala kot vir informacij za odločitve o nakupu, ki jih sprejmejo uvozniki energije iz fosilnih virov v Unijo, ter za druge deležnike in javnost. Podatkovna zbirka o preglednosti bi morala odražati tudi prizadevanja podjetij v Uniji in podjetij, ki izvažajo energijo iz fosilnih virov v Unijo, za merjenje emisij metana in poročanje o njih, pa tudi za njihovo zmanjšanje. Vključevati bi morala tudi informacije o regulativnih ukrepih za merjenje, poročanje in blažitev v državah, v katerih se proizvaja energija iz fosilnih virov.

(59)

Države članice bi morale te informacije sporočiti Komisiji. Na podlagi teh informacij bi morala Unija vzpostaviti in upravljati podatkovno zbirko o preglednosti za uvoz energije iz fosilnih virov v Unijo, v kateri bi bilo podrobno navedeno, ali so izvozna podjetja pristopila k partnerstvu za metan na področju nafte in plina za naftna in plinska podjetja, in, če je ta zbirka vzpostavljena, enakovreden standard za premogovniška podjetja, priznan na mednarodni ravni ali ravni Unije. Iz teh informacij bi morala biti razvidna stopnja zavezanosti podjetij v državah izvoznicah merjenju emisij metana, poročanju o njih in njihovem preverjanju v skladu z metodami poročanja UNFCCC stopnje 3. Taka podatkovna zbirka o preglednosti bi se uporabljala kot vir informacij za odločitve o nakupu, ki jih sprejmejo uvozniki energije iz fosilnih virov v Unijo, ter za druge deležnike in javnost. Podatkovna zbirka o preglednosti bi morala odražati tudi ukrepe podjetij v Uniji in podjetij, ki izvažajo energijo iz fosilnih virov v Unijo, za merjenje emisij metana in poročanje o njih, pa tudi za njihovo zmanjšanje. Vključevati bi morala tudi informacije o regulativnih ukrepih za merjenje, poročanje in blažitev v državah, v katerih se proizvaja energija iz fosilnih virov.

(61)

Ukrepi iz uvodnih izjav 58 do 60 bi morali skupaj povečati preglednost za kupce , kar bi jim omogočilo sprejemanje informiranih odločitev glede nabave in izboljšalo možnost širše uporabe rešitev za ublažitev emisij metana po vsem svetu . Poleg tega naj bi se z njimi dodatno spodbujalo mednarodna podjetja, da prevzamejo mednarodne standarde za merjenje emisij metana in poročanje o njih, na primer v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina, ali sprejmejo učinkovite ukrepe za merjenje, poročanje in ublažitev. Ti ukrepi so zasnovani kot podlaga za postopen pristop za povišanje ravni strogosti ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz. Na Komisijo bi bilo zato treba prenesti pooblastilo za spreminjanje ali dopolnitev zahtev glede poročanja za uvoznike. Poleg tega bi morala Komisija oceniti izvajanje teh ukrepov ter – če meni, da je to primerno – v pregled predložiti predloge za uvedbo strožjih ukrepov za uvoznike in zagotovitev primerljive ravni učinkovitosti ukrepov, ki se v tretjih državah uporabljajo za spremljanje emisij metana, poročanje o njih ter njihovo preverjanje in blažitev . Pri oceni bi bilo treba upoštevati delo, ki ga je opravila Mednarodna opazovalnica emisij metana, vključno z indeksom oskrbe z metanom, podatkovno zbirko za preglednost in orodjem za globalno spremljanje povzročiteljev emisij metana. Če se Komisiji zdi primerno povišati raven strogosti ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz, je zlasti pomembno, da se med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim z ustreznimi tretjimi državami.

(61)

Ukrepi iz uvodnih izjav 58 do 60 bi morali skupaj povečati preglednost za kupce in olajšati preverjanje popolne skladnosti z uredbo Unije o uvozu . Poleg tega naj bi se z njimi dodatno spodbujalo mednarodna podjetja, da prevzamejo mednarodne standarde za merjenje emisij metana in poročanje o njih, na primer v okviru partnerstva za metan na področju nafte in plina, ali sprejmejo učinkovite ukrepe za merjenje, poročanje in ublažitev. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za spreminjanje ali dopolnitev zahtev glede poročanja za uvoznike. Poleg tega bi morala Komisija oceniti izvajanje teh ukrepov ter – če meni, da je to primerno – v pregled predložiti predloge za uvedbo strožjih ukrepov za uvoznike. Pri oceni bi bilo treba upoštevati delo, ki ga je opravila Mednarodna opazovalnica emisij metana, vključno z indeksom oskrbe z metanom, podatkovno zbirko za preglednost in orodjem za globalno spremljanje povzročiteljev emisij metana. Če se Komisiji zdi primerno povišati raven strogosti ukrepov, ki se uporabljajo za uvoz, je zlasti pomembno, da se med pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, med drugim z ustreznimi tretjimi državami.

(b)

prenos, distribucijo in podzemno skladiščenje plina ter terminale za utekočinjeni zemeljski plin (UZP) , ki obratujejo s fosilnim in/ali obnovljivim (bio- ali sintetičnim) metanom;

(b)

prenos, distribucijo (brez merilnih sistemov na točkah končne porabe) in podzemno skladiščenje plina ter terminale za utekočinjeni zemeljski plin, ki obratujejo s fosilnim in/ali obnovljivim (bio- ali sintetičnim) metanom;

(ca)

petrokemični proizvodi.

(1)

„emisije metana“ pomenijo vse neposredne emisije iz vseh sestavnih delov, ki so potencialni viri emisij metana, bodisi zaradi namernega ali nenamernega izpuščanja bodisi zaradi nepopolnega zgorevanja na baklah, ali iz drugih sestavnih delov in nenamernih uhajanj;

(1)

„emisije metana“ pomenijo vse neposredne emisije iz vseh sestavnih delov, ki so potencialni viri emisij metana, bodisi zaradi izpuščanja bodisi zaradi nepopolnega zgorevanja na baklah, ali iz drugih sestavnih delov in uhajanj;

(1a)

(1b)

(7)

„preveritelj“ pomeni pravno osebo, ki ni pristojni organ, imenovano v skladu s členom 4 te uredbe, ki opravlja dejavnosti preverjanja in ki jo je v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 akreditiral nacionalni akreditacijski organ, ali drugače pooblaščeno fizično osebo, ne glede na člen 5(2) navedene uredbe, v času izdaje izjave o preverjanju;

(7)

„preveritelj“ pomeni pravno osebo, ki opravlja dejavnosti preverjanja in ki jo je v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 akreditiral nacionalni akreditacijski organ, ali drugače pooblaščeno fizično osebo, ne glede na člen 5(2) navedene uredbe, v času izdaje izjave o preverjanju;

(9a)

(9b)

(10)

„emisijski faktor“ pomeni koeficient, ki količinsko opredeljuje emisije ali odvzeme plina na enoto dejavnosti in ki pogosto temelji na vzorcu merilnih podatkov, v zvezi s katerimi se izračuna povprečje za določitev reprezentativne stopnje emisij za dano raven dejavnosti v danem nizu pogojev obratovanja;

(10)

„emisijski faktor“ pomeni koeficient, ki količinsko opredeljuje emisije plina na enoto dejavnosti in ki pogosto temelji na vzorcu merilnih podatkov, v zvezi s katerimi se izračuna povprečje za določitev reprezentativne stopnje emisij za dano raven dejavnosti v danem nizu pogojev obratovanja;

(12)

„specifični emisijski faktor“ pomeni emisijski faktor, ki je izpeljan iz neposrednih meritev;

(12)

„specifični emisijski faktor“ pomeni emisijski faktor za posamezno vrsto vira emisije , ki je izpeljan iz neposrednih meritev;

(13)

„neposredna meritev“ pomeni neposredno količinsko opredelitev emisij metana na izvoru vira z napravo za merjenje metana ;

(13)

„neposredna meritev“ pomeni meritev emisij metana na izvoru vira z napravo za merjenje , ki omogoča tako merjenje ;

(13a)

(14)

„emisije metana na lokaciji“ pomenijo vse vire emisij znotraj sredstva ;

(14)

„emisije metana na lokaciji“ pomenijo vse vire emisij na celotni lokaciji ;

(15)

„meritev na lokaciji“ pomeni meritev od zgoraj navzdol in običajno vključuje uporabo senzorjev, nameščenih na mobilni platformi, kot so vozila, droni, zrakoplovi, čolni in sateliti, ali druga sredstva za pridobitev popolnega pregleda nad emisijami na celotni lokaciji;

(15)

„meritev na lokaciji“ pomeni meritev od zgoraj navzdol in običajno vključuje uporabo senzorjev, nameščenih na mobilni platformi, kot so vozila, droni, zrakoplovi, čolni in sateliti, uporabo fiksnih senzorjev, kot so stalna omrežja točkovnih senzorjev, ali druga sredstva za pridobitev popolnega pregleda nad emisijami na celotni lokaciji;

(17)

„raziskava za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja“ pomeni raziskavo za opredelitev virov emisij metana , vključno z uhajanjem in nenamernim izpuščanjem ;

(17)

„raziskava za namene ugotavljanja in odpravljanja uhajanja“ pomeni raziskavo z instrumentom ali drugo napredno tehnologijo z najnižjo mejo zaznavanja in zaupanja za opredelitev in odkrivanje virov uhajanja emisij metana in drugih nenamernih emisij metana ter za popravilo ali zamenjavo sestavnih delov, na katerih prihaja do uhajanja ;

(18)

„izpuščanje“ pomeni sproščanje nezgorelega metana v ozračje , bodisi namerno iz procesov ali dejavnosti ali naprav, ki so za to namenjene , bodisi nenamerno v primeru motnje v obratovanju ali geoloških omejitev ;

(18)

„izpuščanje“ pomeni namerno sproščanje nezgorelega metana v ozračje iz procesov ali dejavnosti ali naprav, ki so za to namenjene;

(22)

„rutinski sežig na bakli“ pomeni sežig med običajno proizvodnjo nafte ali zemeljskega plina in zaradi nezadostnih naprav ali geoloških razmer za ponovni vbrizg metana, njegovo uporabo na lokaciji ali odpremo na trg;

(22)

„rutinski sežig na bakli“ pomeni sežig med običajno proizvodnjo nafte ali zemeljskega plina in zaradi nezadostnih naprav ali geoloških razmer za ponovni vbrizg metana, njegovo uporabo na lokaciji , obdelavo ali odpremo na trg , izključuje pa sežig na bakli v nujnem primeru ;

(24)

„neaktivna vrtina“ pomeni naftno ali plinsko vrtino ali območje vrtine, kjer so se dejavnosti za raziskovanje ali izkoriščanje prenehale vsaj za eno leto;

(24)

„neaktivna vrtina“ pomeni naftno ali plinsko vrtino ali območje vrtine, ki je na kopnem ali na morju, kjer so se dejavnosti za raziskovanje ali izkoriščanje prenehale vsaj za eno leto; ne vključuje trajno zamašenih in opuščenih vrtin;

(24a)

(39a)

(41)

„uvoznik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo s sedežem v Uniji , ki v okviru gospodarske dejavnosti daje na trg Unije energijo iz fosilnih virov iz tretje države.

(41)

„uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki v okviru gospodarske dejavnosti daje na trg Unije fosilni plin, nafto ali premog iz tretje države , vključno z vsako fizično osebo s sedežem v Uniji, ki je imenovana za izvajanje ukrepov, zahtevanih v členu 27 .

(a)

raziščejo utemeljene pritožbe iz člena 7 in primere neskladnosti čim prej po datumu, ko se pristojni organi seznanijo s takimi pritožbami ali neskladnostjo;

(a)

raziščejo utemeljene pritožbe iz člena 7 in primere neskladnosti čim prej po datumu, ko se pristojni organi seznanijo s takimi pritožbami ali neskladnostjo , in najpozneje šest mesecev po tem datumu ;

(d)

vse sisteme nadzora kakovosti ali zagotavljanja kakovosti, ki jih uporabljajo upravljavci/operaterji ali upravljavci rudnikov.

(d)

vse sisteme nadzora kakovosti ali zagotavljanja kakovosti, ki jih uporabljajo upravljavci/operaterji, upravljavci rudnikov ali uvozniki, če morajo ti uvozniki ravnati v skladu s členom 27 .

(e)

poročanje o ugotovitvah o večjih razhajanjih med viri podatkov.

(e)

poročanje o ugotovitvah o večjih razhajanjih med viri podatkov , s čimer prispeva k razvoju bolj zanesljivih znanstvenih metodologij;

(ea)

poročanje o super emisijskih virih, odkritih s sistemom za zgodnje odkrivanje in opozarjanje.

(a)

za upravljana sredstva do … [12 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in

(b)

za neupravljana sredstva do … [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe], če teh sredstev ni sporočil upravljavec/operater v skladu z obveznostjo iz točke (a).

(a)

za upravljana sredstva do … [24 mesecev od datuma začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsako leto do 31. maja ter

(b)

za neupravljana sredstva do … [42 mesecev od dneva začetka veljavnosti te uredbe] in nato vsako leto do 31. maja, če tega ni sporočil upravljavec/operater v skladu s točko (a).

(c)

podrobne informacije o metodologijah količinske opredelitve , uporabljenih za merjenje emisij metana ;

(c)

podrobne informacije o metodologijah količinske opredelitve;

(a)

kadar je izmerjena vrednost na ravni lokacije statistično pomembno višja od evidence na ravni vira, upravljavec/operater v poročilo vključi dokumentacijo za uskladitev evidence na ravni vira in meritev na ravni lokacije ter posodobi svojo evidenco na ravni vira, da bo odražala višje izmerjene vrednosti na ravni lokacije;

(b)

kadar je izmerjena vrednost na ravni lokacije statistično pomembno nižja od evidence na ravni vira, upravljavec/operater pregleda najnižjo mejo zaznavanja merilnih naprav na ravni lokacije, da potrdi, da je dovolj nizka za zaznavanje pričakovane ravni emisij iz individualnega sestavnega dela; kadar najnižja meja zaznavanja ni dovolj nizka, upravljavec/operater še v istem koledarskem letu ponovi meritev z napravo, katere meja zaznavanja je dovolj nizka, in ta rezultat primerja z evidenco na ravni vira; kadar se ugotovi, da je najnižja raven zaznavanja ustrezna, upravljavec/operater v poročilo vključi dokumentacijo, v kateri navede razloge za neskladje.

(a)

enkrat na dva meseca za vse nadzemne sestavne dele z uporabo naprav za odkrivanje z najnižjo mejo zaznavanja iz odstavka 3, točka (a);

(b)

enkrat na štiri mesece za vse nadzemne sestavne dele z uporabo naprav za odkrivanje z najnižjo mejo zaznavanja iz odstavka 3, točka (b);

(c)

enkrat vsakih pet mesecev ali s pogostostjo, določeno v delu 1 Priloge I, za vse podzemne sestavne dele z uporabo naprav za odkrivanje z najnižjo mejo zaznavanja iz odstavka 3, točka(c).

(a)

17 gramov metana na uro pri standardni temperaturi in tlaku; raziskava se izvede na vsakem posameznem potencialnem viru emisij;

(b)

50 delov na milijon v količini metana ali 1 gram na uro; raziskava se izvede na stiku vsakega posameznega potencialnega vira emisij za nadzemne dele;

(c)

500 delov na milijon ali 5 gramov metana na uro za podzemne sestavne dele.

(a)

varnosti osebja in drugih ljudi v bližini ugotovljenega uhajanja;

(b)

kakršnih koli škodljivih vplivov ukrepanja na okolje, če se lahko dokaže, da bi bili ti vplivi večji od okoljskih koristi ukrepanja, na primer kadar bi se lahko zaradi popravila bolj zvišala skupna raven emisij metana, kot če popravila ne bi bilo;

(c)

dostopnosti sestavnega dela in dovoljenj za dostop; ter

(d)

nerazpoložljivosti nadomestnih delov, potrebnih za popravilo sestavnega dela ali delov, potrebnih za zamenjavo.

(a)

v primeru nujnega primera ali motnje v obratovanju ter

(a)

v  nujnem primeru ali v primeru motnje v obratovanju;

(b)

kadar je to neizogibno in nujno potrebno za delovanje, popravilo, vzdrževanje ali preskušanje sestavnih delov ali opreme in ob upoštevanju obveznosti poročanja iz člena 16.

(a)

med običajnim delovanjem nekaterih sestavnih delov, če oprema izpolnjuje vse določene standarde za opremo ter se ustrezno vzdržuje in redno pregleduje, da se čim bolj zmanjšajo izgube metana;

(a)

med običajnim delovanjem pnevmatskih naprav in črpalk, tesnil za plin ter črpalk, kompresorjev, rezervoarjev za shranjevanje pri atmosferskem tlaku ali drugih sestavnih delov , zasnovanih za izpuščanje , če oprema izpolnjuje vse določene standarde za opremo , določene v skladu z odstavkom 5b, ter se ustrezno vzdržuje in redno pregleduje, da se čim bolj zmanjšajo izgube metana;

(c)

med merjenjem ali vzorčenjem rezervoarja ali druge nizkotlačne posode;

(c)

med merjenjem ali vzorčenjem rezervoarja ali druge nizkotlačne posode , če rezervoar ali posoda izpolnjuje standarde, določene v skladu z odstavkom 5b ;

(d)

med natovarjanjem tekočin iz rezervoarja ali druge nizkotlačne posode v tovorno vozilo v skladu z veljavnimi standardi;

(d)

med natovarjanjem tekočin iz rezervoarja ali druge nizkotlačne posode v tovorno vozilo v skladu z veljavnimi standardi , če rezervoar ali posoda izpolnjuje standarde, določene v skladu z odstavkom 5b ;

(e)

med popravilom in vzdrževanjem , vključno z izpihovanjem in zmanjševanjem tlaka v opremi zaradi popravila in vzdrževanja;

(e)

med popravilom , vzdrževanjem, preizkusnimi postopki in razgradnjo , vključno z izpihovanjem in zmanjševanjem tlaka v opremi zaradi popravila in vzdrževanja;

(a)

ki jih povzroči nujni primer ali motnja v obratovanju;

(a)

ki jih povzroči nujni primer, motnja v obratovanju , ali

(c)

emisije metana, ki nastanejo med dejavnostmi po končanju rudarjenja.

(c)

emisije metana, ki nastanejo med dejavnostmi po koncu rudarjenja in na območju premogovnika .